74„ Štev.
Pavi«In I ffranko v driavi SHS.
tf Uutsllanl, v soboto 2. sprita 1921.
Posamezna itev. 1 K.
Leto W.
Isissjs razen tietieil (n praamEkov vseh cJbh ob 'Se. «rS dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust.
CaEasiEo jugosiov. seclitelit® -	stranke.
Telefonska £t. 312.
Naročnina: Po pošti ali s dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za. mesec K 20« Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za iis6 so poštnine proste.
Opravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ul iea št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Slovenskemu delavnemu ljudstvu!
Proti volji vseh tistih, ki delajo in trpe in ki zahtevajo pravično družabno uredbo, je dobila pred leti na podlagi krivičnega volilnega reda majhna manjšina, zastopajoča koristi mestnih in kmečkih bogatašev, skoro vse občine v Sloveniji v svoje roke
To oblast je manjšina izrabljala zlasti v težkih vojnih letih v svoje sebične namene. Zato je nezaupanje do občinskih uprav silno zraslo in "*,e ljudstvo je glasno zahtevalo, da ■se -izvrše na podlagi pravičnejšega v&Hnega reda po vsej Sloveniji nove volitve.
Socijalno demokratična stranka in Kmečko delavska zveza, se je zavzela kot zastopnica delavnega ljudstva z vso silo za to opravičeno zahtevo. Ko so vlada in vladajoče stranke uvidele, da se novih volitev ne da več zavlačevati, so sprejele nov občinski volilni red, ki nosi na sebi sicer še vedno veliko znakov krivice, ki pa daje kljub temu možnost. da pride ljudstvo bolj do besede, kot dosedaj. Na podlagi tega volilnega reda bo poklicano delavno ljudstvo po Sloveniji v najkrajšem času po vseh slovenskih občinah na volišče.
Slovenski ročni in duševni delavci!
Prvič pojdete na volišče kot enakopravni občani. Prvič boste vrgli svoj glas na tehtnico in odločevali / ali bodi občina zaslomba zatiranih in trpečih ali pa zatočišče bogatašev.
Na dan volitev boste sodili. Na dan volitev boste vse tiste, ki so občine zlorabljali, obsodili.
Na dan volitev boste izvojevali socijalistično občino.
Ročni in duševni delavci, mali posestniki, viničarji, hlapci in posli!
V	socijalistični družbi imajo'braniti vse javne oblasti in tudi občina naše
pravice in interese. Ti interesi bodo zavarovani le takrat, če pridete vi v njih upravo.
Zavojujte občino! V vaših rokah Bo občina važna politična šola. Zavedajte se pri tem, da osvojitev občine sicer ne pomenja osvojitve ob < lasti, da pa je važna predpostojanka na poti do moči.
Veliko odgovornost sprejmejo nove občinske uprave za gospodarstvo v občinah, ker večinoma tiče občine globoko v mlaki bremen, ki jim jih je naprtila vojna in prejšnje slabo gospodarstvo. Tega se mora zavedati delavno ljudstvo, ko bo volilo, ter računati s tem, da bo treba dela, smotrenega dela. za katero je potrebno umevanje socijalnih nalog v občini.
Občina je temelj družbe in naj-primemeja domena za uvedbo pravega demokratzma, ki mora zdemo-kratizirati vse upravne korporacije navzgor. Tudi socijalne in kulturne naloge občine so velike. Občina mora pospeševati šolstvo, izobrazbo sploh, zdravstvo, ustanavljati javne naprave in poobčiniti ono, kar služi javnemu blagra. Zlasti je danes važno stanovanjsko vprašanje, ki tvori povsod veliko družabno zlo.
VolilcH Storimo tudi pri volitvah v občine svojo dolžnost, kakor smo jo storili pri volitvah v konstituanto. Ne nazaj, ampak naprej moramo; dokazati moramo, da socijalizem med nami napreduje.
Delavno ljudstvo!
Pozivljemo te na nov in težek boj. Sprejmi ta boj in povedi v občini misel enakosti in pravičnosti do zmage!
Izvrševalo! odbor jugoslovanske
soc. dem. stranke In Kmečko delavske zveze.
Iz ustavotvornega odbora.
Delokrog samoupravnih oblasti. — Pravice velikega župana. — Državna kontrola.
LDU Beograd, 31. marca. 40. sejo ustavnega odbora je predsednik dr. Ninčič otvoril ob desetih. Čital se je člen 65, ki se glasi: »Oblastne skupščine imajo pravico, izdajati oblastne uredbe o vseh vprašanjih, ki spadajo v njihovo kompetenco. Oblastne uredbe razglaša oblastni veliki župan. Veliki župan ne bo razglašal uredb, o katerih smatra, da niso utemeljene v ustavi ali zakonu. Take uredbe pošlje s svojim mnenjem državnemu svetu v odločitev in poroča pristojnemu ministru. Ako državni svet ugotovi, da uredba ni utemeljena niti v ustavi niti v zakonu, se ne bo razglasila. Državni svet je dolžan, da v roku dveh mesecev izda odločitev. Ako v tem roku ne izda rešitve, postane uredba izvršljiva.« — Ta redakcija se sprejme z večino glasov. —
Minister za konstituanto pravi, da člen 64 ne more staviti na dnevni red. ker je eno vprašanje še nerešeno, t. j. ali se bodo oblastvene skupščine volile s tajnim ali javnim glasovanjem. Z večino glasov se sprejme člen 64, ki se glasi: »Oblastveni odbor predpisuje pravilnik in navodila glede izvršitve oblastvenih uredb.«
Minister za konstituanto predlaga po sporazumu nastopno redakcijo člena 67: »Državna upravna oblast nadzira posle samožipravnih oblasti po velikem županu in posebnih strokovnih organih. Državna oblast Jrna pravico zadržati izvršitev vsake odločbe samoupravnih or-Kanov, ki ne bi bila utemeljena v ustavi, zakonih ali oblastvenih uredbah. (Izpusti se: »Ali krši splošni državni interes«). Proti rešitvi
velikega župana se lahko vloži pritožba pri državnem svetu v zakonito predpisanem roku. Ako državni svet ne odloči najdalje v enem mesecu od dne, ko prejme rešitev, postane odločba izvršljiva.« —
Posl. Gjonovič predlaga, naj se izpusti stavek, da se posli samouprave kontrolirajo po posebnih organih. Minister za konstituanto smatra, da je ta zahteva neupravičena. Samoupravna telesa lahko zahtevajo od vlade, da pošlje posebne organe, ki bodo kontrolirali delo samoupravnih teles, ako hoče na ta način dokazati, da so vse predstavke in poročila dotičnega velikega župana netočna in da ne odgovarjajo pravemu stanju stvari. Za vladni predlog govori posl. Miladinovič (radikalec), proti njemu pa poslanci Kristan, dr. Dulibič in dr. Šimrak. — Predsednik izjavi, da je razprava o čl. 67 završena ter se čl. 67 sprejme tako, kakor ga je sprejel minister za konstituanto. —
Z večino glasov se sprejme čl. 63., ki se glasi: »Za spore upravnega značaja se ustanovijo upravna sodišča. Zakon bo odredil njihove sedeže, pristojnost in organizacijo.«
Državni svet.
Nato se čita čl. 69 o državnem svetu.
Posl. Vujičič pravi, da je vse, kar za ta člen ne zadostuje, pomanjkljiva določitev kvalifikacije državnih svetnikov. To je treba določiti v ustavi, ker je državni svet največja državna ustanova. Predlaga dodatek, da se morejo za člane državnega sveta postavljati samo _ oni višji .uradniki ali javni delavci, ki imajo fakultetske študije in najmanj deset let službe ali javnega dela. —
Pos!. Kristan omenja, da organizacija državnega sveta absolutno ne
odgovarja demokratskim načelom. Demokratski bi bilo, da bi člane dr^ žavnega sveta volil narod in ni treba, da jih imenuje kralj na predlog vlade ali skupščine, temveč naj jih volijo sodniki vseh upravnih sodišč. — Posl. Angjelovič graja nedostatek v popolnjevanju državnega sveta in zahteva izpremembe redakcije po Kristanovem predlogu, da se popol-njevanje praznih mest vrši potom volitve po volilnem telesu, katerega sestavo naj odredi zakon. Za prenehanje vršitve svetniških poslov naj se določi 65. leto. —-
Dr. Šimrak misli, naj se državni svetniki kot najvišji funkcijonarji v državi postavljajo iz srede skupščine proporcionalno po glasovanju. Nameravano nadzorovanje samouprav se ne štne dati v roke advoka-a tom in birokratom. Zahteva, da se v državni svet smejo sprejemati tudi seljaki in delavci, ako so zadostno izobraženi. —
Posl. dr, Dulibič se strinja s Kristanovim predlogom, po katerem naj bi bil državni svet sestavljen iz predsednikov upravnih sodišč. Ako pa se to ne sprejme, potem naj se volijo na predlog kralja in na predlog skuščine. in sicer iz dvojnega števila članov po proporciji.
Pri glasovanju se je sprejel čl. 69 po vladnem načrtu in s popolnitvijo poslanca Vujičiča v nastopni redakciji: »Državni svet in upravna sodišča. Člane državnega sveta postavlja kralj na predlog predsednika ministrskega sveta, in sicer na nastopni način: Polovico članov imenuje kralj iz dvojnega števila članov, ki jih predlaga narodna skupščina, drugo polovico pa voli narodna skupščina Iz dvojnega števila članov, ki jih predlaga kralj. Popolnje-vanje izpraznjenih mest državnih svetnikov se bo odredilo s posebnimi zakoni, katerim pa je mogoče, tudi odstopiti od gorenjega principa. Za člane državnega sveta se smejo postavljati samo oni višji uradniki in javni delavci, ki imajo fakultetsko izobrazbo in deset let službe ali javnega dela. Najmanj dve tretjini državnega sveta morata hiteti diplomo o dovršeni pravni fakulteti. Iz državnega sveta se svetniki morejo premestiti na druga mesta državne službe in staviti v pokoj samo na podlagi sodnijske razsodbe, kadar dovršijo svoje 70. leto ali obohio tako. da ne morejo vršiti svojih dolžnosti, se lahko stavijo v pokoj.
PRAVICE DRŽAVNEGA SVETA.
Državni svet ima nastopne dolžnosti: 1. kot upravno sodišče rešuje spore upravnega značaja. Spore nastale vsled pritožb proti ukazom ln ministrskim rešitvam, rešuje državni svet v prvi in zadnji instanci. 2. Kot upravni organ vrhovne državne uprave sklepa o aktih upravnega značaja, za katere je potrebno njegovo odobrenje P° posebnih zakonih. 3. Državni svet vrši nadzorovalno oblast nad upravnimi edinlcaini po odredbah zakona. 4. Rešuje spore o pristojnosti med državnimi upravnimi oblastvi in spore o pristojnosti med državnimi in samoupravnimi oblastvi. 5. Odločuje tudi v vseh vprašanjih, ki mu jih bodo zakoni naložili v dolžnost. Natančnejše odredbe o sestavi pristojnosti in postopku pn državnem svetu se bodo predpisale s posebnim zakonom«. —
Prečita se čl. 77: »Samoupravne edinice imajo svoje letne proračune. . Gospodarstvo samoupravnih edinic stoji pod nadzorstvom finančnega ministrstva in glavne kontrole ter se bo reguliralo s posebnimi zakoni.« O tem členu so 'govorili poslanci Gjo-' novic, dr. Jovanovič, Vujičič in dr. Šimrak. Člen je bil sprejet z izpre-menibo, da se jc beseda: »proračun« zamenjala z besedo: »bidže«. — Minister za konstituanto odgovarja na vprašanje poslanca Jovana Jovano-
viča, da bo kasačijsko sodišče odločevalo v sporih o pristojnosti med izvrševalnimi in sodnimi oblastvi. — Predsednik dr. Ninčič izjavi, da je dafiašnja seja zaključena ter odredi prihodnjo za jutri ob devetih z dnevnim redom: pretres členov 42, 81 in 13 načrta ustave in prehodnih odredb. Seja se zaključi ob 11.15.
Novi ministri.
LDU Beograd, 31. marca. Novi ministri dr. Spaho, dr. Karamehme-dovič in Pucelj so danes popoldne prisegli in prevzeli svoje posle.
Obilo sreče!
Seja ožjega ustavnega odbora.
LDU Beograd, 31. marca. Nocoi je bila seja ožjega Ustavnega odse* ka, na kateri so pretresali člen usta* ve o agrarni reformi. Ta člen je ie* digiran tako, da se ukinejo fevdalna; razmerja. Čivčije in kmeti postanejo lastniki zemlje. Po posebnih zakonih se bo plačala odškodnina onim, ki so; po agrarni reformi oškodovani.
Izjemno stanje na Angleškem.
LDU London, 31, marca. Objavljena je naredba, s katero se je nad državo razglasilo izjemno stanje; vsled premogovne krize in vsled te* ga, ker so delavske strokovne orga* nizacije zagrozile s splošno stavko.
Bivši cesar Karl na Ogrskem.
BIVŠI CESAR KARL NA OGRSKEM.
Iz vseh poroči, ki so danes došla, je razvidno, da se je poskus bivšega cesarja in kralja Karla Habsburškega, da zopet »zasede prestol svojh očetov«, korenito izjalovil. Ogri sa-* mi in med njimi celo njegovi najboljši privrženci, so uvedli, da za gospoda Karla danes še ni prišel čas in so mu odsvetovali, naj zapusti Ogrsko. Zastopniki obmejnih držav so se vsi odločno uprli vsaki vzpostavitvi Habsburžanov in zapadno-evropski mogotci so se izjavili do zadnjega proti povratku.
Tisti, ki so bivšemu cesarju svetovali. naj se z eno samo predrzno gesto zopet polasti oblasti in obnovi stari sijaj svoje »hiše«, so bili pač slabo poučeni o splošnem razpoloženju. To je edina svetla točka cele Karlove avanture. To, kar se danes »govori«, namreč govori od stran! posameznikov po vagonih na potovanju in v gostilnah, so le mnenja posameznikov, ni pa to splošno mnenje In tej prevari je nasedel tudi Karl s svojimi zaupniki vred. Zato so pa tudi govorice, ki krožijo pri nas o »prevratnih elementih« itd., popolnoma neresne in jih ni treba smatrati za več. kakor za to, kar so: nervozna pretiravanja.
Današnja poročila javljajo:
KAKO JE PRIŠEL KARL V SOBOTIŠČE?
LDU Budimpešta, 31. marca., Iz Sobo-tlšča iavljaio o prihodu razkralia Karla: Škof grof Mlkes le sedel v družbi svojih
gostov v svoli hiši, ko se ie naenkrat ustavil pred vratini avtomobil, iz katerega sta Izstopila dva gospoda. Eden Je bil Tomaž Erdoedy, ki Je poslal škofu svojo vizitko bi ga prosil, naj pride v predsobo. Tam ie zapazil škof razen grofa Se drugega vitkega mladega gospoda,..ki ga na Prvi poglvd ni spoznal. Ta Je opazil zadrego škofa 'n Je rekel: Mii me ne poznate?« Šele sedaj ga ie škof v svoje naj večje začudenje spoznal kot razkralja Karla. Dal mu Je servirati večerjo, pri kateri je raz,kralj pripovedoval svoje doživljaje na potu. Škof »e Ie nato podal v sosednjo sobo, kjer jo bil minister Vasz, in mu povedal, da le dospel razkralj Karl. Minister mu spočetka kar ni mogel verjeti. Šel le s škofom v sobo, kjer je I>i! razkralj, kler mu ga je škof predstavil. Škof Je nato dal poklicati okrožnega poveljnika polkovnika Leharja In poslanca Lingauerja. Oba sta bila zelo presenečena, ko sta zvedela, da je prišel bivši kralj. Ta je prosi! gospoda, naj mu neprisiljeno razložita ves položaj. Ko Je zvedel, da se ministrski predsednik grof Telekl s svojo rodbino nahaja na gradu Ivanov, ki Je last groia Slgrayja, je rekel, naj bi se obvestil grof Telekl, da pride takoj z avtomobilom v Sobotišče. Avtomobil z odposlancem ie prišel ob dveli v Ivanov, grof Telekl !n grof Slgray sta se takoj odpravila na pot In dospela v Sobotišče ob štirih zjutraj. Razkralj Ju Je pozval k sebi In se dolgo razgovarjal z njima. Poročilo popisuje nato, kako se je razkralj vozil v Budimpešto, kjer je dve celi uri med Itlrimi očmi govoril z državnim upraviteljem Iiorty]em.
ČEŠKI VNANJI MINISTER DR. BENEŠ O KARLOVEM POSKUSU*
LDU Praga, 31. marca. V poslan-* sk zbornici je minister dr. Beneš kro* nologično razpravljal o dogodkih, ki so se zadnje dni godili v Budimpešti in v Subotišču. Opozarjajoč na en-* tentne korake je rekel, da je češko« slovaško zunanje ministrstvo že Vi ponedeljek stopilo v stik z vsemi za-* vezniškimi velesilami in da je dalo; naznaniti budimpeštaiiski vladi, da bc Češkoslovaška vlada morala sto* riti potrebne korake, če razkralj Kart takoj ne izgine iz Madžarske. V temi. zmislu je češkoslovaška vlada skle-* nila tudi z Jugoslavijo in Italijo pose« ben dogovor, ki se tiče skupnega-postopanja. O tej intervenciji se ]Q< obvestila tudi londonska in pariška!; vlada.
FRANCOSKA VLADA PROTI KARLU.
LDU Beograd, 1. aprila. Presbirof poroča iz Pariza: Ministrski pred-« sednik Briand je poslal vsem za* stopnikom Francije v inozemstvu okrožnico, v kateri izjavlja, da po* polnoma odobrava korak, ki so gss zavezniški zastopniki napravili vs Budimpešti, ko so izjavili madžarski vladi, da antanta noče, da bi sef Habsburgovci povrnili na madžar* ski prestol.
VARNOSTNE ODREDBE AVSTRI«* JE PRI KARLOVEM POVRATKU VINOZEMŠTVO.
I.DU Dunaj, 1. aprila. Kakor ja v« lja Korrespondenz Herzog, so se' danes po sklepu seje narodnega! sveta vršile konference med držav* nim kancelarjem dr. Mayrjem in mnogimi voditelji strank ter politič-* nJmi osebnostmi glede potovanja biv* šega cesarja Karla preko avstrijske* ga ozemlja. Govorili so o primernih! ukrepih, katerih tehnična izvedba je že v teku. Dr. Mayr je razpravljal danes tudi z zastopniki entente glede povratka bivšega cesarja. Današnji razgovori so se nanašali na čas in progo povratka, kakor tudi na Ime* novanje onih zaupnikov političnih strank, katerih sopotovanje bi bilo na mestu, da se preprečijo vsakršni dogodljaji. O podrobnostih povratka bo vladala toliko časa tajnost, dat, zapusti bivši cesar avstrijska tla.
KARL SE VRNE V ŠVICO.
LDU Bern, 1. aprila. Kakor po-** roča »Neue Ziiricher Zeitung«, se bivšemu cesarju Karlu dovoli zača*: sen povratek v Švico, in sicer iz po*, litičnih motivov, Češ da bi se na ta; način ščitil mir v Evropi. Preden se-Švica končnoveljavno odloči, boj-uvedena zoper Karla preiskava, kat’ ko je zapustil švicarska tla. Akq ostane Karel na švicarskem ozemlju, se bo ukrenilo potrebno, da bo dobV
ro zastražen.
LDU Dunaj. 1. aprila. Kakor po* ročajo listi, se je opoldne objavilo vi parlamentu, da se povrne bivši ce* sar Karel v posebnem vlaku, ki bo stal pod varstvom entente. Bivšega
Stran 2.
v------------------------------------------
tesarja bosta spremljala dva angleška štabna častnika. Vlak bo vozil preko Dunaja, Salzburga in Buchsa, In sicer tako, da pojde preko Dunaja ponoči. Kolodvori bodo tedaj, ko bo vozil vlak skozi zaprti.
Znati je treba!
»Beogradski Dnevnik« od 30. t. m. ima poročilo tz Sarajeva o veliki kmečki skupščini, ki jo je sklicala zemljoradnička stranka na dam 27. marca, da protestira proti taki rešitvi agrarnega vprašanja, kakor jo je sklenila izvesti radikalno demokratska vlada.
Vladi je došlo seveda to zborovanje Jako neprijetno. Zato e poslala nebroj svojih agentov na kmete,‘da odvrnejo kmete od shoda s pretvezo, češ, da se shod ne bo vršil. Ponekod so pa žandarji kmete sitoma zadržali v vaseh.
Shod se je pa vendarle vršil. Toda P'>d kakšnimi okoinostmi! Vlada je razpostavila
V	okolici sarajevske kasarne kralja Petra nad 100 iandarjev, a v kasarni sami so bile pripravljene strojne puške!
Na shodu so govorili poslanci Abramovič, Lazič, Markovič in Popovič. Vsd so protestirtali proti postopanju vlade s kmeti in proti nameravani rešitvi agrarnega vprašanja v Bosni. Ko se je hotel kmečki zbor razviti v manifestacijski sprevod, le policija to namero takoj preprečila.
Da pomiri razjarjene kmečke duhove, se |e vlada poslužila jako nedostojnega sredstva. Takoj popoldne je vlada izdala letak sledeče vsebine:
Pokrajinska vlada za Bosno In Hercegovine St. 287121.
Sarajevo, 27. marca 1921,
Razglas.
Povodom agitacije nekih članov zem-Ijoradnlčke stranke proti sporazumu sklenjenemu z muslimani smatra pokrajinska vlada za Bosno ta Hercegovino za potrebno izjaviti vsan, da je sporazum sklenjen s pristankom vseh strank, ki so zastopane v kraljevski vladi v Beigradu, ln da je vse iavao mnenje sprejelo ta sporazum na znanje ugodno, kot stvar dobro proučene ta premišljene potrebe. Posledica tega sporazuma je zagotovitev, da bo za državo tako potrebna ustava sprejeta in da bo javna varnost zasigurana.
Kor je to nepobitno dejstvo, zato naj ai vsak zapomni, da bo vsaka agitacija za samotastno odvzemanje zemlje v katerikoli otdflcl ta vsaka samovoljna tepTemera-ba obstoječega zemljiškega stanja že v kali zadušena 5n tudi vse manifestacije in shodi, ki imajo Isti cilj«.
Kdor jc zasledoval Izjave In Izraze Javnega tun e ja po shodih ta v časopisja takoj po obeiodanjenju sporazuma, ki ga Je sklenila vlada s Turki ne le na škodo bosanskih, ampak sploh vseh kmetov v državi, ta se bo pač čudom vprašal, kako more bosanska vlada trditi v oficijehil obliki, da Je vsa Javnost ta sporazum (kravjo kupčijo) sprejela z zadovoljstvom ta odobravanjem na znanje! Vse kar je prav, ampak to je le nekoliko preveč.
Prav lepo 3e tudi naglašanje, da so sporazum odobrile vse stranke — potem pa sledi nekoliko pritajeno: ki so zastopane v vladi! Ta Stilizacija ima svoj poseben namen, ki ni čist.
Vse te opravičevalne figure bi si bila vlada prav lahko prihranila ta kar na kratko proglasila prepoved vseh kmečkih shodov! To bi bilo sicer okrutno, ampak vsaj moško!
Tak« so današnje poJicajdemokratske vladne metode.
Sodrugli Ali se nahaja „NAPREJ “ v vseh javnih lokalih, v katere zahajate?
LISTEK.
Branislav Nušič:
Rejenček.
Preložil Cvetko Golar.
(Daiie.)
SEDEMNAJSTA GLAVA.
Žuli gospoda Vase.
Drugi dan zvečer je bila torej .večerja pri gospej Miievi, kakor smo zvedeli že v zadnji glavi.
Sredi sobe je stala mala štirivo-glata miza, ua krožnikih prtiči, zviti kot srce, a sredi mize visoka pivska čaša, polna bezgovega cvetja, šmarnic in ljubic. A gospa Mileva je uspavala Nedeljka z veselo udovičino pesmico, in oblečena je bila v svetlomodro haljico, da iznenadi gospoda jVasa.
Poslavljale se od črne svoje haljice, ki je zdaj ne bo več nosila, je težko vzdihnila, a ko je oblačila svetlo-modro haljico, ki jo bo zdaj
Papirnati zmaj agrarne direkcije.
Mnogo pritožb ta vprašanj od strani kmetov in delavstva prihaja na nas in na naše strokovne organizacije. Ker pa take majhne beležke ne skaie vode ta gredo neopaženo mimo javnosti, smo sestavili iz teh članek »Agrarna reforma ta politika«, na katerega je odgovoril za velikonočne piruhe v »Jutru« ta »Sl. Narodu« agTarni dlrekior gospod dr. Friderik Lukan. S tem člankom je spustil gospod direktor zopet velikega papirnatega zmaja v zrak z nadelo, da ga bodo videli v Beograd. Kot takega ga je smatralo tudi »Jutro« samo, ker ga je djalo med inserate za milo 'n voščila za praznike. Vendar pa je imelo toliko takta, da je izpustilo te članka vse »cvetke« iz vrta tega gospoda, katere nikakor ne dičijo klobuka tako visokega či-novnika ta katere ie »Slov. Narod« hva'a bogu dobesedno (naibrže) natisnil. Hvalevredno le, da je gospod direktor postal tako zgovoren. Žal, da je satno govoril ta nič povedal, kar že dela, od kar jč ta »grenki« kruh. Ves članek ima namreč samo to majhno napako, da vsa zgodba ni resnična. In če smo v našem članku priznali eno dobro točko, moramo žal ugotoviti, kakor nam poročajo Iz različnih krajev naši somišljeniki, da tudi zakupo-daja dejansko ni izvršena. Koder le bilo možno s kupi popisanega papirja ustreči ukazom iz Beograda, se je storflo. Tako so se osnovali občinski agrarni odbori, ker je bilo treba samo okrožnice. To pa je bilo tudi vse. Da pa ljudstvo ni kričalo, se mu je mašilo usta z obljubami, drvi deskami ta blodi, samo da je bila Bosna — mizna.
Osnovanje okrožnih agrarnih uradov, kakor tudi občinskih agr. odborov ni zasluga dosedanjega režima agr. direkcije. Tem večje vprašanje pa je, če bodo te nove institucije pod sedanjim vodstvom agr. direkcije v Sloveniji, dosegle tudi svoj namen.
Nikdar nismo zahtevali nastavitve nestrokovnjakov, kakor nam jih očita gospod direktor v obliki »strokovnjakov- komunistov«. Vsa ta filipika proti komunizmu kakor tudi dolgorepato razlaganje tehničnega ustroja uradov agr. reforme v Sloveniji ta prehodnih odredb, je podobna bojo Don Ouishotta z mlini na veter, ter ima namen ovreči trditve, katerih nasprotnik ni nikdar izrekel.
Kolikor ]e nam znano, le po naredbl v septembru 1. L sistem dosedanjih nadzornikov ukinjen. Spomin nanje med našim delovnim ljudstvom ni najboljši. Tako Je »Naprej« v zadnjem času parkrat slikal obupne socialne razmere, v katerih živi na primer slovenski lesni delavec na raznih veleposestvih. Gospod agrarni direktor |e te notice enostavno ignoriral. Ako pomislimo nadalje, da so nositelji državnih oblasti na veleposestvih ravno nadzorniki ta da ti po veliki večini niso zganili niti s prstom, da se olajša bedo tega delavstva, moramo pribiti, da so vsi slavospevi gospoda direktorja tem nadzornikom samo kopa lepih besedi, s katerimi hoče prikriti velike nedostatke svojega režima. Pisali smo že o Pergerju v Misiinjah! V zadnjem času na dobivamo slična poročila s posestva grofa Thurna v Guštaisju v Mežiški dolini. Delavstvo nas kliče obupno na pomoč, da nekaj ukrenemo proti temu ari-stokratlinemu krvosesu. Nimamo sicer najboljših misli 6 slovenskih kapitalistih. Toda nikdo izmed njih ne izkorišča tako nesramno slovenskega delavca, kakor ravno nemški gospod grof Thorn, ki je ta neznanih razlogov poseben proteže agr. direkcije Njegovo posestvo, ki leži na koroški državni moli, je prosto vsakeha faktičnega nadzorstva. In gospod grd se upravičeno smeje v pest slovenskemu delavcu in vsem odredbam raznih oblasti. Zahtevamo, da se takoj stori vse korake oapram temu grofu, da se ga postavi pod
redno nosila, je tudi težko vzdihnila.
Okoli pol osme ure, kakor je bilo dogovorjeno, stopi v sobo gospod Vaša, v belem telovniku in obstane iznenaden pri vratih. Ponovi svoj prejšnji kompliment, da nosijo angeli v resnici svetlo-modra oblačila, in sede za mizo nasproti gospe Ml-leve in začne večerjati med najslajšim pogovorom.
Pri večerji se je ves čas gospod Vasa nekaj premikal na stolu, in šele po večerji je priznal, da je moral pod mizo sezuti en čevelj, ker ga strašno peče žulj. Ko je to povedal, začne gospe Miievi praviti celo isto-rijo:
»Nekoč,« pravi, »bi bil skoraj iz-, gubi! službo vsled tega prokletega žulja. Bit sem takrat okrajni policijski pisar, pa ti nekega dne pride brzojavka, da pride gospod načelnik našega oddelka. Naš predstojnik je bil nov in je služil prvič v tej stroki, pa se je razburil in zmedel, kot da je izgubil glavo, a mi vsi smo se oblekli v svečano obleko. Pride načelnik, in mi ga vzprejmemo. kot
državno upravo In da se regulira mezdne
zadeve delavstva.
Ne da bi očitali nadzornikom nekaj konkretno slabega, jih je treba nadomestiti nemudoma v smislu beograjskih na-redb z drž. upravitelji. So pač kakor dimniki, ki se kade, kadar kurj gospodar hiše, sicer pa nimajo drugega opravka, kot da se vidijo daleč po deželi. Državni upravitelj pa vodi v svoji kompetenci na podlagi tozadevnih naredb upravo docela neodvisno od lastnika, ki izgubi vsako soodlo-čevanje. Je kakor jež, lri prežene lisico iz brloga, medtem ko je drž. nadzornik nadzorovalni organ, ki nima nobene odločilne besede ta samo gleda, kakor ljudje v cirkusu s pravico, da smejo ploskati ati pa ne, če slon dobro telovadi ali pa ne.
Naravno je, da drž. upravitelj ta i njim drž. oblast prevzame tudi polno odgovornost za svoje ukrepe glede uprave ta socialnih razmer delavstva na dotič-nem veleposestvu, dočim je nadzorniku vseeno, če cirkus tudi pogori. Tako je na primer drž. uprava v Snežniku ža tamkajšnje delavstvo povsem zadovoljiva in so piače primerne.
Dosedanji drž. nadzorniki so pa samo slamnati možje, za katerih širokim hrbtom se skriva brezobzirno izkoriščanje delavstva od strani veleposestnikov.
Očitali smo ravno sedanjemu režimu agr. direkcije, da umetno pridržuje sedanje nadzornike ta zadržuje uvedbo državnih uprav pod raznimi pretvezami la s tem eminentno škoduje socialnim Interesom delavstva v korist veleposestvom. Ljudstvo to čuti. Na tem zelniku je tudi zrasla povest o zlatem selu. Vse te neštete pojave nezaupanja naprara dosedanjemu vodstvu agrarnoreformnih uradov, kateri prihajajo do nas, smo odeli v malo b-dj literarno obliko, ne da bi kotel i konkretno sumničiti.
Da jedo skromen kruh uradniki agrarne direkcije, kot vsi javtid nastavljencl, o tem ne dvomimo. Vendar pa razumemo preprostega delavca, če misli, da je to panj medu na skorjico grenkega državnega kruha, ako gospod direktor na raznih veleposestvih vzame na muho kakega divjega kozia ali petelina.
Gospod direktor ne veruje našemu nacionalizmu. Niso nam na poti uradniki vsled svoje tuje narodnosti. Dejstvo pa !e, da je nemški uradnik, kot zastopnik tujega kapitalizma napram delavstvu še okrut-nejši, kot slovenski. Nadaljuje pač zgodovinsko dedščtao tlačanskega valpta v Korist ostankom nemškega fevdalizma. — Zanikamo odločno, da bi bil gospod direktor v tem pogledu storil svojo dolžnost. Vsiljuje se nam torej nehote misel, da stoji nacionalizem gospoda direktorja na ravno-tako slabih nogah, kot pa njegovo praktično izvajanje beograjskih naredb.
Pripomnimo še k temu, da so v Beogradu odgovorili našim poslancem, da ne vedo ničesar o predlogih ljubljanske agr. direkcije glede drž. uprav v Misiinjah ta Kočevju—Soteska. O tem papirnatem zmaj« naj gospod direktor odgovarja pred lastno vestjo.
Ker pa Je tako pozoren na delo v naši stranki ta skrbi, da bi ne bflo v nji nereda, mu obljubljamo hvaležnost in da bomo tudi ml napr?m njemu enako skrbni ter bomo Izvršil] polno svoj dolžnost. —
Policajdemokratska
svoboda!
Že več nego tri mesece le od tega, odkar je vlada razpustila nekatere delavske strokovne organizacije. Delavski zastopniki so takoj ob razpustu protestirali proti temu ln zahtevali, da vlada umakne svoj korak. In nedolgo potem je vlada razglasila, ministrstvo za socijalno po-ltiko, nekako »uredbo« o strokovnih organizacijah, o čije vsebini pa Javnosti še ničesar ni znanega. Kmalu nato je javila druga vest, da bo vla-
mu pristoja. Pride v urad v predstojnikovo sobo, pokliče vse uradnike, da jim po znani in nekoristni navadi vseh šefov čita lekcijo o vestnosti v službi, o točnem njenem izvrševanju in o mnogih drugih stvareh, ki se nahajajo v razpisih in mnogih notranjih dopisih.
Da je gospod načelnik govoril malo, bi bil vzdržal lepo mirno in ponižno, ali gospod načelnik je vlekel govor, da je trajal ravno petinštirideset minut. Prvih petnajst minut sem mirno in pazljivo poslušal besede gospoda načelnika in mu gledal naravnost v oči, tako da je obrnil pozornost na-me in se P°tem kar naprej obračal k meni in je bolj meni govoril kakor drugim. Po petnajst minutah .me je prvič vščenil žulj, in jaz sem brcnil z nogo; potem me je zapekel še dva, trikrat, in jaz sem začel kot štorklja stati na eni nogi. Preteče še nekaj časa, pa mi privro solze v oči, in ko je govoril že peintrideset minut, sem začel mežikati z očmi, grizel sem se v ustnice in se, sploh tako. pačil in
da zopet dovolila otvoritev razpuščenih strokovnih organizacij, toda pod gotovimi pogoji in sicer, da se strokovne organizacije podrede policijski kontroli, ter da se ne smejo vmešavati, oziroma pečati s politiko.
Sedaj nam je nekaj pogojev, ki jih našteva gori omenjena »uredba« o strokvnih organizacijah znanih. Bel-grajska občina je namreč pred nekaj dnevi pozvala zastopnike razpuščenih strokovnih organizacij, da ji le-ti po navodilu ministrstva za socijalno politiko izročijo arhive strokovnih organizacij in da jim občina obenem tudi naznani pogoje, pod katerimi vlada dopušča zopetno otvoritev strokovnih organizacij. Zastopniki organizacij so se temu pozivu odzvali in izvedeli, da omenjena »uredba« stavlja naslednje pogoje:
»Podpisani (funkcijonarji strokovnih organizacij) se obvezujejo, da bodo strokovne organizacije delale strogo po svojih pravilih, da se ne bodo bavile s politiko in se ne bodo vmešavale v politične zadeve.
Vsaka strokovna organizacija more dvakrat na teden imeti ali shode, ali konference, ali seje, ki Jih Je pa treba 24 ur prej prijaviti pri policiji; vsem prireditvam, shodom, konferencam in sejam bo prisostvoval zastopniki policije.
Policijski organi bodo vedno imeli pravico, da pregledajo knjige in blagajne strokovnih organizacij.
Podpisanci so odgovorni, če bi se strokovne organizacije ne ravnale po teh pogojih.«
Funkcijonarji strokovnih organizacij so podpis teh pogojev seveda odklonili.
Tako je torej »materinsko« čustvo ministrstva za socijalno politiko za delavski razred! To so torej nekateri izmed paragafov one omenjene »uredbe«!Da se strokovne organizacije ravnajo strogo po svojih pravilih! Da! Ta pravila pravijo, da imajo strokovne organizacije namen in nalogo, da se bore za izboljšanje materijelnega in moralnega položaja svojih članov in delavskega razreda sploh.
Da morejo strok, organizacije vršiti to svojo nalogo, morajo imeti pa tudi svojo strokovno politiko! Brez te si pa razredne strokovne organizacije sploh ne morejo niti misliti. in ta politika tudi ni taka, kakor si to predstavlja policija in ministrstvo za socijalno politiko! Delavske strokovne organizacije morajo voditi razredno-revolucijonamo strokovno politiko, ker sicer niso več strokovne, temveč čisto navadne humanitarne in paradne organizacije!
V	ostalem je pa policijska kontrola pravcati škandal, ki ga je sedanja vladajoča policajdemokratska ban-kokracija zagrešila nad vsem delavskim razredom in nad najprimitivnej-šo državljansko svobodo!
In vse to nasilje si vladajoča bur-žvazija upa v času, ko je komunistična »politika« mimogrede in začasno uničila in oslabila strokovne organizacije in so delavske mase trenotno zašle v pasivnost. Da pa naj bi policijski zastopnik prisostvoval tudi sejam strokovnih organizacij, tega ni bilo nikdar, niti pod črnim avstrijskim režimom. Zadnji odstavek pa hoče uvajati z naznačeno osebno odgovornostjo sistem talcev, kakor so si jih jemali v vojnah razni vojskovodje.
Vprašanje strokovnih organizacij je tako silno važno za ves delavski razred, da tega_atentata na svobodo strokovnih organizacij in na državljanske pravice delavstva, delavstvo nikak r ne sme prezreti! De-
jeSD. jq'Tray,v mm
kremžil, da se je gospod načelnik, navajen s početka, da gleda samo meni v oči, dvakrat zmotil in pretrgal govor. Z ustnicami sem delal nekaj časa črko o, potem z lici črko f, nekaj časa sem grbančil eno lice, potem drugo, in sem sploh takšne rezal, da Bog varuj!
Nazadnje konča gospod načelnik v največji zmešnjavi v naglici svoj govoril, nas vse odpusti in ostane sam z gospodom predstojnikom. Malo kasneje me pokliče gospod predstojnik.
»Gospod Vaso,« pravi, »kaj za boga, pa je z vami?«
»Kaj prosim vas?«
»Kakšno obnašanje je to napram gospodu načelniku?«
»Prosim, kakšno obnašanje?«
»Obnašanje, vsled katerega bo gospod načelnik predložil, da vas odpuste tz službe, ker ste se mu vi med njegovim govorom pačili, spakovali in režali,« reče odločno gospod predstojnik.
»Prosim pokorno, kako bi se mogel pačiti gospodu načelniku! Jaz
Stev. 74.
lavstvo mora varovati svoje interese, česar mu nobena vlada, najmanj Pa še taka, ki se hoče dičiti z »demokratizmom«, nima pravice braniti! Da pa more delavstvo svoje in-terese čuvati, ravno zato mu je treba strokovnih organizacij, in ravno zato morajo imeti strokovne organizacije tudi razrednobojevni značaj.
Delavstvo solidarno in ogorčeno protestira proti takemu nezakonitemu kršenju delavskih in državljanskih pravic sploh in proti uvajanju pravkar opisane policajdemokratske svobode.
Politične vesti.
+ Romunski poslanik Pri Pašiču. Iz Belgrada javljajo: Včeraj je tudi romunski poslanik posetil g. Pašiča ta izrekel nado, da se bodo obmejni spori hitro poravnali. Naše čete so dobile nalog, da preprečijo vsak prehod romunskih vojakov na naše ozemlje. — Taki spori, katerih sploh ni, se Jahko najhUrejše poravnajo. Ves jugoslovansko romunski obmejni spor je bil in Je samo dobro preračunana spletka francoskega zastopnika v Beigradu.
+ Zopet prepoved. Minister za notranje stvari je z odlokom od 25. marca prepovedal uvoz in razširjanje brošure »Nekoliko strani iz kraljevega albuma Kara-gjorgjevičev«, ki je bila natisnjena v Rimu / in ki piše sovražno ta tendenciozno o državni upravi v Črni gori. — Od dobro po-> učene strani dozuavamo, da namerava pr'~ licajdemokrat Draškovič prepovedati spl^ vse tiskarne na svetu, vse hektagrafe in vse litografije in zapreti vse fabrike tla te ta svinčnikov ta papirja. Prepovedan bo tudi kiozetni papir ta kloczeti, ta ljudem bodo odsekani vsi prsti, da ne bodo v tek lokalih pisali na stene. Prepovedano bo tudi imeti jezike, zlasti take, ki imajo pike. Pika bo dovoljena samo kuram. Oj srečni čas zdaj kranjskim Muzam pride!
+ Hajduštvo v lužnih krajih Srbije. Časopisje je že neštetokrat poročalo o krvavili pobojih in roparskih napadih haj-duških (odmetniških) druhali, ki ogrožajo v Južnih krajih javno varnost. Poročalo Je tudi o metodah, s kakršnimi Je vlada nastopila zoper hajduštvo:	razglasila	je
hajdukom, da se do gotovega roka zglasijo pri oblastih, sicer da jih čaka smrt, p od vzela nato divjo gonjo na hajduke, jih pobijala ta zažigala hiše. Mnogo vojakov ta žandarjev je na teh pohodih izgub C O
svoje živtieaje, pa tudi mnoeo hajdukov«
žensk ta otrok. — Nam vsem je znano, da so krak v južni Srbiji na zelo nizkem kulturnem ta gospodarskem nivoju, ter da V takih razmerah hajduštvo ni nič čudnega, temveč povsem nekaj naravnega. To zadnje pa vladi najbrž ni umljivo, če postopa zoper hajduštvo na tak način, kakor je to doslej prakticirala. Kajpada tak njen nastop le še bdj podpihuje tisto plemensko nasprotstvo, ki zavzema menda čimdalje večje dimenzije pod imenom bugaraštva. Naravnost smešno pa se čule vest, ki jo pred nedavnim časom krožila v vseh listih, da sta dva ministra odpotovala v te kraje v svrho pomirjeuja prebivalstva. — Kaj bosta opravila človečka?! Dejstvo Je, da ima hajduštvo svoj vzrok v tem, da kraji v katerih hajduštvo obstoja že dve stoletji, niso vso to dobo prav nič kulturno in gospodarsko napredovali: metode obdelovanja zemlje, sploh metode produkcije v teh krajih so tako primitivna kakor nekdaj; prebivalstvu pa te produkcijske metode več ne zadoščajo, ker se je pomnožilo. V tem stanju se hajduštvo seveda bujno razvija. Tvorijo se skupine ljudi, ki si ob gotovih časih naropajo svoje potrebščine od tistih, ki jih imajo. Cest in želeouic ni, kakor tudi ne nobenih modernih naprav. Kmet, ki prideluje, ne mor« svojih pridelkov dovažati na trg, da Jih speča In si nabavi drugih njemu potnsbniK produkcijskih ta življensicih potrebščin; nezadovoljnost raste in s tem tudi laedil-
HjjmjiTiiTiTiijg^vr HiiT^i.rnvv—r.i^snreTT-i^.-a
sem dober in vesten uradnik in nikoli v življenju se nisem pačil svojim višjim,« odgovorim ponižno.
Pri tem me na mojo veliko srečo zopet zapeče žulj, da sem se kar skrivil.
»Glejte, glejte, saj se tudi meni pačite, potem se pa še izgovarjate.«
Še le zdaj se mi je posvetilo v glavi, in povem vse gospodu predstojniku o svojem nesrečnem žulju, ter me je komaj opral pred gospodom načelnikom.«
Gospa Mileva se je sladko sml-jala tej nesreči gospoda Vase in mu ponudi iabolko, ki ga je lupila ves čas njegovega pripovedovanja.
Ko vidi gospod Vasa, da je njegova povest bila všeč gospej Milc-vi. začne praviti dalje.
»C, ali drugikrat se mi je pripetilo še nekaj bolj zanimivega z neko damo.«
»Boga vam.« vzklikne gospa Mi-leva in ga šegavo pogleda, »pa zakaj mi še tega niste povedali?«
(Dalie prih.)
Stev. 74.
NAPREJ.
Stran 3.
štvo. Vlada naj bi torej v teh krajih začela graditi na kulturni in gospodarski organizaciji m hajduštva bo šele tedaj konec.
+ Okrogel račun. »Stefani«: poroči: Črnogorci so pri Cetinja napadli jugoslovanski oddelek in ga pognali v beg. Pri ten jim je padel v roke zaboj z dvema m lijonoma dinarjev in važnimi dokumenti — To vest razširja Atfeiizia Stefani (italijanska vladna agentura) z neomajeno trdovratnostjo že skozi dve leti. Ce se ne Miotimo, smo' jo brali že okrog 500 krat.
Potemtakem znaša ves črnogorski voUrri plen v zdravi jugoslovanski valuti približno 1 mflijaido dinarjev. To je pa ravno toliko, kolikor je našemu finančnemu ministru zmanjkalo ob zaključku letošnjih računov — torej!? Na drugem mestu prinašamo objavo direkcije plena.
+ Norveška 'delavska stranka je na zborovanju v Kristijaniji pristopila k III. internacionali. Del delegatov, ki ni bilo s tem vstopom zadovoljnih, je Izstopilo iz stranke.
Dnevna kronika.
Občinske volitve se bližajo. Kadar začno ljudje stikati glave, takrat je nekaj. Giave stikajo možakarji, glave stikajo žene. Možakarji zaradi politike, žene pa zaradi vežnih ključev. Kdar so volitve blizu, »nož ni domov zaradi silno važnih sej. Te i»eje so običajno jako dolgotrajne. Žene pa so vajene, da pridejo njihovi dobri to solidni možakarji najkesneje ob 8. uri zvečer večerjat in potem spat. Občinske volitve pa napravijo tean lepim In solidnim navadam žalosten konec. Dama čakajo večerje, čakajo žene, luč gori zastonj — njega pa ni! Včasih se odpre kakšno okno in skozi pogleda kuštrasta glava po zapuščeni in tihi ulici, potem pa zgine ta kuštrasta glava in dolga nočna srajca pod odejo. Na nočna mizici leži pripravljen »Teppicfa-feJopfer«, copate so primaknjene bližje na stežag roke to nočna posoda je polna. Ko zaškripljejo vežna vrata, je cel arzenal Pripravljen. In vstopi *on«. Izmučen In truden od dolge seje. Glava kar po strani tvlsi od samih težkiL in važnih misli oa javno dobrobit in občinsko srečo in splošno blaginjo. Toda copate In polna posoda ne poznajo ne javne sreče ne obče blaginje. Začne se predpriprava na pravo občinsko sejo, kakršne »oa« ne pričakuje. Gospodar sveta si briše prah copat in se otresa vode, govori in govori, pa vse nič ne pomaga, dokler ne zine besede »svetnik« ali pa celo »župan«, Te besede vpU-tvajo naravnost čarodejno na razborite roke s copatami. »Samo,, da ta ne bo županja«, — ta zadovolinj vzklik se izvije iz nevoščljivih ust in »on« potem lahko mirno zaspi do prihodnje važne seje prihodnjega dne.
Novi župan ljubljanski postane vsted odklonitve zopetne kandidature od strani dr. Tavčarja sedanji poverjenik za pravosodje dr. Ravnihar, katerega namerava kandidirati JDS kot nosilca svoje kandidatske liste. Dr. Tavčar, čegar zdravstveno stanje baje ni posebno dobro, se namerava posvetiti le še literarnemu delovanja. Izvolitev dr. Ravniharja je seveda odvisna od zmage JDS pri bodočih občinskih volitvah.
Organizacija »prevratnih elementov«
raste od dne do dne. Včeraj so se ji pridružili ys! ljubljanski davkoplačevalci, ki so dobili vabila, naj prineso na davkarije evoje zadnje krajcarje. Organizacija šteie danes v Ljubljani že nad 50 tisoč duš brez »subverzivnih« subjektov. »Prevratni elementi«« bodo postavili te dni tudi svojega župana brez volitev. Tozadevni dekret je že podpisal policajminister Draškovič. Zupanovo fene bo objavi! pravočasno »Uradni list«.
Obligatorno cepljenje proti kozam — osepnlcam. Z ozirom na vedno se ponavljajoče slučaje osepnic v Sloveniji in ker fie v Ljubljani steka ves promet Slovenije ter ref izključeno, da se zaneso osepnice tudi v Ljubljano, odredil je zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro z razpisom z dne 22. marca 1921, št. 3685/21, zasilno cepljenje vsega prebivalstva, s katerim se spoji tudi vsakoletno glavno cepljenje dojencev in revacinacija šolarjev. Vršilo se bode javno brezplačno cepljenje proti ko-zatn-osepnicam v Mestnem domu, od 5. aprila do 23. aprila vsak delavnik oop-ludue, potem popoldne ob 4. uri za ženske in otroke; ob 5. uri za moške; v Šiški na ljudski šoli, od S. aprila do 9. akrila, vsako popoddne ob 4, uri za ženske in otroke, oi»
5. uri za moške; v šoli na Zoisovi cesti, od 11. aprila do 16. aprila, vsako popoldne ob 4. uri	za	ženske in	otroke, ob 5. uri	za
moške;	v	ubožnici v Japeijevj ulici,	za
Vodmat,	od	18. aprila	do 28. aprila, vsako
popoldne	ob	4. ur; za	ženske in otroke,	ob
5. uri za moške; v šoli na Barju v sredo, 13. aprila, ob 4. uri popoldne. Pri pregledu cepljencev, teden kasneje, se iziroče spričevala o cepljenju. V zini slu naredbe deželne vlade z dne 23. aprila 1919, št. 460 {U. 1. št. 81) in zdravstvenega odseka z dne 30. marca 1920, št. 2818 (U. 1. št. 44) Je to zasilno cepljenje obligatorno za vse osebe, ki niso bile cepljene v zadnjih dveh letih, ter za otroke dojenčke, ki so starejši kot 2 meseca. Prestopki se kaznujejo z globo 10 K do 1000 K, oziroma z zaporom od enega da šest tednov, Ker je cepljenje zoper kaze edino uspešno sredstvo, da se ta nalezljiva bolezen ne pojavi, poživlja mestni magistrat vse občinstvo, da izpolni to dolžnost.
Ministrski svet je odobril kredit za povratek jtigos-lovenskih vojnih ujetnikov
V	Sibiriji. — Kar bi se bilo moralo zgoditi fo pred dvema letoma^ izgled a, da hoče
naša vlada sedaj storiti. Izgleda pa tudi, da je vsaka akcija že prepozna, če se nočemo zadovoljiti z mrtvimi trupli. In recimo, da se še posreči tega ali onega reveža rešiti dve minuti pred smrtjo, kaj potem? V Aleksandriji in drugod po svetu je vse polno ujetnikov, ki so na svojo pest pobegnili iz sibirskih katorg. Nekaj jih je menda biio poslanih po naših zastopnikih — do Aleksandrije in celo do Trsta, tam pa so bfli na milost la nemilost Izročeni svoji usodi, oziroma angleškim Jn italijanskim internacijskim taboriščem! Škandal!
Protialkoholno gibanje. V nedeljo 10. t. m. ob 10. uri dopoldne sklicuje Sveta vojska javen shod na verando hotela Uniona v Ljubljani. Vsak poštenjak, ki mu je kaj za poštenje in srčno kulturo naroda, je vabljen.
Zdravniška služba v Postojni.
Iz ozirov na ljudsko zdravje bi bilo nujno treba zasesti službo primarija na postojnski bolnici. Primarij bi obenem lahko opravljal posle okrožnega zdravnika in bi imel za ta dva delokroga letne fiksne prejemke 10.000 lir, razven tega pa obsežno privatno prakso, ker daleč naokoli ni nobenega slovenskega zdravnika. Prednost Imajo zdravniki, ki so iz-vežbani v kirurgiji. Reflektantom, ki pa morajo biti rojeni v zasedenem ozemlju se nasvetuje, da se glede informacij obrnejo na gerenta po-stojske občine, gospoda Josipa Dov-gan-a.
Popoln solnčnl mrk. Dne 8. t. m. boji mo opazovali v naših kraift popoln soinčni mrk, Soinčni mrk bo viden v celi Evropi, severni Afriki, severni Aziji do Kitajske.
V	Ljubljani bo popoln soinčni mrk ob 9.52, v Mariboru 9.53, v Zagrebu 9.54 in v Bal-gradu 9i>9 uri zjutraj. V Evropi ni bilo popolnega solnčaesa mrka od 1867 leta.
Časnikarske vesti. Glavno uredništvo »Jutra« je prevzel g. St. Virant Dosedanja glavni urednik dr. A. Kramer prevzame posle predsednika redakcijskega odbora »Jutra*. — Mariborski list »Tabor« je prišel v last novega konzorcija, ki je odpovedal službo vsem dosedanjim urednikom. Glavno uredništvo prevzame dosedanji urednik »Murske straže« g, Božidar Borko.
Požar na Kodeljevem. V velikem hlevu na Kodeljevem, kjer je imel baron Codelli 37 glav goveje živine in dva para konj ter veliko zalogo sena, je v petek ob 1.45 izbruhat! požar, ki je v šestih urah upepe-i lil ves hlev in vso zalogo sena. Od velikega, moderno zidanega hleva so ostaie samo stene. Zgorelo je okoli 800.000 kg sena in slame. Škoda je velikanska in znaša milijone. Požar je zanetila zlobna rokia. Sum pada na nekega hlapca, ki je bil pred kratkim odpuščen iz službe. Bil je aretiran.
Lepi dohodki beračenja. Nekateri berači imajo lepe dnevne dohodke, posebno osni, ki vodijo svojo obrt s pretkanostjo in zvitostjo. Te dni je bil aretiran star berač Anton Plevel, doma Iz Savelj. Pri njem so našli 135 K denarja. Na policiji vprašan, odkod da ima toliko denarja, je mimo odgovori: »Vse to sem danes v Ljubljani na-boračil«. Lep dnevni zaslužek! In za to so mu sedaj še preskrbeli brezplačno stanovanje in brano v zaporih.
Aretacija lahkoživke. Aretirana je bila mlada Josjpma Prepeluh, ki ie od trgovca Ang el o slava Hrastnika Izvabila za 1430 kron manufakturama blaga pod pretveio, da jo priporoča trgovčeva zaročenka. Trgovcu se je predstavila: »Gospodična Pi-sanski«. Mlada Jožica je rada obiskovala gostilne in kavarne. Pila in jedla je, a nič plačala. Neki mladi kavalir ima po Jožica silen glavobol.
Tatvine ta vlomi y Ljubljani. Zadnji čas se tatvine in vlomi v Ljubljani zelo množe. Samo tekom enega dneva od četrtka na petek — je bilo javljenih 6 večjih in manjših tatvin.
Ukradeno kolo. Slugi spedlaljske tvrdke »Balkan« Ivanu Furlanu je bilo v četrtek izpred glavne pošte ukradeno črno pleskano, 2000 K vredno kolo znamke Puch. lili je neznan.
Ukradena odeja. Delavcu juž. žel. Josipu Vodopivcu je bila iz barake na Resljevi cesti ukradena črna, 500 K vredna odeja.
Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 20. do 26. m. m. ie bik) v Ljubljani rojenih 25 otrok (13 dečkov in 13 deklic),
A otrok pa je bil mrtvorojen, — V isti da-
hi je umrlo 19 oseb (7 moških, 12 žensk), med njimi 13 domačinov in 6 tujcev). Vzroki smrti so bili: pri 2 živi jenska slabost, pri 3 jetika, pri 1 pljučnica, pri 2 srčna hiba, pri 1 rak in pri 8 drugi naravni smrtni yzroki. Naznanjene so bile sledeče nalezljive bolehni: 1 slučaj škerla-tinke, 1 slučaj trebušnega legarja in J slučaj koz.
Koncert se bo vršil v nedeljo 3. in ponedeljek 4. aprila v salonu gostilne »Dra-šček«, Bohoričeva ul. 9. Začetek ob 19. uri. Vstop prost.
Mistiilkacfla, Kakor nam javljajo, Je včerajšnja notica »Pokrajinski inšpektorat« zlobna izmišljotina individua, ki si Je za 1. april privoščil grdo šalo, pri čemer je celo ponaredil podpis na listom kot »uradno poslani listini.
Veleškj občinski sod aretiran. Minulo soboto je bil veleški prestopni občinski sod na podlagi § 111. kazenskega zakonika stavljen v preiskavo in člani soda aretirani. § 111 kazenskega zakonika govori o izdajanju krivih izjav za denar ali drugo dobit.
Kozake v Južno SrbUo. Ataman donskih kozakov Bogajevskl Je dospel v Bel-grad, da se z našo vlado porazgovori radi naseljevanja imenovanih kozakov v Južni Srbiji ... In še enkrat . . .
Predlog Srebrenčanov. Posebni odbor prebivalcev Srebrenice je naslovil na ministra za promet pTediog, v katerem zahteva podaljšanje ozkotirne proge od Ko-viljače do Srebrenice, ker je Srebrenica zelo bogata na rudah.
Prebivalstvo na Cetinju, Po zadnjem ljudskem štetju ima Cetinje 5481 prebivalcev, in sicer 3183 moških in 2288 ženskih.
Smrtna obsodba. V Bjelovaru so nstre-lili Proka Rajčeviča, ki je napravil mnogo razbojstev.
Film.
V nekem kraljevem uradu je bil velik dirindaj . . . Resnih obrazov so uradrrk; Stali jutranje liste, posebno dnevno rubriko in naslov »imenovanja« ... Začeli so sl med seboj častitad. Vsak je bi! vesel imenovanja. Vsi so si prožili roke, a nekateri so natihem škripali z zobmi . . . Aprilsko imenovanje je prineslo v njih vrste grozno razočaranje . . . »Kaj, ta, ki je mlajši od mene, ki nima nobenih zaslug za razvoj našega važnega urada, naj postane
— moj šef in jaz sedaj njemu odrejen?«..
V	kraljevem uradu so nastal! veHekomiini prizori, kot v znanem Gogoljevem »Revizorju«. Tekali so gospodje semintja ter nervozno izpraševali, kako je mogoče tako nečuveho Imenovanje — za 1. april Bil) so kemčno vsi temeljito razočarani, kajti »titulus« veselja se je razblinil v prazno peno . . . Imenovanje je publiciral! hudoben in zlodušen satirik . . .	Figar.
Kulturni vestnik.
RepertoSr.
Drama.
Sobota 2. aprila. Bajka v volku. Red D.
Nedelja, 3. aprila. Mrakovi. Izven.
Ponedeljek, 4. aprila. Miss Hobbs. Izven.
Opera.
Sobota, 2. aprila. Tosca. Red B. Nedelja, 3. aprila. Zlatorog. Izven.
Ponedeljek, 4. aprila. Thals. Izven.
*
Koncert. Ljubljanski učiteljski pevski zbor priredi v četrtek, dne 7. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani Uniona svoj pevski koncert v prid Učiteljskemu konviktu. Sodelujejo: učiteljica Jelica Vuk-Sadarjeva (solistinja), učiteljica Irma Cepudrova (klavir) in ljubljanski učiteljski pevski zbor. Pevovodja: Ferdo Juvanec. Solistinja izvaja R. Savinove samospeve: SvetJa noč
— Belokranjska — Serenada — in Ljubica, zdaj Je dan. Zenski zbor zapoje E. Adaml-rničevo: Tožba, mešani zbor pa E. Adamičeve: V snegu Da sem jaz ptičica — V saneh - Ljubljansko polje - Ce ti ne boš moj . , „ Ne maram tebe — Kdor je truden . . . Zbiraj se, zbiraj, Jepj abor! — dalje J. Pavčičevo: Kaj, ve misli?, F. Juvan-čev: Izgubljeni cvet in A. Nedvedovo: Nazaj v planinski raj! Pevski zbor vabi cenjeno občinstvo k tej svoji prireditvi Jn se mu priporoča za mnogobrojni poset Vstopnice se dobe v predprodaji in sicer v nedeljo in ponedeljek od 9. do 12. ure v Učiteljski tiskarni.
»Priroda« 4. številka je izšla s sledečo vsebino: Ch. S. Minot: Rastenje. — S. Gjaga: Na bregu. — I. Brllč-Mazu-ramč:
M ato. — V. Fink: Pluto. — F. DoSlein: Gujavice u Makedoniji. — Pabirci. — Razgovori. — Naročajte »Prirodo«.
»Novi Rod«. Vsebina marčeve številke: Igo Gruden: Pustov pogreb. — Fr. Bevk: Lovec in zajček. — K. Širok: Tri Ptičke. — Sv. Golar: Ej, hej! — Fran Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka. — Slika. Maitatuli-Ločniškar: Pravljica o Japonskem kamenarju, — Rutar-Simonov: Naši pradedi pod Franki, — Slika, — Zvo-
nimir Kosem: Domotožje. — Pouk in zabava. — Kotiček malih. — »Novi Rod« stane letno 12 lir. Uredništvo ta uprava: Trst, ul, Ruggero Manna, Št. 20. I. n.
»Svetskl pregled«. V Belgradu le pričela izhajati tedenska revija za ekonomski, tinančni, književni, umetniški in politični svetovni pregled. L številka pranaša med drugim: Momir Nikolič: Posledice Londona. — Borisov Stanimirovič: Od primirja do danas. — Politička biblioteka. — M. Lazarevič: Borbe oko Beograda 1915 g.
—	Zoran Hristič: Žena. — Jaša Prodanovič: Kraljevska oblast u ustavnim naerti-ma. — Jaša Grgaševič: Mane naše trgovinske politike. — M. V, Bogdanovič: Nekolike ideje o pozorišnoj kritici. — H. G. VVells: Šta sam video u Rusiji. Revija je vsebinsko zelo zanimiva in jo urejata g£. Momir Nikolič in Siniša Kordič. Posamezna številka velja 3 dinarje. Naroča se: »Svotski pregled«, Belgrad, Kralja Petra ul. 9.
Si: stranke.
Organizacije, ki žele, da jim preskrbi centrala govornika za prvi niajnlk. naj se prijavijo pravočasno. Kdor prej pride, prej melje. Centralno tajništvo JSDS in KDZ. Ljubljana, poštni predal 16S.
Celje, Obveščamo vse sodruge in pristaše, da je zaupniški zbor celjske krajevne politične organizacije na svoji seji dne 30, marca izključi! iz stranke Matija Kole rja. Ob enem naznanjamo, da stranka ni poverila .njega kot zastopnika stranke v zadevah pri stanovanjski komisiji, temveč ga je pooblastila saino v enemu slučaju intervenirati pri stanovanjski komisiji in torej prekličemo objavo v »Napreju« štev. 68. z dne 25. marca 1921, Id je bila objavljena brez vednosti odbora.
Gospodarstvo.
— Agrara bauka. Regent je podpisal uredijo o osnutka agrane banke, ki bo imela 100 milijonov dinarjev začetnega kapitala.
— Izvozne carine. Komisija, ki je sestavljala novo uvozno carinsko tarifo, -e končala svoje delo. Tarifa je nekoliko popravljena po mišljenj« kompetentnih ta-štanc in finančnega sveta. Toda carinska skrb je v osnovi ostala prejšnja.
— Državna subvencija Šiajnbajsovenm podjetju. Ministrski svet je sprejel predlog finančnega ministra, da »aj država 1*-da Štajnbajsovemu podjetju subvencijo.
— izsledovanje mineralnih olj. Minister trgovine ta industrije je odobril pravila in ustanovitev petrolejske delniške družbe »Slavija« s sedežem v Beogardu. Ta družba je ustanovljena s kapitalom 2 milijona dinarjev v cilju izsiedovanja in Izkoriščanja mineranih olj v naši državi.
— Obtok novčaalc v Češkoslovaški. V februarju je obte* novfceiic v Češkoslovaški padel za 4 milijone kron; celokupna vsota novčanlc, ki so seda! v prometu, znaša 1 milijardo 600 milijonov kroti čsi.
— Tobačni monopol na Madžarskem. Madžarski finančni minister je dovolil poljedelcem, da morejo saditi gotovo množino tobaka za svojo potrebo: to dovoljene velja do 1. sep tem. 1922, Po tem roku bo državni tobačni monopol ponovno vzpostavljen. Tobačne tovarne v Madžarski so zelo razvile tobačno industrijo tako da bo mogoče tekom 4—5 let letno izdelati pet milijard cigar, imenovanih »Panonija«, ki bodo služile za izvo* ,
— »Slabiči« se združijo. »Courrler«, trgovinski ta industrialci organ v Bernu, predlaga, naj bi se Švica, Holandska, Danska, švedska, Norveška in Španska, id imajo sedaj enake gospodarske Interese, združile v »Konfederacijo slabičev«. Ta konfrederaclja bo štela 42 milijonov prebivalcev in bi zmogla 270 tniliard švicarskih frankov narodnega premoženja. Vsekakor silovito orožje slabotnih držav, ki spominjajo na basen o sedmih palicah . .
— Trgovinski dogovori z Moskvo. Nemški, italijanski in japonski zastopnici na 10. moskovskem kongresu so izjavili, da bodo tudi njih vlade sklenile trgovinski dogovor s sovjeti — kakor Angleška. — Še včeraj je svet govoril z Rusijo v drugačnem tonu — danes pa, ko so uvideli, da se Rusija ne da ubiti z orožjem, prihajajo grešniki drug za drugim — ni treba misliti, da so še i spokorili. Kar se jim ni posrečilo s puškami in topovi, upajo dobiti v comptoiru pri merah in vaigah. Ni dvoma, da so se tudi tukaj ušteli.
tru svojih otrok izven trga v gostilni Fr, Pleterski Tu se je pomudil pozno v noč, Poslavljajoč se, pa je dospel tudi do mize, kjer sta sedete sovražna inu Pečnika. Vnel se je-takoj prepir, Pečnika Sta s. Stranka takoj podrla na tla In ga tlačila tako, da sta mu poškodovala prsni koš. Iz strahu pred takim napadom je Strnak ustrelil dvakrat .skozi okno v znamenje, da je oboro-žen, ker druge pomoči ni imel. Domači so ob istem času v drugi sobi večerjali, a sedaj pravijo, da pretepa slišali niso, Čeprav bi lahko starejši in mlajši hišni gospodar Sinkovič nesrečo preprečila. Zelo pahab-ljcni Strnak se je nato še sam izvlekel iz hiše. Kmalu se je zaslišalo vpitje tolčenega trpina. Bil je napaden nadvorišču iste hiše. Kolikor znano, je bil udarjen s štirioglato hrastovo desko po glavi. Konstatirali so presek lobanje in da je bil Strnak od zgoraj ustreljen v desno ramo. Samokres so našli potem doma v Strnakovem žepu, In pripoveduje se, da je bi! samokres poprej tudi v drugih rokah. Strnak je seveda obležal na mestu nezavesten. Odpeljali so ga nato okoli U. ure ponoči na njegov dom. Prestrašena žena s štirimi nedoraslimi otroci je hotela takoj po zdravnika, toda mož je v istem irenotku za vedno izdihnil. Rajhenlnirška žandanuerija s stražmoj-strom g. Košarjem je prišla takoj na lice mesta, še preden sta se Pečnika doma spat spravila, je morala žena mlajšega z malim otročičem vsled prepira pobegniti k sosedu. No, Pečnika sta bila nato ob 1. uti aretirana. Ker sta bila pokojnega bližnja soseda, morala sta si med potjo še njega ogledati. — Pokojnik je bil 21. ob pol štirih popoldne pokopan. Ljudje so se zgražali, da je kaplan g. Rabuza tako h itd m se mu ni zdelo vredno počakati do napovedane 4. Hre vseh spremljevalcev pogreba. — Pokojni sodrug Anton Strnak ie 1)11 dober zaupnik tukajšnje radarske strokov« ne organizacije, katero so pozneje komunisti razbili Bil je vseskozi resen socialist Njegovo življenje je bHo življenje trpina in povrhu še ogrenelo po njegovih nepri-jateljih. Telesno se je od nas odstranil, to« da njegov dwh ta delo za socializem Se ostaneta nepozabljena med nami, njegovi« m! soborlteljl. — Počival v miru!
Spori.
Beplsi.
Rajhenburg. (t Sodrug Anton Strnak.) Dne 19. t. m. sta oče Jožef Pečnik, star 64 let, tn njega sin Alojz, oba mala kmetiča v občini Arneško, zasledovala rudarja sodritsa Aniona Strnaka, usjužbenega v tukajšnjem konsumu. Napravila sta to iz maščevanja zaradi hrastovega drevesa, ki bi ga bila rada Pečnika dobila, pa je bil Strnaku pripoznan. Po povpraševanju sta Pečnika izvedela, da se Je Strnak odpeljal v Zagreb m da se na večer vrne do-mov. In res. Kakor navadno se je s. Strnak na povratku domov zglasil še pri bo-
Po nedeljski kolesarski dirki se vrši na verandi hotela Union razdelitev nagrad sa to dirko in zaostalih nagrad te lanske sezone združeno * zabavnim večerom. Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost.
Društvene vesti.
Ponovna vprteorltev spevoigre »Ribičeva liči« la libreto »KovaCev Študent« se ne vrši, kot pomotoma razglašeno na lepakih, v nedeljo, ampak v ponedeljek 4. t. m. ob 30. v Ljudskem doma. Tako bo omogočeno udeležiti se predstave tudi tistim, ki še niso dobili vstopnic, Vstopnice se dobe v predprodaji V Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici, v Češarkov! v šelenburgovi ulici in v Koželjevi na Sv. Petra cesti ln na dan predstave pri blagajni od pol 7. dalje. Tovariši Invalidi ta vojaške vdove, pridno segajte po njih in pripeljite s seboj Še svoje znance, da bo uspeh tem zadovoljivejši.	k
Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom, da vsak dan prodaja usnje in čevljarske potrebščine; izdelovanje gornjih delov se vrši točno po naročilu. Zadmga išče prlrezovalca, samostojnega v dedu, plača po dogovoru, G odbornike opozarjamo, da se bo v ne* deljo dne 3. aprila ob 9. uri dopoldne vršila Inventura. Pričakuje se polna itdelež« ba. — Hrenova ulica št. 4.
Redni občni zbor »Splošne organizacije vojnih invalidov, vdov In sirot za slovensko ozemlje s centralnim sedežem v Ljubljani«, se bo vršil v nedeljo, dne 10. aprila 1921. ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
Klub »Soča« naznanja članom in prijateljem, da se vrši danes v restavraciji pri »Zlatorogu« družabni sestanek, katerega se udeleži tudi znani Kozinov kvartet.
—	Odlično obogatenje londonske galerije. Eno od najvrednejših del Breughela starejšega, njegovo »Češčenje sy. treh kraljev«, datirano z 1. 1564. je postalo sedaj lastnina londonske National Gallery. Slika je bila doslej zasebna lastnina in Je bila ponudena angleški državi za 15.000 liber, št (po današnjem kurzu 4,680.000 Kč.) Te vsote pa ni bilo nikakor mogoče zbrati* 750C liber je dala uprava muzeja, 3000 liber so zbrali razni ljubitelji umetnost^ 1000 liber so si izposodili iz nekega fonda in ostalih 3500 liber je dal neki mecen ln tako je dragocena slika postala lastnina angleškega naroda.
Listnica uredništva.
Redna bralka. Pri vseh večjih bolnicah izven Ljubljane se nahaja porodniški oddelek. Zavoda, ki bi sprejel brezplačno novorojenčka ni! Obrnite se v tej zadavi mogoče na kako dobrodelno društvo o-xii roma na dethiskl oddelek sodišča,
Priporoča
se tvrdka
Večletna
3	J! iaa&.vSSis.ftjj.m*	csaaBBaasHssuaaassac:
gat Gf3£k*ti« MHBSBTBais»r.ai2srssassi23a	lfi.?fU2soi^j:fc^GS*y: g	mmMotissmmumasa^
i’CTCTgMr>y^rjga^tr^^>gez3^rt'aBgBPZS^»^^aa^^«aa5«>SiZ^.^Kas^žg^^^i^TtaHi^3B^^r^^vai«r<-^' S=»K*l?KaSHEE5BES85M2J3PI
Kna Mata, ”1?'.^““»
vsakovrstni deli po nizki c e n i pri Baf|@!-U Ljubljana, Stari trg 28.
Sprejemalo ie ivoteto,2™!«%
ni stroji itd. v popravo. Mehanična delavnica, Karlovsl*-. cesta 4.
Ljubljana, Prešernova ulica 9
Naj večja za žoga izgotovljenih oblek za g g s p o d g, dečke in otroke.
Blago za oblek e^Jn plašče.
iftteh ta men se aolovBi isina is iiilii.
Konfekcija za dame,
zfstsr (h draguljar IS b E £ @ R © Hilžerjeva el. 4
priporoča svojo
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in p o s r e b r o v a n j e. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhanp i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
Glnruo aslopstro za
Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega
haiožana
Ima tvrdka
naj se blagovoli poslužiti tvrdke
THE REX Co., Ljubljana
Seienbnrgova ul. 7/1. In Gradiičc 10.
C08ULICH-LINE TRST-AMERIKA
Splošna ključavničarska
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike - - - -	iz	Slovenije	edinole	pri	-	-	-	-
i Simon Kmetec. Ljubljana
Koiodtiorska ulica Stev. 2®.	-----
=l »Standard
laki za vse svrhe, terpentin, amerikanski ::	šelak itd. v originalni kakovosti ::
se stalno dobiva pri:
mehanična delavnica
se je otvorila.
Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd.
Fr. Lebar &L.Tišler
Jenkova ulica 9.
glavno skladišče za Jugoslavijo:
Hatzova ulica 2 5. Zahtevajte ceniki
Zagreb,
CebuUek
Iz Havre v Ameriko samo 6 dni.
Edina najkrajša črta preko Havre, Cherbourg in Ant-
werpen v Newyork. — Vozne /' ^	listks in zadevna pojasnila iz-
'	daja edina koncesijonirana poto-
Ivan Kraker v Ljubljani
Gosposvetska (prej Marije Terezije) cesta 13, Kolizej.
Mestni trg 25
žlahtni semenski flrah
priporoča
SEVER & K£. UM«.
Kupim vsako množino
clnkansvlnca
po n«|uliilh etnah.
M. Ussar, klpia,
Maribor, Schillerjeva ulica 17.
Centrala: ZAGKEB.
1 Podružnice: ZAGREB: Duga ulica 6. LJUBLJANA: Aleksandrova
cesta 1.
MARIBOR: Gosposka ulica 7. PECUH: Kraljevska ulica 19:
zadene v najbolj srečnem slučaju igralec drž. razr.
loterije.
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano biSo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko
TONE MALGAJ
Gradbeno podjetje
Ins. Dukič,
Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to .stroko spadajoča dela.
je znašal glavni dobitek v tretjem razredu, ki ga je zadela srečka Zadružne gospodarske banke št. 34.238.
ŠTAMPILJE
^AVEgf5^. g ANT. ČERNE ) £
LJUBLJANA J/ J'i
^£V03.U1
Kolodvorske ulica št. 6
tfji Kje kupim dober in fin j
^Gramofon,
plošče, igle, DOSdl 1133* Kje se popravljajo gramofoni?
Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov
SEF” Zadnja prilika. -^P®
Nekaj srečk ima še na razpolago
Zadružna gospodarska banka d. d
v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1.
Ljubljana — Sodna ulica št. 5, (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseh vrst gramo-
fonov in godbenih avtomatov. Izvisuje vse dela
j	precizne	mehanike.
Obrestovsnje vi op, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, pnv.inmi in urediti vsake vrsteTes^ompt in tekaso menic ter kuponov, nakazila^ tu- in inozemstvo, satc-deposlts itd, itd.
LJUfi&UJfeNA' Pr«š«iTiiova isiic® It. 5©* v SasSnim i^ostc^u.
 ______ B	sej	e;*«!	naslov:	KREDIT	UUBU£WL - Telefon iU «0 In 4S7.	=---
Odgovorni ureunik: jak. Veuovec,
iTisk »Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Izdajatelj: Ivan Mlinar,