75. štev.
V Ljubljani, v soboto 13. julija 1878.
Letnik VI.
InseratI se sprejemajo in veljfc tristopua vrsta :
H kr., fo se tiski« limit,
II l| u II	Il
n n n n	n
Pri večkratnem tiskanji nu cena primerne »manjša.
Rokopisi
• e ne vračajo, nelrankovaun pisma se ne sprejemajo.
N iročnino prejema opravništvo i ailn- niHtraeija) in eks| edicija ua H 8'cm trgu Ii. št. 1(1.
Politični tisi n
;i narod.
Po poŠti	prejeman velja :
Za culo leto	. |0 gl. — kr
»a pulleta	, . fi —
v.a Četrt lela	. . •> 50
• i	,1
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. -K) kr »a pol leta . . . 4 ,, 30 „ '■n četrt leta . 2 „ KI ,,
V Ljubljani na dom pošiljan veljA 60 kr. vet na letu.
Vrodnlitvo jo v Kravji dolini štev. 28.
Izhaja po trikrat na teden iu sicer v torek, Četrtek iu soboto.
M
■V- V»' ■■.'■•i?
iS
li-
po kongresu.
Kongres se ima raziti daneB 1.'!. 1. m. ravno mesec dni star. Dne 111. junija ne je pričel. 13. julija ga je konec. Stara je vraža, da številka „13" ni srečna.
.Mi nismo babjeverci, ali vendar se nam vsiluje vprašanje: Je bil li ta kongres srečen za Evropo, za vse njene narode V Na to vprašanja danes še ni nobenega odgovora, odgovor ve edini le Rog. Vendar se po tem, kar je ilo zdaj znanega iz njegovih obravnav, du nekoliko sklejiati o prihodnosti.
Velike važnosti je to , tla s.: je kongres vršil v Berlinu. Nemčija in Rusija ste trdno zvezeni, zato ste imeli tudi nekako prevažnost, druge moči niso mogle prav prodreti do kake veljave. V vsakem zboru je veliko ležeče na predsedniku in ta je bil Bismark, ki je glavni obris novega evropskega zemljevida že seboj prinesel. Kar se je na tem prcnaredilo ali jio-pravilo, ni velike važnosti.
Najtežja je na kongres prišla se vida — Rusija, ta se ui dala vreči s sedla, najložja pa Turčija, ker ui imela nobenega sedla več. Bismark je dobro stregel Rusiji, ker jo nasproti Angleškim iu Avstrijskim pretvezam odločno rekel: ,,l)o tle, a dalje, ne; ruska miroljubnost utegne imeti tudi svoje meje." Turčija je sicer vedno protestirala , a kdo Se je oziral nu njo !
Razdelitev Turčije se je [pričela, vsak dobi svoj kos, le Krancoz iu I,ah menda nič ; prvi je dobil le varstvo svetili dežel. Lahko bi bila Avstrija izvršila to razdelitev, ona je bila v v prvi vrsti poklicana k temu, potem bi si bila vzela tudi lahko najlepši kos, kterega bi si bila sama izbrala ; ne bilo bi jej treba je-
mati tega, kar bi jej dttigi odločili. Ali nesrečna maiijarskn politika Aiulrassyeva je kriva, du je Rusija stopila na noge, ko je dolgo čakala na Avstrijo, ob ktere meji se je pričela ustaja in ktero so Bošnjaki na pomoč klicali. Rusija je to svojo nalogo z velikimi žrtvami sicer, a vendar slavno dovršila, zato je na ravno 111 pravično, da je imela v kongresu prvo besedo.
Tudi grof Andrassy je svojo nalogo še dosti častno rešil, po nemškem pregovoru je naredil „aus der Noth eine Tugend." Jasno mu je moralo kmalo biti, da ne bo drugače, ko da bo moral iti v Bosno — rad ali nerad, /ato bo je sporazumil z Angležem in oglasil se sam, da hoče zasesti Bosno. To se je potem radovoljno vzelo na znanje iu v protokol kot sklep konference, ugovor turških poverjenikov, da bo o načinu, kako se ima to zase-denje vršiti, Turčija sama zmenila se z Avstrijo, je bil zavržen, — iu tako smo zdaj na poti v Bosno. Bog daj srečo I
Da, Bog daj srečo I To je tem bolj treba, ker po vsem, kar se sliši, Turki ne bodo umi kali se našim čotam. Vlada se sicer vsaj očitno 111 z redno vojno ne bo vpirala, a saj se ve, koliko se zmenijo mohamedanei v Bosni 111 I li t t rgovini za povelje iz Carigrada. Tudi utegnejo ta povelji vrati na biti le na videz, rodna vojna se preobleči; v „red'fe." (deželne brambovce ali črno vojsko) in v „hašibozuko," kterih je še tako silno veliko zlasti po Bosni, kjer biva šo največ in najljutojših mohame-tlancev. Tako se vname vojska ali pretepanje po hribih in hostali, po katerih v tuji zemlji redne čete največ trpe. To se je godilo po Laškem, po Spnnjskem, tudi v Bosni in Her-
cegovini iu tak boj je najstrašnejši, ker se ne daje in ne jemlje pardou.
Ni prvikrat, kar gre Avstrija v Bosno; bile so tam njene čete že za časa Karola VI. m Jožefa 11., ali nikdar se jim 111 prav dobro godilo; zgubile so veliko ljudi, a opravilo niso nič ; zgubili smo celo duželo do Une, ob kteri so bile trdnjave nekdaj vse kranjskih stanov. To je menda premislil Andrassj, kteremu gre zdaj tudi /a lastno čast, kajti ta pot bomo, če se sme sklepati po pripravah, ktere se delajo, mitrširalt v Bosno z dostojno množico vajakov, ker je vzdignjenih menda že 7 divizij.
Tako Andrassy popravlja svojo prvotno politiko. Ali kaj bodo rekli njegovi sorodniki Madjari, kteri bi najrajši; videli, da bi Avstrija marširala proti Rusiji 1 Morda to tudi grofa Andrassya skrbi, zato ho je vmarširanje v Bosno, ki je imelo se. pričeti že 15. t. ni., neki odložilo do konca t. tu. Zdaj imajo namreč biti 1111 Ogerskem volitve za deželni zbor. M idjari, hudi, da Avstrija ne gane roke za njihovega brata Turka, utegnejo delati tako, da pri volitvah vlada propade. Potem se prične isti nered na Ogerskem, kakoršen je bil, jiredno jo vlada pridobila si večino. (Iotovo tudi to skrbi Andras>ya in ga ovira pri vnftnji politiki. Da bi mi šli naglo v Bosno, morebiti da bi nas manj stalo. Tako je madjarska politika zmiraj in vselej svinčena peta ,za Avstrijo. Upajmo, da se bo po sedanjih dogodbah tej politiki izdrl glavni zob.
Vsakako pa je ta doba za Avstrijo važna, kakor morda nobena še v tem stoletji.
Vladari iz roilovine Romanovih.
Mihajlo Foodorovii;
(1613-1643.)
Spisal J. Steklima.
Meseca julija I. 1613 so okronali cara Mihajla Eeodoroviča Romanova v Moskvi iu s t,1111 činom je prenehalo tudi nevnino bezcarje v moskovske j državi. Se ve tla je bila država jio tako strašnih bojih še čisto nevredjena in novemu caru je preostala velika naloga, da postavi državo na poprejšnje stanje. Naj poprej je bilo treba napolniti državno blagajno z novci, kajti bilo |o treba nagraditi vojnike , ki so se dozdaj borili za obstanek državo. V imenu carjevem, svečonstva in zemaljskega zbora so so poslali oklici po vseli mestih 111 do bogatih trgovcev (na primer Stroganovov), da bi zbirali dobrovoljne prineske za vojsko, bodi st v denarjih ali pa v žitu. Bilo je pa tudi treba poskrbeti za red in mir v državi. Po vsi 111 gosudarstvu so se še klatili poljski in kazački 11 (a m a ni s svojimi četami ter nadlegovali po pokrajinah siromašen narod. Posebno strašno so |
liarale po Pskovskem kraju četo Lisovskega, a na jugozapadu pa atamniia Zaruckega. Tudi kazanski in nogajski Tatari ter Čeremisi na Volgi so se pobunili in plenili sosedne itiske pokrajine. Novgorodsko okrožje je bilo v rokah švedskih, a Smolensk v poljskih. Tako žalostno je bilo stanje ruske države v tem času.
Najpoprej se je vzdignila carska vojska [troti Zaruckcmii, ki se je z Marino Mniškovo v Astra h« nu utaboril ter narod silil, da prizna njenega malega sina za cara, njega pa za upravitelja države. O11 je zbral Kozake, nogajske Talaro ter poprosil tudi perzijskega šaliti za pomoč. Ali še poprej nego se je knez Odojov-ski iz Moskve z vojsko Astrahanu približal, vzdignili so se Astrahaiici s Kozaki pod vodstvom llohlovim proti Zaiuckemu On pobegne proti Uralu, ali Odojovskevi strelci ga vj a mej o. L. 1614 so njega in malega sina ob glavo iljali; Marina pa je umrla v ječi. Tako je knez I.uikov očistil tudi ves sever kazačkih čet ter njihovega okultnega atiimana Balovnja vjol. Na /upadu pa so je. boril proti divjim četam
Lisovskega naj poprej glasoviti knez Požarski, po njegovej smrti pa drugi vojvodi, dokler ga niso pregnali čez litavsko mejo, kjer je I. liiiii umrl. /iiipadna Rusija se je po njegovej smrti komaj uialo oddahnila.
Ne tako lahka jo bila borba proti sosednima državama, Švodskej in Poljskej, ki ste za časa brez vlade osvojile zapadne dele moskovske države a zdaj jih ne hotele odstopiti. Svodi so zavladali v vseh zemljah okoli liu-skega zaliva ter osvojili sam Novgorod , kjer je Delegardi od Novgorodčanov zahteval, da jtriznajo za moskovskega cara enega izmed sinov Karla IX. Gustav Adolf (l«ll 11)32,) rntaborni kralj, je poklical poslancu izNovgo-rotla in cehi Rusijo v Viborg ter jim je predložil svojega mlajega brata Filipa za cara. Ker je |iu o tem času že Mihajlo Keodorovič v Moskvi vladal in zavoljo lega moskovskih poslancev v skupščini ni bilo, ni se mogel Kili p za cara izbrati. Novgorodeo so pa vendar prisilili, da so |>risegli vernost švedskemu kralju. Moskovska vojska, ki ho je približevala Nov* gorodu 1111 pomoč, bila je pri Itronici potol-
Ko Avstrija Bosno zasede , postal bo jugoslovanski živelj zanjo velike važnosti. če se že Madjarom tolika važnost pripisuje, ki jih ni celih pet miljonov, koliko veče poinenljivosti je mlado in čilo, telesno iu duševno toliko odlikovano in nadarjeno pleme jugoslovansko, kojega število se računa na 12 miljonov. Pa recimo, da so Polgari preveč na vzhodu, iu da jim kaže bolje za se ustvarili si prihodnost, vendar o Slovencih, Hrvatih in Srbih 111 dvombo, da težijo po z edtnjeiiji. Narečja se vedno bolj bližajo, narodni značaj je skoraj isti. Kaj je bliže nego misel, da naj zdaj Avstrija, ki tako že stegne svoje roke po Bosni, zedini vse dele Sloveno — Srbstva Pisali smo že o tem, in hrvaški listi so z nami enih misli, da mor« Avstrija ali sama k srbi prikleniti južnoslo vanske zemljo , ali pa bodo male slovanske državice potegnile še avstrijsko Jugoslovane k sebi. S tem da koraka Avstrija v Bosno, odločila se je za prvo, tedaj naj nikar na pulu poti ne ostane, in naj dovrši jedinstvo Klovano — Srbov ali llircev. l'ač smo žalibog v Avstriji preveč navajeni na polovičarska dela iu ua prehode (provizorije), zato naša skrb ni neopravičena, da morda tudi tu ne bodo hoteli ogreti se za radikalno spremembo v smislu napredka iii slovanskega teženja po trdnih pogojih življenja iu bodočnosti. Kaj bodo iz Bosne naredili? Naša misel je taka, da naj se združi s Hrvatsko iii Paluiat jo. Potem se bodo tudi naše dežele tesneje oklenile Jugoslovanskih naših bratov in ponehala bo mržnja, ki se med nekterimi Slovenci do sorodnih Hrvatov razodeva.
Ko bi 1111 imeli še tiste meje, ko nekdaj, ko bi se raztezali Slovenci do Solnograda in do Semeringa, potem bi se smelo reči, bodimo raje za se, pustimo Hrvate in Srbe tam kjer so! Pa poglejmo le, kako se je naše ozemlje skrčilo, kako se še v tem kotu, kamor so nas potisnili, ne moremo braniti, da nas tuji ele menti požirajo, m spoznali bomo, da je naj bolje za nas, ako se s Hrvati bolj združimo. Daje naše narečje od hrvaško-srbskega, mnogo različno, to je večidel le domišljija; Slovenec, ki doli pride, privadi se srbščine v malo tednih, 'lreba si je zapomniti le nekdaj sto besedi, ki so različne, pa znaš srbski za sdo. Vsakako se s Hrvati lože umejemo, nego se tunela južni iii severni Nemec, ( 'emu tedaj trdimo, da smo
poseben narod, naj se že govor naš znanstveno imenuje jezik ali djanstveno le narečje, ("le smo pa en narod, zakaj bi se bali zjedinjenja z brati? Nekoliko desetletij jedinosti naj mine, pa se bo jezik tako poeuačil, da se ue bo več vedelo, kje Slovenci nehajo in kje se Hrvatje začnejo.
Politični pregled.
V Iajubljum, 12. julija.
Avstrijske ileiele.
Odpoteil inliilHirrNtvn je mnogim listom dunajskim iu vuanjim š s vedno glaven predmet in „N. Tagblntr' je te dni ob javil zopet nek imenik miniaterskih kandidatov • kakor so ga bojo sostavili v najvišjih vrad-uiških krogih , in sicer postane grof Potočki uiinisterski predsednik , grof Taall t minister notranjih zadev, seke.ijski načelnik Bonom minister prava, naš rojak baron Z vogel j pa kupčijski minister. (les. namestnik ua Tirolskem ima biti baron Konrad pl. Eibesleld, namestnik dunajski postane bivši župan dr. Felder, na mestnik gališki pa dosedanji moravski namest nik Possinger. Potočki bil je že prej večkrat imenovan po listih kot predsednik novega mi-nisterstva, kar je res tudi jako verjetno , ker se nadejajo, da bodo potem Čehi prišli v dr žavui zbor, kterega so se pod ministerstvnm Potockega enkrat že dejansko vdeležovali. Zopet eni listi pa trdijo, da v ministerstvu ostane vse. pri starem iu se bode. le izbral nov minister notranjih zadev namesto Lasserja. To se jim zdi tein potrebnišo, ker so bodo skoraj vršile volitve za deželne, zbore. Pa deželni zbori so tako brez. vsega pomena iu vpliva, da zarad teh volitev ne bode. ravno treba hiteli z imenovanjem novega ministra, ker bode zadostovala eneržija ministerskega piedsednika kneza Auersperga.
lir. IKrcliV»iiu<-r, predsednik držav nega zbora je postal tajni svetovalec N|. Vidi čanstva, kar vradni listi smatrajo kot posledico najvišjega pripoznauja, ktero so cesar v lastno* ročnem pismu izrekli državnemu zboru za srečno dovršeno pogodbo med Oislo in Translo.
U« Oa,ri-sl4« «»i so volitve za državni zbor zbudile veliko liruma m šuma. Zodinjena opozicija si na vso moč prizadeva, da In od rinila Tiszo, ker je pri pogodbi nekoliko od-jenjal, in ni vrgel Andrassya ali pa na svojo
roko pričel vojske s Turki ali morda s celo Evropo. Madjari vrtoglavijo , da sami ne vedo prav, kaj hočejo. zlasti jih hudo bode osvojitev Bosne m še treznejši možje žugajo, da bodo odrekli vladi budgot, če se Bosna združi z Avstrijo. Upamo, da grozitev Madjarov namenov vlade ue bode spremenila, in ko bo vse tam doli vredjeuo , potem bode tudi groženja madjarskega za vselej konec.
llrvnlMki sabor jutri 13. t. m. sklene svoje zborovanje. — „Agr. Ztg." piše, da bodo naši vojaki 1!). 1. m. prekoračili Save in inar-širali v Bosno. Turki so se hoteli Avstrijski armadi neki v bran postaviti, in nekteri listi so že poročali, da je Osman paša s 30.000 vojaki prišel Bosno branit, toda zdaj to novico zanikajo iu pišejo, da je vojno ministerstvo dotični ukaz zopet preklicalo.
Vuanje države.
\ misli i <M'N»r Viljem se počuti či dalje bolje in '.). t., m. je neki že šel po stopnicah brez posebnih težav. Njegov prvi napad-tnk lliidel stal je 10. t. m. pred državno soduijo berlinsko, ki ga je zarad veleizdaje obsodila k smrti. Zločinec je hladnokrvno poslušal svojo obsodbo. Zagovornik je rekel, da proti dejanskim dokazom državnega prav-linka no more ugovarjuti in da jeHiilel žrtev soe.ijal demokratičnih naukov. — Listi so po-ročnli, da so te dm izpraševali tudi dr. N o-bi I i uga. Toda zanesljivo se poroča iz Berlina, da je to poročilo judovskega „Berl. Tagblatta" zgolj izmišljeno, in da je stanje Nobilingovo tako, da je. sodnijsko izpraševanje še čisto nemogoče.
■ioH^i-rs jutri sklene zborovanje in se podpiše mir. Sv. dežela ostane pod varstvom Francoske. Nekteri so hoteli temu ugovarjati, pa Bismark in Andrassy sta pooblaščence opomnila, da jo Francija pred nekterimi meseci le pod to pogoj o pritrdila vdeležiti se kongresa, če se ji prepusti varstvo sv. dežeie. Vlade temu niso oporekale, tedaj morajo Franciji pripoznati to prav co tudi sedaj.
Izvirni dopisi.
■ Ijjiihl|;me, 10. juliju. (Zdrav stvene zadeve.) Nedavno so bili v seji ljubljanskega mestnega starešinstva na dnev u«'m redil neki predlogi mestnega lizika o tem, kako bi so dale odstraniti nektere reči, ki so
čemi. Gustav Adolf |c prišel sam na bojišče ter oblegal mesto Pskov; ali Pskovčani so tudi zdaj pokazali svojo staro izkušeno hrabrost, kajti borili so se zares hrabro proti najbolj glasovitemii vojskovodji tistega časa. Vsled tega hrabrega odpora m po posredovanju llo-landežev in Angležev, ki so pri svojej trgovini radi vojsko mnogo izgubili, sklene se mir v selil Stollovi, blizo Ladogc 1. 1617. Švedi so odstopili caru Novgorod, Ladogo in še nekoliko drugih mest., Kuhi pa so izgubili celo finsko pomorje ter plačali 20.000 rubljev odškodnine. Tako je hila Rusija nn sovero-zapadu iztisnjena od morja, ali je bila drugač zadovoljna s lin mirom, ker se je mogla zdaj z vsemi šilami obrniti ua najbolj nevarnega sovražnika, ua Poljsko.
Ta ho] se je vodil s spremenljivo srečo, Rusi so bili na bojnem polju skoraj vselej potolčcni, ali mesta svoja so hrabro branili. Hniolenska pa niso mogli na noben način osvo-jiti. Med tem so se. zbrali moskovski in polj ski poslanci na litavskej meji, da so porazgo ovre o miru. Ali ta shod je bil brezvspešen.
Zdaj se je začelo pa odločno vojskovati. Krn Ije.vič Vladislav iu ntaman llodkjevič udarila proti glavnemu mestu ruske države, da bi sr tam z moskovsko krono okronati dal. Rusi sr niso mogli vspefino braniti, kajti oni so v voj-ništvn pred zapadnimi Evropejci jako zaostali. Glavna sila Moskovičanov je bila konjiča, ktero so sestavljali pomješčiki t. j. dvorjani iu deca bojarska. Le ta konjiča pa je bila jirav sara-stega oblika. Bogati pomješčiki so imeli svetlečo oklepe, lepe konje, jekleno sablje iu pu ške; za njimi pa so sledili oborožaui sluge iii razna prtljaga. Matijo bogati pomeščili so imeli pa bolj slabo pripravo; a siromašni pa so odhajali v hoj na slabih konjih s polnim tulom slrelic ua hrbtu iu ženim služabnikom, lu mu jo vozil v vreči suhar. V mirnem času so po-meščiki spokojno živeli po vaseh , bavili so s poljedelstvom, a za vojsko se, niso uiti iiajmit nje. vadili v orožju. Konjiča njihova se je vrgla ua sovražnika v neurednih četah ter ga skušala s svojo mnogobrojnostjo zadušiti. Pešci pa so se nabiraii še le za časa vojsko in so bili oboroženi s sekirami, sulicami iu samostrami,
a slalui pešči, prevideni s puškami pa so bili samo strelci , kteri so po znati še le za časa Ivana Groznega. Med tem pa so bile druge evropsko vojske oborožene večidel s puškami ter se vadile tudi v hitrem kretanju. Zatoraj so morali Rusi v vojski s Poljaki pluje vojske najemati, ali tudi li jim niso mogli vselej pomagati, tako tudi proti kraljeviču Vladislavu ne, kajti on je prihrumel s svojimi četami do Moskve, (lar je zbral v tej velikej stiski hitro veče iz vseh stanov ljudi iii Ii so mu prisegli, da hočejo branili do smrti svoji; mesto; iti ko le hotel kraljevič samo lan trojiški osvojiti, spodletelo mu je tudi ter je zatoraj sklenil z Rusi v vasi Denimo blizo Trojice pnlmirjc na ll let. in (i mesecev. (I. MUH) Poljaki so si pridržali Smolen-k in en del severske pokrajine. Med vpitimi, ktero je izročil kraljevič Via dialav za svoje vlovljeno, bil je. tudi carjev oče, molropolil, Filaret.
Priinirjc ileuliusko ni moglo pomeriti Ru-iov in Poljakov; vojska se je zopet začela, ker Poljaki niso hoteli Mdiaila priznati za rani moskovskega, nego so imenovali Vladislavu
zdravju prebivalcev Škodljive. Mestni odbor ih jo nekaj odobril, nekaj pa zavrgel, /lasti pri kterih vkljub mnogih sitnosti iu nadlegovanja ljudi vendar ne bi bilo nobenega izdatnega vspeha.
Koči se mora, da je mestni fizik steknil vse, kar se je dalo , zato se tem bolj čudim, da v njegovih predlogih ni čisto nič o ž ga-uj arijah po mestu iu o vodi, ki jo dobiva Stari trg iz zemlje pod gradom ; prve i iiiii mestni lizik prav pred nosom, drugo bi bil pa tudi lahko že enkrat preiskal, če je res tako marljiv, kakor se kaže.
Po nekterih drugih mestih, n. pr. v Trstu, so že stopili žganjarijam na noge, le v Ljubljani se radujejo te kužnje luknje popolne prostosti, nihče se ne zmeni zii-njo, čeravno delajo dosti ropota. V tako luknjo naj bi se podal gospod mestni li/.ik m preiskal gnojnico, ki so podaja ljudem ; če ta m zdravju škodljiva, potem se labko pije vsaka juliu izpod gnoja. Pa kaj, če ima celo nek mestni odbornik eno nnjglasovitiiojših žganjurij, iz ktero se krik razlega po vsi Ljubljanici gori — posebno ob nedeljah, ko se prične na vso zgodaj in traja v veliko novoljo pobožnih in nopobožnih pozno v noč. Takih žganjurij jo več, skoro vBak fipecorist ima za štacuno luknjo, v kteri toči svoj fuzel. Koliko ta zdravju škoduje, mi ni treba razlagati, le toliko nuj omenim, da so lansko leto našli dva mrtva človeka, ki sta po žganji v teb „botikah" nli bolje' ,,potikali" povžitetn konec storila. Te luknje so tudi v Ljubljani skeleča rana, ktero uaj bi si ne le mestni li/.ik, ampak tudi magistrat ogledni.
Druga nepriličnost, ki se pa ue du tako lahko odstraniti, je zdravju škodljiva voda, ki jo dobivajo prebivalci od Starega trga naprej gori do sv. Klorijana. Ta voda, prihaja iz grada, čegar zemlja je pa po odtekli iz stranišč, ki so ravno na ti strani , že tako napojena reči zdravju škodljivih, da se ne more dosmlieirati Na gradu je vedno okoli -100 prebivalcev, kterih nesnaga se steka po večeni v zemljo; prej so bili vojaki, zdaj so pa jetniki. Da bi voda na tej strani postala zdrava, trebu bi bilo več let, v kterih bi bil grad prazen, da In se škodljive snovi odcedile 111 izpuhtele. Ker pa se to menda ne ho zgodilo , nuj bi se skrbelo za to, da bi prebivalci dobivali vodo od drugod, kajti nek kemik, ki je to vodo preiskoval, je našel v nji vsakovrstnih zdravju naravnost škodljivih reči.
čarom in velikim knezom moskovskim, limoni je pa tudi kaj žal bilo za Smnlcn«k iii druga mesta ter so pričakovali samo vgodeu trenil tek, da napadejo Poljake. Tri leta po sklenje nem premirju jo ponudil turški sultan Rusom proti Poljakom zvezo; car je sklical precej zbor ter objavil to jionudti poslancem; vsi so odobrili to zvezo. Ker je pu sultan kmalu po tem s Poljaki mir sklenil , odložil je tudi car vojsko na bolj ugoden čas; med tem pa soje pripravljal prav živahno za odločno borbo.
Poljski kralj Žiga 111. je umrl I. Ili,TJ. Ko je bil sklican državni zbor da izbere novega vladarja, sklical je ruski car hitro vojsko ter so vzdignil ž njo proti zapadli. Glavni vodja je bil boj ar Šelli, ki so je za časa nemirov in pri obrambi Smolenska posebno izkazal. Vrnil ho je bil malo poprej s Filnretom iz poljske sužnosti ter jo želel , da se osveti svojim sovražnikom za pretrpljeno sramoto. Rusi so bili s početka srečni več nego .'10 mest m vasi so osvojili in Se.in jo že Smolensk oblegal. V mestu je nastala huda lakota pre-bivalci so omahovali ter se hoteli že predati,
Na te dve nepristojnosti sem hotel opozoriti mestni magistrat; morda si mestni lizik kje pritrga toliko časa , da jih bo nekoliko pregledal, ker sto zdravju škodljivi veliko bolj, kakor vse ono, kar je v svojem spisu navedel.
I k K.iffrcliii, 12. julija. (Hrvaško vprašanje) priftlo bo kmalo na dnevni red. Prašali se bomo : Kaj čemo z Hosno V Turkom jo ne pustijo, Hrvatom je ne dajo, Ogri je nečejo, Nemci do njo ne morejo. Uekli so, da se more Posuti za Avstrijo v/eti. ker jo Hrvaška m Dalmacija za svoj razvitek potrebujete Če se pa lSosna združi s Hrvatsko, mora se tudi Dalmacija, kajti kaj bi poslednji koristila Hosna, če je |od nje ločena po dualizinu, kakor mi od Hrvatov? Kako sitno je za nas v trgov škili in kulturnih zadevah, da smo od Hrvatov ločeni, da so tu druge postave, druga vlada; m ravno taka se lui Dalniatmcem godda, ako pri Oislajtaoiji ostanejo. Se ve da, Madjari se branijo z nogami in rokami proti zedinjenju hrvaških dežela , in vzdržujejo šiloma umorili) stanje za Hrvate, da nečejo pripustiti spojenja Hrvaške z vojno llranico, Dalmacijo in lteko; ravno tako bodo so upirali zdaj tudi proti združenji llosne z ostalimi jugoslovenskinn deželami. Toda, ali more to večno trpeti; ali bo vedno le Madjar vladal v Avstriji? Po vsem, kar se je zdaj zgodilo na iztoku , zdi so nam to nemogoče, in če se bo Avstrija še zdaj upirala proti logičnim posledicam slovanskih zmag, ter poslušala v tem le madjarske svete, storila bo to le na svojo lastno škodo. Vendar še nismo toliko obupali nad našo državo, da bi kajtucega od nje pričakovali; nasprotno mislimo, da mora priti do preobrata notranje politike.
Zodinjena in z Hosno pomnožena Hrvatska ima pa žo sama toliko politične teže v srbi, da je poleg nje dualizeni nemogoč. V istem času bo prijiluvilo (udi češko vprašanje ua povišje, ni z njim imamo potem že štiri politične celote : nemško, madjarsko , hrvaško in češko pred seboj, tedaj federalizem. Ali si bodo tudi drugi narodi, kakor Slovenci, Poljaki, Rusmi, Huuuiiici, Italijani, Slovaki, Srbi pri tem prevratu kaj pridobili, to je odvisno od njih cueržijc m previdne polit iko. Znstrau Slo vencev so mora z obžalovanjem reči , da se njihovi pol itični krogi premalo (?) pečajo s prihodnostjo, prerokuje se le Slovanstvo v meglenih črtah, knkor bi se dalo vse kur z enim mahom napraviti, praktičnih ciljev pa nečejo poznali, Iii bi jih vsaj za nekaj časa zadovo-
kar jim pnlnti na pomoč Vladislav , kterega je zbor za kralja izbral. Vse se zopet hitro zahrne. Rusi se morajo zdaj sami utuboriti in Poljaki je oblegajo. Pa to še ni bilo, dosti. Krimski Tatari se vzdignejo na moskovsko Ukrajino, in mnogi plemiči, ki so od tamkaj bili, pobegnejo iz ruskega tabora , kjer se je poro lilu radi stisko velika nesloga. Tuji voj -kovodje in častniki so prezirali rusko vojnike ter niso hoteli >uti pokorni glavnemu zapored niku. Vrb tega nastopi pa še lakota, in Sem se mora sramotno prodali, Poljakom odstopiti in kralju zastave nakloniti. Ko so so nesrečni vojskovodje, povrnili v Moskvo, obdolžili so jih grdega izdajstva; Šeinn in njegove tovaršo so djali ob glavo, druge pa so pregnali v Sibirijo. Za Rusi so je vzdignil tudi kralj ali pri trdnjavi Rjoloj so ga sovražniki vstavili , in ker so se mu tudi Turki z vojsko grozili, sklenil je rajši mir pri reki Poljanovki (l. 11)34). Točke deuliuskega primirja so se samo potrdile, u vrh tega so morali Rusi Vladislavu plačati 20.000 rubljev, on pa hc je odrekel vseli pravic do moskovskega prestola. (Konec sledi.)
Ijili in ki bi se tudi doseči dali. Mnogo jih je politikov, iu to ne najslabših, ki menijo, da je za Slovence najbolje, ako so kar brez dolzega obotavljanja združijo s Hrvati. Ce pomislimo nevarni položaj Slovencev tako ob laški kakor ob nemški meji, če primerjamo njihovo slabe moči in politično apatijo (zaspanost) naroda z velikimi silami in odličnostjo zapadnih sosedov, potem moramo pač priznati, da sami ne morejo to borbo izvojevati, in da bodo konečno vsi vpehani, demoralizirani (obojnim) in v številu prikrajšani vendar le v naročje jugoslovanstva bežali morali, naj žo bo tudi pod pogojeni izgube slovenske individualnosti in posebnega narečja.
Kv. ■•eter IiIIko IVInrllioi-u,
10.	juliju. (I Č. gosp. Kari Velebil) „Do mor tu i s nil nisi be ne"; ui mi treba spomina teb besed poslušati, če pišem o ranj-kem župniku sv. Uskcm, kterega smo v torek !). t. m. k zadnjemu počitku spremili. — Ril je ranjki rojen 1. 1822 v tej fari. Kaplanoval je pri sv. Ilu, potem v Mariboru kot stolni iu mestni kaplan, od koder je 1. 1869 nastopil prijazno faro sv. Ha v slovenskih Goricah. Goreč duhoven, vnet za Rožjo čast je bil s celim srcem vdan svojim furmanom. Da so ljubili in spoštovali sv. llčani, svojega zdaj ranjega pastirja, je kazal sijajni pogreb, pri kterem se je vkljub neugodnemu vremenu zbrala velika množina ljudstva. .'Ki duhovnikov je raiijkemu skazalo zadnjo čast, lep dokaz, kako občno spoštovanje je vžival med svojimi duhovnimi tovarši. Mrtvaške obrede so opravljali t. g. .1. Čnfeek, ilekan v Jarenini; slovo je v lepem govoru jemal Svičinski župuik č. g. Srol. Obilno solzo so kazale, koliko spoštovanju iu ljubezni je imel zdaj v llogu spijoči pri svojih ovčicah, in da sv. llčani čutijo bridko zgubo. Precej znatno število iz bližnjih farii Sekovske škofije je rajnemu g. Velebilu posodilo zadnjo pot. Naj mirno počiva !
Domače novice
I' Ljubljani, 13. juliju.
(Crmr ko pomilosti/i) več vjetnikov pu raznih kaznilnicah avstrijskih. Na ljubljanskem gradu postalo jih je najvišje milosti deležnih fi, v ženski kaznilnici v llegunjah 4, v Kopru t;i, v Gradiški K, v Gradcu pa 13.
(/VjS po/k nadvojvoda Leopolda) je v četrtek zjutraj ob 7. uri odrinil iz Ljubljane. Nu kolodvoru se je bilo zbralo ra/.un častništvo tudi še mnogo prebivalcev ljubljanskih. Oddelek domačega Kutinovega polka št. 17 pa sije včeraj ob (i. uri pripeljal iz Trsta in se jutri 14. t. m. odpelje proti Sisku. Od 12. topničarskega polka ostanete samo 2 bateriji v Ljubljani, druge so žo odrinilo od tod, ali pa se napravljajo na odhod.
(/Vo.Sn/u.) Razpošilja se ravnokar ,.Letopisa Matico Slovenske" za leto 1878., 1. in del.
11.juduo	zato prosimo častite gosji, poverjenike, naj blagovolijo tu zvezek izročiti Mat ičnim udom v svojem poverjeniStvu, pa ludi zaostalo letnino pobrati in jo blagajniku gosji. Ivanu Vilharju poslati. ,,Matica" ima s tiskom in z nagradami mnogo stroškov, katerih brez rednega vplačevanja doneskov svojih udov ne more redno poravnavati. 3. iu 4. del,.Letopisa" prideta ob enem s knjigo: „Potovimje okolo sveta" g. di iižbcnikom v roke.
lz pisarne „Matice slov."
(h mjii m!bova druihn kmetijske 7. dnu t. m.), pri kateri sta o zadevali državnih subvencij bila pričujoča gospoda zastopnika c. kr. deželno vlade iu deželnega odbora, in ka-
teri je predsedoval družbe predsednik baron Wurzbach, prejeli smo sledeče poročilo.— Subvencija za podkovno in živinozdrnvsko šolo je bila po predlogu poročevalca dr. Poklukarja razdeljena kakor prejšnja leta; o subvenciji za kmetijsko nadaljevalno šole s 1000 gld. se pričakujejo nasveti c. kr. deželnega šolskega sveta; za izvolitev stalnega ali začasnega popotnega učitelja ministerstvo za to leto iii dalo državne podpore; popotni učitelj za sirarstvo gosp. Ilitz pa je Kranjski in Goriški družbi za letos zagotovljen. — C. k. deželni gozdni nadzornik g. Salzer je poročal kako naj se državna pod pora s 500 gld. obrne za premije takim gospodarjem, ki zasajajo gozdno drevje. Nasveti se predložijo si. ministerstvu kmetijstva s prošnjo, naj jih blagovoli potrditi. — I)r. Hlei\vois je poročal o državni podpori s 500 gld., katero je ministerstvo odločilo za premije za zboljšanje senožeti in pa gospodarstva na planinah ; tudi ti predlogi se pošljejo si. ministerstvu za odobronje. — Blagajnik gosp. Brus je nasvetoval mnogo mož, ki naj se izvolijo za ude družbe kmetijske; predlog je bil so-glasno sprejet z željo, naj bi domoljubi, katerim je mar za napredek kmetijstva, pristopili k družbi, deželi gotovo koristni. — Konečno je g. predsednik predlagal, naj se vdovi gosp. .1. Debevea, ki je bil več let marljiv odbornik družbe kmetijske, pošlje žalovalno pismo o zgubi velecenjenega rodoljuba ; odbor je soglasno sprejel predlog.	„Nov."
(/'n javni drulhi) se bo pri vojaškem opravništvu (k. k. Militair-Vorpllegs-Magazina-venvaltung) v Ljubljani 15. t. m. oddala priprava sena za vojaške konje v Ljubljani, Viru iu Kamniku za čas od 1. sept. lH7Hdo konca avg. 187!) tistemu, ki ga bode preskrbel ceneje.
(Dvirlui jirednetlnik nitr.: Kalina) se je ll. t. m. z Gorenjskega, kjer je ogledoval politične okraje, povrnil zopet nazaj v Ljubljano.
(V< iilslrii vic.stni' delet/irnno noiluijr) je pre vzel včeraj novi deželni sodnik g. Julij Ledenik, g. Rome pa vstopi v skupščino deželne sodnije.
Razne reči.
Meščanska šola v Krškem z nemškim učnim jezikom se bode pričela s pri hodnjim šolskim letom.
— Vabilo na Besedo, katero napravi Rojanska čitalnica dne M. julija 1878, v spomin 10 letne vstanovitve. Spored: I. Prvo-sednikov govor. ii. Narodni venec; zbor. .'!. Deklamacija: Orjaška igrača. -1. Nočni stražar; zbor. 5. Zgubljeni sin ; deklamacija. (5. Banovci; zbor. 7. „Zakonske nadloge"; igra. 8. Jadransko morje; zbor. !•. Društvena zabava pod milim nebom, umctalni ognji, govori raznih gospodov, godba. Sodelovali bodo barkovljan ski pevci pod vodstvom pevovodja gosp. S. Partija. Vstopnina za ude —, za neude 40 kr. Zečetek ob t) uri. bodi si jasno ali oblačno. V Rojanu 0. junija 1878.	Odbor.
Med vojake so odšli iz mariborsko školije gg. bogoslovci Kotnik, Osterc, Gveiko m Kaš, pa gg. kaplana Kukovič hi Krece ter doktornnd bogoslovja g. Napolnik, ki je žo v Oseku. Iz ljubljanske škofije poklican je za vojaškega duhovna doktorand modroslovja, g. Janez Svetina, ki neki tudi odrine, v Osek.
R a v n a n j n m n r i b o r s k e g a žu plina pri razkritju Slomšekovega spominjka c, k. nainestništvo v (»radcu ui odobrilo in je prav dalo pritožbi čitalnice mariborske in odbora za stavljenje Slomšekovega spominka.
Pogovori vredništva z gg. dopisovalci:
lini toden j« kakor obilno deževju — tudi obilna državna podpora iUa po nitju Škofiji. Od noktcrili Himni liani jo na ponudbo in uvutovali ho mnogi, nuj bo ta podpora zn /.daj obrne nit korist ,,S I o v o n c. o", kteri kakor jo znano ui na rožicah, Douli ho nam (lepim v tem himihIii ; So mjfii bi doneske, in pozuej povemo, koliko ju bilo vozilo. Začetek je od nekemu gospoda žu storjen pod geslom : Vivat seipiuns !
Eksekutivnn dražbe.
15.	julija: 2. Itroskvnr iz Ljubljane, l.Ober-liaiiHor (griijSe nu Krkorulein) oba v Ljubljani. 1. Ilrainoi' i/. Malih Poljan v Mokronogu.
16.	julija: .'!. Krušna iz lliidunj ,	.'I. I.nkitr iz hturije, oba v Vipavi. 2. Jermunuc	iz Hhvuii, v l.itiji. I. Kom ia Mavru«, v Cruouilji.	Ktirnikovo reči v Ljubljani.
Umrli ho:
!l. julija : Alojzij 1'iatlorz , učit. pripravnik II. lela 1H I., za pljučnico.
Tclfurnllcnc ilrnarni' rrui< 1 '2. julija.
Papirna mula (i*I.H5 Sroherua renta «« 110 Zlata renta 75 40 — lHHOletno državno posojilo 11.1 ho
........... ukcije 833 — KrmliUie akcije 2113.HO London
IIII— _ Mrebr« 101 JO. — Cm. kr cekini 5.B3. 20-Irnnkov 11.29.
Di-hiitmI icne cene II. julija.
Državni fondi.	i Dmiar.l Hlagi.
6', avntrijuka papirna rtMitji . , ,	! 06.30
6•/, renta v nr»bru ... . .	07,80 j «7.t!(>
4% renta v y.liitu (davka prunta) . .	75.7" | 75.HO
8roi'ko (Inr.i) |H54. I.......K>9.50 1100.
„ „ iHliO. I......li.....114.25 114.75
„ „ lHltO. I„ pntiiikn . .	128.60 124.
PrnniijHki linti IHIS4 1., . ....	140.75 141.— K«iiiljlHi1,iii« m 1 v/. 11 i IMl
HUijiiMtlic po 6"', . ......98.60 (19.60
K ri4iijh|i t«, koroško in primumk« po 6',	90. 111.
Ogiiroku po 670 ................71175 HO 25
HrvaAlui in Hluvoimkti jio 6V0 ....	Ml.50 , H5.50
SiMlmogriiftlui po 5"'..............70.50 I 70.76
Delnico (akcijo),
Nacijoualue lian ............83H. I 810.
UnioiiHk« bank- ... ...	63.75 ; (l i.50
Kreditne akciji' ..... .	200.76 261.25
NižoavHtr, cHkoinptii« diii/.lic . .	735. 746
Aiigli' itVHl.r. tilniku........107 50 107 75
Krnske (I.mi).
Kreditne pn 100 gld. a. v. ,	102.— 102 50
Tria&kii	„ I"" ., k. d. • 120.— 121__
., ,. 60 „ „ ., .	62.— 03. —
lludcnnke , 10 glil. H. v. .	30.50 31,—
Palmovi. „ 40 „ ,, „ .	40 76 41,—
1'alfli jove „ 40 „ „ „ .	21» 75 30 26
(Jiary-jcvi< ., 10 .............«9 76 30 50
Hi. ........in „ 40 „ „ „ .	32.26 31. -
VVimliHc.ligrUtr. ove „ 20 ,, ,, „ .	28 60 29.
VValdnlcin nvi> „ 40 „ „ „ .	23 — 23.60 rtreliro in ftlato.
C««, ciillinl •............5 60 6.62
Napolooiind'or..................9.30 I 9.31
Srebro	........101.40 ] 101.60
Najprimernejše darilce
za
pridne otroke
sto povesti:
1.	IIurnimi . ali /,iiihi|i ilnrvi •IrruKUlriiiit, in
2.	'#>ii<lnji dnevi OkI«'J».
Knjižici ob.-egat.e okoli 1HO strani in se dobivale mehko vezani |io .'(O lir. pri opravništvu „Mov<*>t<-it , ki po želji preskrhf l url i ličnejšo vezanje. Kdor jih naroči deset, dobi eno knjižico po vrhu.	(18)
\11alilie110 kemični laboratorij illreklorja dr. Tlieoli. \Vorner|ii, lastnika polilcliulčiicga zavoda, priseženega kemika v \rallsla\ii.
11. o. ix. foi. ai.
(liiH|iinl leluir Krami \V i 11, t-l m v Ncmikiiiliciiu na Dolenjimi Avstrijskem, napravlja po zdravniških pravilih iirlii čiiJ,ktoroga prodaja pod imonoro: M il-licllliov (irollpi olliihlil pt nlli ci niiilii nl ra j /.n čiščenje l»rvl.
Ta Čaj nem žo večkrat moil lotom oil drugo strani poživljali preiskoval iu Hvoja molijo o njo^ovih delili izrekel. Prav vJeS mi je tedaj bilo, ko Hej« g. leluir Klane VVilhelm nam do meno oliruil h častno prošnjo, naj opirajo«' hm nit svojo natančno kemično, inikro-skopično in furmiikodiimmičiio preiskavo izročeni h v o.)« imienjn o telil čaju.
Pred vnem opomnim, da nem v čaju, kterega mi ie g. Krnlui \Villielin, leluir v Nuliiikirliemi ua raviieHl, poslal , našel ravno tinte posaiitoKIlo reči kakor pri vsoh žo prej preiskovanih motali, in da ho bil« vno za ta čaj porabljene rustline vnelej jako izvrnluo. Vsled nvnjii preiskav« smem dalje opomnili, dagnii iiueiinvaiii >Villii'llll«iv prollproliiiHltl proliicMiiullčnl en| 7,11 čiščenje lirvl k- Kr., vVllhtdinu, li li. v Nctiukirchenii, ima v nebi koreninice riiHtliu« io cvetke, ktere jo veda že r.dnvnej poznala, dačlstijo liri pMNpoHiijcjo delavnimi /eludca in pro-hlajenjo, milu m- je vednim pusliiišnjam g.izdolnte-Ija ni/.ioi toga Se posrečilo leuiii čaju primciati riiHtliu«, ktero dozdaj med zdrnvilska zeliSa So niso bile sprejet«, Trdno nem prepičau, itu »e bodo ]n> pravi rabi lega vnaltcj hiši jako potrebnega domačega zdravila polajSnl« io odpravilo vne guri nalaiičiieje imenovan« bolezni \VII-Iieliiun prollprolliiNltl prnlircvinnlični čn.f
čiščenji' kril Hinem pa zaznamovati kot lil sli en in malo irnjcn miprrdck ..Phainueo-pea« clcgautoac."
V Vratislavii meneča maja IH77.
V o ti j a,
Miukdičun.kcmiftiiiogn laboratorija in |iolitctitiičucgit zav da
(L. S.) Dr. Theobnld Werner,
princion kemik.
Kil i 110 pravega Izdeluje l<'i*li im* 11'illit-lm . le/car v Nmtn-kirchenu.
Zavitek 7.11 osemkratno rulio, po ukazu Kilravuikovein pripravljen, h podukom, kako ne rabi, vrazuili jezicili nlane I ^1., kolek iu zavi Janje 10 lir.
Hmrllo Vnalidii naj ne varuje pred |ionare-jenim čajem, ter nu j zahteva vnelej edino lo „W II-liclllioi protiprotiiiHl i proliievmalični čaj r.a čin-čenje krvi" (\VilbeliuH aiiliarlrilinclien anlirlumma linuliea lllulrei ol|{UllKntbee), ker no čaji, ki ho naliajajo namo pml iiiieunui prolipiotionki protiiev-matičoi čaj za člftčonje krvi naiuo ponarejene reči, Iii 11 ji j ne nikar u« kupujejo.
I)a je za p. i. občinntvo prillfnejo, prodajajo l>a-iii >\ iliclnioi pi oliprolliihkl |irolirc\ tlinllčlil čaj li le uonpodje:
\ l.jllllljlllll : 1'l'ler I.IIHIlIk ; v PiiHtojlli: Jon Kupferncbinidt, lekarničar; v /.n grobu: Hig. Millbai-li lekar; v H o r g u: (liuiieppi III taiiiji, lekiir j v II r u k u u a M 11 r i ; Albert l.angcr, lekar ; II o r.c n u Kl ane \Vablinilller, b karj v II run o k 11: .1. O. Muhi; v liulovaru: Hud. Svoboda, lekar; v Ilriknenii: l.eouli. Stalili, lekar; v Pliborgu: Jan. Neunnor leluir; v (1«I j i: llaumliaeliiivn leltarmi in Kr Kaunclier J v ICormiiiu,- llnriiien ('odnliiii, lekar j v Kurilni: A. ('amlirur.zl; v Duuticb-IjitiidHbcrgn : Miillerjevi dediči; v O n e k 11: .!.(!. pl. Dieuen, lekar iu JoZ. (Inliet.zli y, lekar; v Kil r n I,« u fo 1 d 11: A. Sebrliclienliix, lekar; v K robu lfliteiiu: v Bluiiiauer; v llrežab: O. Kunnbeim, lekar iu A. Aioliingor, lekar; v (I o r i c i: A. Pranzoui, lekar; v Uraden: .1. Ilmgleilner, lekar; v Out-l.aringii: H. Vatterl; v (irublSnom polji; .lun Malicli; v Onnplču: Valentin Vuvli, lekar; v (1 rafali d orfu : .los. Kniner; v Mnliorju; .lun. M. Kicbler, lekar; v II al 111 (na Tirolnkem ) : l.eop. pl, Aichinger, lekar; v J u d o 11 bil r g 11: K. SenokovlS v I u 11 i e b e 11 u : .1. Htapf, lejinr; v ,1111 nt 11: Vil h. Deiilncb, lekar; v Ivaniču: Kd. Tolovič, lekar; v Kailovcu: A. K. Kalkič, lekar iu .1. lleuič.; v Celovcu: Kari KlcmonČiA; v K i 11 d n b « r gu : ,1. Kaiinčič; v K a p fe 11 b er g u : Tumor; v K 11 i 11« I fo Idti: W illi. Vinebuer ; v Kranji: Kail Mtviilk, lekar; v l.iouoti: Kr. pl. K.rlacli, lekar; v Ijoobnu: Jan. Kefernelijr, lekar; v Mariboru: Alojzij l/iiandenl,; v M e 1,1 i k i: Alfred Matter, lekar; v M Ur z r, u n eb 1 a g 11: Jan. Daiizer. leluir; v Muravii: Jan. Sloyror; v Mi troviei: A. Knutlenovič; v Mu lun; l.u.lvig 1'iill, lekar ; vN e 11111 a r k 1.11 (uit Slajarnkeiil): Kari Mullv, lokai ; v (ll učeii: K.dv Ti>11111 j , lekar; v Muzirji: Jan Tilbuč; v P tu j u: <!. (ilroil, leluir j v Pe-l.ervar dimi: I.. (.lungingei ; v N o v e 111 nii* h i u lloin. Ili/.znli, leluir; v Itoveredli: Uibaul Tliab n, leluir; v l{ o 11.« n m a 11 u 11: Kianz X llliug. lolutr; v S n 111 o b o r u : I1' Hellivarz, Iduir; v.Se lie nikii: Peler Herod, lekar; v S t.r a n b 11 r g 11 J. V. ('m ton : v Š t, V I d U : J11 lian lllppert; v U a d goni: ('ezar K. Ainliien, leluit ; v Stal n/. 11 V. I iniiiuSek, lekar, v /e 111 u 11 u : d. Jovauovlčov niu ; v o ]i I i t u : Venalio pl. Oiazii, lekar | v S e Ii I h ml e r n u : II. W ii mi I, lekar; v Trnln: Jak. S. ravnilo, leluir; v '1'rldentii: Ani. Santonl v TrebiJ.il: Mug. l-.berlln, lekar; v II e I a k u : Malli, l'llrnl.;v Vilko v a ril: A Kralenovlcn, lekar ; v V 1 n ll o v e I h 1 Kridr. Hiiv.ig, leluir; v V a in / il i n 11: dr A II a I ter. lolmr ; v Slovenje 111 g r itd c u : .lun. Kallgarič, leluir in g. Kordlli, lekar; v Sluvennki II i n t.r i e I: Adam pl (lutkovnlii, leknr; v Sonji: Jon, Acurti, lekar; v /. ailiii: II. Andravič leknr, v '/.lataru: Jan. Pon]llA{l, leluir.	(I)