ca
Naroča se pod naslovom .KOROŠKI SLOVENEC*
Klagenfurt, Viktrmger-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling, celoletno : 4 šilinge.
Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25‘— celoletno : Din. IGO’—
Pozamezna številka 10 grošev.
Posledice vojaškega Igračkanja.
Avstrija ni država, 'ki bi se mogla igrati z vojno ali ki bi prenesla meščansko vojno. Od vseh strani pazijo sosedi na njo s paznim očesom. Hočejo, da vlada v njej mir, ki je pogoj za ustvarjanje in blagostanje. Vsako igračkanje ; z vojno pa državi zelo škoduje. Heimwehr je j zagrozil, da pride letošnjo jesen do Jašistovske j diktature s pohodom na Dunaj. Že samo ta grožnja je napravila našemu gospodarstvu veliko škode, četudi v naprej napovedanih pučov | nikdar še bilo ni. Zagrozilo je inozemstvo in to je nekoliko iztreznilo prevroče glave voditeljev Heimwehra. Mi pa vemo, da Heimwehr ne stremi samo za vlado in uničenjem soc. dem. j Schutzbunda, temveč nastopa tudi proti nam, | slovenski manjšini na Koroškem. Omenjamo samo posvetovanje voditeljev koroškega Hei- j matschutza dne 4. aprila 1929 pri Sandwirtu v Celovcu. Ta dan je bila kot prva točka na dnevnem redu: Posvetovanje o slovenskih prireditvah v Rožni dolini. Med nami ustanavljajo svoje podružnice in lovijo kaline, zraven pa Podpirajo vse ono, ki služi raznarodovanju slovenskega življa na Koroškem.
„Montag“ pravi, da je prišlo v zadnjem času veliko vlagateljev v banke, ki so zahtevali, da se njihove šilingove vloge spremenijo v dolarske, ker nihče ne more vedeti, kako dolgo še ostane današnji šilingov kurz pri tem stalnem Ijubimkovanju z meščansko vojno.
Tudi na trgu z nepremičninami, ki se je nekoliko poživil vsled novega stanarinskega zakona, je promet zopet zastal. Inozemski upniki Poskušajo poostriti posojilne pogoje in zahtevajo izboljšanje jamstva. Obstoja nevarnost, da bodo inozemski krediti odpovedani. V tem slučaju bi zadel našo industrijo hud udarec in zato industrija pritiska na Heimwehr, naj ne gre Predaleč. Heimwehru pa prispeva industrija največ. Gostje dunajskih hotelov odhajajo, če-iudi so imeli namen, ostati na Dunaju preko dobe velesejma. Pa tudi avstrijska letovišča imajo zaznamovati odhod takih gostov, ki so nameravali ostati tu še cel september. Pritožuje Pa se tudi dunajski trgovski svet. Trgovci, posebno oni z dražjim blagom, čakajo na inozemske kupce. Te trgovine so prazne in iztržek dnevne prodaje večkrat ne znaša niti toliko, kolikor stane razsvetljava. Gledališča so napol Prazna. Pa tudi večje gostilne in kavarne na Dunaju, in v okolici izkazujejo prehodno zelo zmanjšan obisk.
Vse to ima na vesti igranje z vojno soc. dem. Schutzbunda na eni strani in Heimwehra na drugi. Glumaško se igrajo na levo in desno >>armade“, in vsi drugi morajo nositi stroške jega igračkanja z izgubami v trgovini in obrti. Kako pridejo k temu mirni in miroljubni obča-*d- ki hočejo delat, da bi preživih sebe, vse državno, deželno in občinsko uradništvo, a de-*at ne morejo, vsaj ne tako, kakor bi hoteli in "mgij, če bi bil red in mir? Ali mora vedno peljati Havličkov izrek: „.Iaz sem avstrijski državljan, kaj se mi more pripetiti še slab-sega?“
. v Edina rešitev iz današnjega kritičnega po-'ozaja^v Avstriji je temeljito razoroženje in razpuščanje vseh teh armad na desni kakor na evi. »Streljati ali nestreljati“ pomeni za av-• Oljsko državo isto kakor „biti ali nebiti“.
. .,Stunde“ ve povedati o neki seji voditeljev ornovinskih hramb. Na tej seji se je major abst, znan s Kappovega puča v Nemčiji, od-
ločno zavzemal za pohod na Dunaj v septembru ali oktobru in predložil natančen vojaški načrt, izdelan do vseh podrobnosti. Noče zvez s Schobrom in dr. Seiplom, temveč oba je treba postaviti pred dejstva. Pabst hoče, da se poruši „Arbeiter-Zeitung“ in zasede „Neues Wr. Tagblatt“ in „Neue Freie Presse**. On je za prevrat po Mussolinijem vzorcu. Dr. Steidle v načelu ni proti puču, a misli, da se da doseči cilj tudi nekrvavim potom. Vreči je treba še jeseni Streeruwitzovo vlado in jo nadomestiti z dr. Seiplovo, v katefi bi bila dr. Steidle in dr. Pfriemer notranji minister in minister za soci-jalno skrbstvo. Dr. Pfriemer se je zavzemal za Pabstovo stališče in brez zvez z vsako politično stranko. Koroški general Hiilgerth je bil mišljenja, da morajo domovinske hrambe vsekakor podvzeti vojaško akcijo kot pritisk na politične stranke.
Če so informacije „Stunde“ pravilne, si pač ne moremo drugega misliti, kakor da se pripravlja Heimwehr na meščansko vojno. Meščanska vojna znači kri in za Avstrijo še popolno gospodarsko propast. S takimi načrti ne more soglašati noben pameten človek, kakor bi tudi obsojal levičarski puč in diktaturo proleta-rijata. Nasilje je vedno gnusno in rodi vedno odpor. Gdpor proti krvavemu prevratu se je pojavil v landbundovskih vrstah, ki tvorijo visoko število organizsarmi brambovcev. S protesti pa prihajajo polagoma tudi vsi vsled teh nepotrebnosti oškodovani stanovi. Tako protestirajo dunajski gostilničarji, ki pravijo, da stane ta igra z ognjem zvezo in deželo ogromne vsote, ki se morejo nadomestiti samo z visokimi davki. Kdo plačuje številno orožništvo, ki je potrebno pri pohodih za vzdrževanje miru, motorna kolesa, oklopne avtomobile dunajske policije itd. drugi, kakor davkoplačevalec?
Duhovi dveh taborov, ki so se pripravljali že na meščansko vojno, so se v zadnjem času nekoliko pomirili. V ospredje prihaja mirna rešitev na podlagi spremembe ustavi. Svoje misli je že izrazil Landbund, v načelu se mu je pridružil Heimwehr, pa tudi vsenemci so postavili smernice za spremembo ustave. Priti pa bodo morali s svojimi načrti tudi krščanski socijalci in socijalni demokratje. Posebno soc. demokratom z ozirom na trenutni položaj ne bo preostalo drugega, kakor da popustijo svoje strogo odklonilno stališče.
Menda se pomaga kmetom.
»Koroški Slovenec** je že poročal, kako so padale žitne cene že leta sem, zlasti pa od lanske žetve. Skoda, ki jo pri tem trpi kmet,, je silna. A škoda more postati trajna, če bi se ta stvar ne uredila, ker bi kmetje bili prisiljeni pridelovanje žita kratkomalp prekiniti, in naša državica, ki je s trgovinsko bilanco že za 1000 milijonov S pasivna, bi postala pasivna kar še za drugo milijardo; število ljudi pa, ki nimajo dela, bi poskočilo za polovico.
Država se mora zavedati tolike nevarnosti, tudi delavci morajo uvideti, da se mora cena kruha ravnati po stroških pridelovanja in da se pridelovanje kruha ne sme pustiti uničiti po tuji špekulaciji.
Zdaj je na nekem shodu govoril nižje-avstrijski deželni glavar, ki ima veljavno besedo v krščanskosocijalni stranki. Kar ta govori, ni prazna slama; to se je preudarilo in se bo izvedlo. Dr. Bureš je dejal: »Po državnih naredbah se mora urediti prodajanje žita in moke. Potem zahtevamo, da se domači pride-
lek porabi pred tujim (ko zlasti pivovarne kupujejo tuj ječmen, domačega pa se prodati ne more). Uvažanje tujega žita se mora dati pod državno nadzorstvo. To ne bo monopol. In o-mogočilo se bo da se iz tuje in domače cene napravi neka srednja. Kmet bo zanaprej vedel, kakšno ceno sme pričakovati. Cena se bo ustalila, postala bo stanovitna, samo tako se more pomagati kmetom. V državnem zboru se je za to stvar vpostavil poseben odsek in prejšnji poljedelski minister je že vladi predložil primeren načrt. To je glavna stvar; druga pa je, da se mora kmetom takoj dati nekaj pomoči, da ne bodo popuščali setve. Sredstva naj se dobijo iz davka na moko. Sicer se tega davka socijal-na demokracija hudo brani, ali cenai moke je pri kili padla za 30 g in nihče se ne more po pravici braniti, da za čas te krize plačuje od kile 10 g, da se vzdrži pridelovanje domačega žita. Ravno tako se je pred letom postopalo v prilog pridelovanju sladkorja: ker je cena sladkorja nevarno padala, se je naložil davek in pomoglo cukrarnam. Zborovanje je sklenilo resolucijo, ki se glasi: »Pičli pridelek letošnje žetve in daleč pod lastnimi stroški stoječa sedanja žitna cena ne krije več stroškov in davkov kmeta. Ljudje se zadolžujejo in pomanjkanje raste. Marsikateri kmet ne bo mogel obstati, ako se takoj ne pomaga. Kmet že zdaj v jeseni ne bo toliko sejal kakor lani, ter bo polja spremenil v travnike, ko v današnjih razmerah ni več mogoče sejati žita. K temu pride, da lani ni bilo dosti krme; ljudje so morali letos veliko denarja izdajati za krmo, zato je postala sedanja prenizka cena žita za ljudi pogubna. Kmet ne more plačati svojih davkov, ne svojih dolgov v skladiščih in pri trgovcih. In zdaj bi moral za semena in gnojila zopet delati dolgove!
Kmetje vedo, da se s carino letos in prihodnje leto ne da pomagati, a misliti je treba na zvišanje carine; zahtevajo pa, da država takoj ukrene kar je treba, da bo v prihodnje žitna cena stalna in tolika, da kmetu krije stroške. Treba je mlinarje prisiliti, da bodo mleli tudi domače žito in vrhutega je treba urediti ves promet z žitom in moko. Takoj je treba državne podpore, ki zasigura jesensko setev ter tako državno gospodarstvo varuje nepregledne škode.**
Ozadje bojev v Palestini.
Židje so raztreseni po celem svetu in niso imeli lastne domovine in dfžave. Ali polagoma so postali povsod močni v trgovini, bankarstvu in tisku. Izvrstno so znali med vojno izrabiti položaj. Ponudili so angleški vladi pomoč židovskega finančnega sveta in židovskejm časopisja, če Anglija obljubi, da bo v Palestini obnovila židovsko domovino.
L. 1917 je angleški zunanji .minister Balfour podal izjavo, v kateri je angleška vlada obljubila, da bo po končani vojni ustvarila v Palestini »narodni dom židovskega naroda", pri tem pa bo varovala pravice drugih narodnih in verskih manjšin. Po svetovni vojni so Angleži uresničili svojo obljubo m Palestina je postala svobodna republika pod upravo Društva narodov. Izvršilna oblast v Palestini je pripadla visokemu komisarju Anglije.
Po končani vojni so takoj pričeli Židje v velikem številu naseljevati svoje ljudi iz Rusije in Poljske. Dočim jih je bilo pred vojno v vsej Palestini komaj 50.000, komaj desetina vsega prebivalstva, se je to razmerje za Žide v kratkem času znatno zboljšalo in danes je že židovska ena petina prebivalstva Palestine, to
je 140.000 duš. Židovsko narodno predstavništvo pa je pred kratkim sklenilo, da se naseljevanje Židov še stopnjuje do te mere, da bo Židov v Palestini do 3 milijonov. Vseh Židov skupaj je nekako 15 milijonov.
Angleži pa so med vojno snubili tudi Arabce iz vojaških ozirov, da bi se v hrbtu turške vojske dobil vojaško pomemben zaveznik, ki bi mogel pripomoči na azijskem bojišču do odločitve. Angleži so jim obljubljali, da jih bo antanta osvobodila iz turškega jarma in da postanejo svobodni. Zato je Balfourjeva izjava vsebovala tudi stavek, da bodo pravice Arabcev varovane. Nastali so arabski bataljoni, ki so kreplo pomagali antanti v bojih s turškimi četami. Izid svetovne vojne je zares odstranil turško gospostvo, toda nova politična ureditev je ustvarila stanje, ki Arabcev prav nič ne zadovoljuje. Nastale so manjše arabske države in ne velika arabska država iz arabskih dežel nekdanje Turčije, kakor so sanjali nacijonalisti.
Palestino vlada židovska manjšina in Angleži. To pa ne more zadovoljiti arabske večine. Posebno je razburil Arabce sklep židovskega narodnega predstavništva, ker bi postalo tedaj domače arabsko prebivalstvo neznatna manjšina in bilo popolnoma podrejeno osovraženim Židom. Nasprotje pa je tudi gospodarsko. Nova gospodarska podjetja židovskih kolonistov, ki se urejajo na moderen način s pri-pomočjo denarja in umstvenih sredstev, dotekajočih iz vsega sveta, pomenjajo vedno opas-nejšega tekmeca proizvodom arabskega prebivalstva. Arabci, ki so sprva prav radi prodajali zemljišče kolonistom, se sedaj obračajo zoper nje z znano silovitostjo.
Povod za izbruh nemirov je že več let trajajoč spor zaradi „zidu vzdihovanja1'. Židje so bili razkačeni, ker je bilo Arabcem dovoljeno, da zgrade v neposredni bližini zidu razne stavbe. Se bolj pa so bili razkačeni, ko so izvedeli, da mislijo Arabci napraviti skozi zid vrata k svoji Omarjevi mošeji, ki sega do „zidu vzdi-hovanja11 in ki je poleg Kaabe najsvetejši kraj mohamedancev. Vlada je dovolila protestne shode obeh strank. Ob tej priliki je prišlo do pretepov in potem krvavih nemirov po vsej Palestini.
Že se oglašajo tudi mohamedanci Indije, ki zahtevajo v svojih resolucijah ustanovitev velikega arabskega kraljestva pod žezlom Ibn Sauda. Arabsko gibanje je torej zelo širokopotezno, ker ima namen ujedinjenja in osvo-bojenja. Prišlo bo do miru na zunaj, ko bodo angleške čete tako mnogoštevilne in močne, da bodo mogle udušiti vsak upor, a na znotraj bo tlelo naprej in nemiri bodo zopet izbruhnili takoj, ko bodo Arabci videli kaj uspeha. Kdo bi ne hotel braniti svoje zemlje do skrajnosti, če je ogrožena, kakor tukaj radi židovske naselitve!	____________________________
11 POLITIČNI PREGLED ~1
Okrog domače politike. Soc. dem. so izdali proglas na svoje pristaše, v katerem pravijo, da nočejo meščanske vojne In so za razorožitev, če nudi nasprotna stran jamstva za temeljito notranjo razorožitev. V naslednjih 4 točkah nalaga proglas, da se morajo povsod vršiti zborovanja, na katerih se morajo zastopati gospodarske zahteve in se mora protestirati proti uporniškim poizkusom meščanskih strank. Hočejo notranji mir, ali če se jim boj vsili, ga bodo izvojevali. Na izzivanja se ne bodo ozirali. — Državni uradniki zahtevajo, da se pogajanja glede zvišanja plač radi podražitve življenskih potrebščin in stanarine takoj zopet pričnejo. Ker se bo pridelovanje žita podprlo s prispevki, so mnenja, da se bo cena žitu dvignila in se bodo podražile tudi te življenske potrebščine. — Neki dunajski list piše, da je čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš na sestanku z zveznim kanclerjem Streeruwitzem ponujal Avstriji posojilo 150 milijonov S, da bi na ta način okrepil položaj vlade ter onemogočil ekstremne elemente, ki skušajo Avstrijo približati Italiji in Madžarski. List povdarja, da je dr. Beneš postopal popolnoma na svojo roko, ker sta Romunija in Jugoslavija izjavili, da se ne marata vmešavati v notranje avstrijske posle. — Vlada izdeluje delovni program za jesensko zasedanje parlamenta. Program vsebuje predvsem predloge o pomoči kmetijstvu in spremembo ustave. — „Daily Herald“ izjavlja o položaju v Avstriji, da bo morda jeseni izbruhnila državljanska vojna in zavzela obliko
pohoda Heimwehrov na Dunaj. Tudi je mogoče, da se bo dr. Seipel, opirajoč se na heim-wehrovske bajonete, vrnil na vlado. V prvem primeru bi stvar ne šla, ne da bi še odpravila sedanja ustava, v drugem primeru pa bi se u-stava temeljito izpremenila. Na vsak način pa bi se odpravil parlament v sedanji obliki.
Jugoslovanska manjšina na Madžarskem. Po vojni je ostala na Madžarskem srbska manjšina, ki šteje okrog 50.000 duš. Proti zatiranju te manjšine je sklicala organizacija „Severna Zvezda" v Subotici protestni shod. Resolucija govori o razmerah, v katerih živi ta manjšina. Svetovna javnost je opozorjena, da so Madžari, ki najbolj kričijo v svet, da se njihove manjšine zatirajo, najhujši zatiralci slovanskih narodnih manjšin na svojem ozemlju. V Jugoslaviji imajo Madžari ljudske in srednje šole, imajo svoj tisk, svoje knjižnice, pevska in druga društva, imajo pravico, da se obračajo na sodnije in državne urade v svojem jeziku. Kljub temu pa srbska narodna manjšina, ki je mnogoštevilna, sploh nima nobenih pravic in je oropana najnaravnejšega prava, posluževanja lastnega narodnega jezika doma in na ulici. Resolucija poživlja jugoslovansko vlado, da bi zahtevala. da se na Madžarskem uveljavijo mirovni dogovori o varstvu manjšin, ker je potreba tam največja. Udeleženci zbora so sklenili, da se vrši vsako leto 25. avgusta protestni shod, na katerem bi se vedno znova opozarjalo na pravice Srbov, ki žive pod vlado madžarskih vitezov.
Društvo narodov. Ni se še izpraznil Haag, niso še odšli manjšinski zastopniki iz Ženeve, že je 30. avgusta otvoril perzijski odposlanec 56. odborovo sejo Sveta Društva narodov in 1. t. m. je bilo otvorjeno 10. zasedanje. Na tem zborovanju je zastopanih 53 držav ter udeležba prekaša vsa dosedanja zborovanja. Za predsednika je bil izvoljen delegat iz San Salvadorja, Guerrero. Angleški min. preds. Mac-donald je imel velik govor, v katerem je o-menjal haaško konferenco, izpraznitev Porenja, Kelloggovo pogodbo, razorožitev in vpo-stavitev obveznega razsodišča. Narodi vsega sveta zahtevajo, da se vendar enkrat napravi konec vojaškega poglavja v zgodovini človeštva. Začeti se mora nova doba. Najvažnejše vprašanje je razorožitvena konferenca. Med Angleško in Ameriko se sklepa pogodba o pomorski razorožitvi. Govoril je par dni navrh Briand, ki se je zavzemal za to, da se vojna sploh izključi in da se zločin vojne kaznuje. Svetovnemu razsodišču se morajo podvreči vse države. Dotaknil se je tudi Panevrope: Na polju gospodarske razorožitve mora napraviti Društvo narodov odločen korak naprej. To vprašanje pa je treba prijeti tudi s politične strani. Misel Zedinjenih evropskih držav so imenovali nekateri neprevidno, pa je velikopotezna. Ta ideja je polagoma pridobila na prostoru, izgleda kakor pustolovščina, ako se državnik podaja na taka tla. Gre ne samo za ožjo, temveč za širšo zvezo, ki ne bi bila naperjena proti nikomur. Ne da bi kršila neodvisnost posameznih držav, bi imela lahko ta zveza v socijalnem oziru velike uspehe. Sliši se, da se kmalu skliče posvetovanje evropskih državnikov o tem vprašanju. Litovski diktator Voldemaras je govoril o manjšinskem vprašanju in priznal, da sta se tega vprašanja najprej lotili v Luganu nemška in kanadska delegacija. Prišel bo dan, ko se bo ta problem po sili dejstev postavil pred Društvo narodov in kdor do tedaj svoje politike ne bo razčistil, ga bo nenadoma prehitelo. Kanadski zastopnik Dandurand je označil način dosedanjega postopanja v manjšinskih zadevah kot nezadosten. Narodne manjšine se morejo sicer pritožiti, ali več pritožb na Društvo narodov je ostalo ne-uvaževanih. Društvo narodov mora podvzeti korake, da se bodo upravičene pritožbe narodnih manjšin upoštevale. Dandurand bo pozval vse vlade, da se držijo točno mednarodnih manjšinskih varstvenih pogodb.
Palestina. Angleške čete v Palestini so sedaj tako močne, da lahko preprečijo vse na-daljne nerede. Ker postopajo oblasti proti kršiteljem brez usmiljenja, je začasno v večjih krajih mir, vendar zatrjujejo Arabci, da ne bodo pristali na nadaljevanje naseljevanja Židov in da bodo iztrebili Žide. Zaradi tega se selijo Židi v velikih skupinah iz arabskih delov v mesta, v židovski del okoli Hebrona, ki je močno zastražen od angleške vojske. Angleži so imenovali posebno preiskovalno komisijo, ki naj pre-
išče vzroke dogodkov. Na podlagi tega je bilo aretiranih že veliko Arabcev in sodili jih bodo angleški sodniki. Medtem pa prihajajo Arabci čez sirsko mejo. Pri Safedu so napadli židovsko naselbino, prebivalce večinoma pomorili, hiše pa porušili, oropali in zažgali. Gospodarsko življenje je v Jeruzalemu popolnoma zastalo. Izhajanje listov je prepovedano. V zadnjem času je bilo napadenih 5 krajev in izropanih, 1000 Arabcev je napadlo neko policijsko kasarno, vršili so se boji na gori Tabor itd. Zaznamovati je vedno nove mrtve in ranjene. Poljski Židje se celo potegujejo, da bi dobila Poljska mandat nad Palestino. Nadaljni boji so še na vidiku.
Rusi in Kitajci. Kitajci so stavili Rusom sledeče predloge: Sovjetska vlada ustavi vsa vojna dejanja. Sovjeti privolijo v diplomatično konferenco, ki naj bi se vršila v Harbinu. Zato pa nankinška vlada zopet namesti vse one u-radnike vzhodne železnice, ki so bili uslužbe-ni pred sporom. Kitajska vlada odpove rusko-kitajski dogovor iz 1. 1924 o upravi kitajske vzhodne železnice. Sovjetska vlada mora sprejeti to odpoved. Vsa vprašanja, ki se tičejo vzhodne železnice, bi se obravnavala na Skup- j ni konferenci. Sovjeti so sprejeli kitajske predloge z naslednjimi spremembami: Obe stranki j izjavljata, da bosta vsa medsebojna sporna ! vprašanja rešili v smislu dogovora iz 1. 1924. J Obe stranki bosta takoj imenovali svoje po- j oblaščence za konferenco, ki bo rešila ta vpra- i sanja. Obe stranki menita, da se mora položaj vzhodnokitajske železnice izpremeniti v smislu pekinških in mukdenskih dogovorov iz 1. 1924. Kitajci so sprejeli ruske spremenjevalne predloge. Kljub temu pa so po novejših vesteh Rusi zopet zasedli eno mesto v Mandžuriji.
Španska. Sedanji španski diktator Primo de Rivera je izdelal svoj ustavni načrt. Takoj se je začelo med ljudstvom gibanje proti njegovemu ustavnemu načrtu. Iz predsedstva španske zbornice so odstopili štirje najuglednejši španski politiki. Komaj se je to razbur- I jenje poleglo, so že imeli socijalisti svoje zborovanje, na katerem je sklenil glavni odbor stranke, da v ustavotvorno skupščino ne bo imenoval pet svojih zaupnikov. Izdal je pro- : glas na španski narod, v katerem objasnjuje, | da delavstvo ne more pristati na novo ustavo, i ker ta ne upošteva njihovih najprimitivnejših pravic in prepoveduje vsakršno stavko delavstva. Proglas je vlada zaplenila in odredila aretacijo nekaterih glavnih odbornikov proti novi ustavi.
11 DOMAČE NOVICE |
Dr. Franc Reinprecht t. Kršč. soc. stranka je v torek dne 3. septembra položila svojega j voditelja in načelnika dr. Franca Reinprechta k zadnjemu počitku. Ogromna ljudska množica je spremenila ranjkega, da mu izkaže zadnjo svetno čast. Pogrebne obrede je pri mrtvašnici ! opravil prevzvišeni g. knezoškof sam. Žalnega j sprevoda se je udeležil velik del vse nemške duhovščine in seve tudi politični zastopniki ! Slovencev. Žalni sprevod je spremljala godba železničarjev, ker je bil ranjki sin železniškega poduradnika, nagrobne žalostinke pa sta umrlemu izapela kršč. soc. in potem še pevski zbor poštnih uradnikov. Ob odprtem grobu so govo- ; rili predsednik deželnega zbora soc. dem. Lukas, ki se je pokojniku zahvaljeval za odlično ; neumorno delovanje v prilog domovini, kot krščanskega politika ga je proslavljal vojaški minister Vaugoin, ki je k pogrebu prihitel z ma-neverskega polja, poštni predsednik Lokar se mu je zahvaljeval kot vzornemu poštnemu u-radniku in v imenu koroške krš. soc. stranke je govoril o zaslugah pokojnika poslanec u’ glavni urednik msgr. Paulitsch. Naj v miru po' čiva !
Jerberg. (Elektrika.) Ves svet napreduje iu zakaj bi mi ne, si je menda mislil tudi mlad' mizarski mojster Franc Andrejev, ko si je po' mladi naročil za svojo delavnico stroje, ki nU1 jih je gnal bencinski motor. Bil pa mu je prC' slab. Predno pa si je naročil drugega, je stopi' j k sosedu Krajncu in sklenila sta, da napelje^ ! elektriko skupaj. Zedinila sta se s princezinj0 Liechtenstein v Rožeku, ki ima svojo centrai v Podroščici, in delo se je pričelo. Tako je Pfl' šlo, da je koncem preteklega meseca zasveti^ in pognala stroje — enemu obrtne, drugem111 kmetijske — gospa elektrika. Drugi gledamj! j sicer plašno zraven, a tudi mi jo bomo dobi'
Polagoma. — Andreju, staremu čebelarju, je Prinesel tretji dan tega meseca roj. Mož v 76. ‘etu svojega življenja kaj takega še ni doživel, videl in slišal.
Žihpolje. (Praznik Marijinega imena.) V nedeljo dne 15. septembra je o priliki vnanje slovesnosti praznika Marijinega imena na 2ih-Poljah sledeči red božje službe: Priložnost za sv. spoved od pol 6. ure naprej, ob pol 7. uri sv, maša, ob 7. uri nemška pridiga in maša z blagoslovom, ob 8. uri, ko pride procesija iz Kaple, sv. maša z blagoslovom in slovenska pridiga, °o 9. uri zadnja slovesna sv. maša. Popoldne ob Četrt na 3. uro slovesne pete litanije z blagoslovom.
Koroške novice. Celovec:	Nekaj minut
Pred sedmo uro dne 2. t. m. smo občutili v Celovcu precej močan potres. Bobnelo je, kakor m vozil težak tovorni avtomobil mimo, okna so žvenketala, marsikaj je padlo s polic in se moč-no zibalo. Potres se je občutil tudi na Štajer-skem in Kranjskem. Stvarne škode se ni ugotovilo. — Letošnji manevri so končani. Celo-vec se je navžil parad, bakljad in godbe. Maloštevilna je naša vojska, a videti je, da nekaj Pomeni. „Arbeiterwiile“ ve povedati, da sta pri manevrih 2 vojaka utonila, eden je bil obstreljen in eden je dobil s kopitom po glavi. Te Govorice se vzdržujejo v Celovcu in list zahte-^ Pojasnila. „K. Tagblatt14 piše par dni za tem, ,a je pri kopanju utonil vojak Franc Miiller,
tukajšnjega gostilničarja in mesarja, ki se fi, šel kopat v Dravo kljub strogi prepovedi, megovega trupla še niso našli. — Dne 31. avgusta so zaznamovali na Koroškem 1074 podpi-r3nih brezposelnih. — Zakaj gre toliko Nem-<-ev v Adrijo, utemeljuje „Arbeiterwille“ s sledečimi cenami na otoku Krku: stanovanje in Petkratna hrana na dan 6,20 do 7,80 S, kopa-bsče na dan 48 do 72 g, grozdje 60 g do 1,20 S, vmo 1,20 S in poleg tega še polovična vožnja P° železnici. V naših letoviščih pa je treba plahti za obed toliko, kolikor na Krku za stano-vanje in hrano celega dneva. — Vsled suše po-rabi Celovec več vode nego je doteče v rezer-yar. Porabi se je na dan 32 do 35.000 hekto-htrov, nabere pa se je 25.000 hi. Prebivalstvo se poživlja, da štedi z vodo, dokler ne nastopi deževno vreme in se zviša pritok vode. — tastali kraji: Iz trafike gostilničarja Arnejca v •mdroščici so tatovi odnesli 17 škatel cigaret, ''S zavojčkov cigaretnega tobaka itd. O tato-
še ni sledu. — Pri Velikovcu so našli v pavi truplo moškega, starega od 50 do 55 let, j je ležal že kake 3 tedne v vodi. Identiteta u-mpljenega še ni ugotovljena. Po zunanjosti se sodi, da je kak gostilničar ali mesar. — Dne m. avgusta je peljala gospa Kropivnik v Med-Porovnici s svojo kravo steljo. Krava je podala vsled vročine divja in nabodla Kropivni-*°vo na roge. Vrgla jo je potem na tla in po-:estnila preko nje voz. Obe nogi ima zlomljeni a tudi drugače je grozno razmesarjena, da je malo upanja, da bi okrevala. — Pri Zrelcu je bil aapaden posetsnik Košir. Napadalci so mu od-^Zeli 750 S in zbežali, ko je ležal nezavesten aa tleh. — V noči na 2. t. m. je pogorela Mež-aarjeva hiša in gosopdarsko poslopje v Svetem P^stu. Ves letošnji pridelek z vso opravo, 1 jpava, 2 svinji in 1 koza je zgorelo. Tam žive-rd užitkarica Dovjak ima 1028 S škode. — • m. se je na Dunaju ustrelil Nikolaj Otto-nadučitelj na Golšovem. Z ženo in sinom »?]e odpeljal na Dunaj, da bi se pustil zdravni-Ko preiskati. V poslovilnem pismu navaja, da j\a ie gnala v smrt neozdravljiva bolezen. — p a Pliberški sejem je bilo prignanih 50 konj, p ’ goved, 36 drobnice, med to samo 31 ovc. r°dajalo se je dosti dobro.
7	v^°2a vas- (Ogenj in potres.) Že v torek
r6C . rn- nas zbudil pretresljiv glas si-yde iz prvega spanja. Gori! Valovit dim in ameni so se dvigali proti nebu in vsak od nas . te križal in molil Boga, naj nam prizanese, v? '^zadetih tam v bližini Dholice pa naj od-2rwle s'.romaštvo in bedo. In čuj, jutro navrh v rftj'kb strahoten glas sirene. Vijštrovo hišo j *Jobu je zgrabil ogenj in jo opustošil do ma-j^ga. Zgorelo je vse žito, pohištvo in drugo, diaj so ubranili z najhujšim uaporom skedenj
Piam
ni snom. Pri tem gre zahvala došlim požar-p . hrambam. — V pondeljek smo občutili tudi kv	potresni sunek. Škode ni napravil,
bor mmu ^a je spravil marsikaterega zaspanca hitro na noge kakor drugače. j7 *-°če pri Vrbi. (Smrt.) Dne 1. t. m. smo ob edno obilni udeležbi pogrebcev položili k
zadnjemu počitku 52 let starega vrlega in obče spoštovanega tesarskega polirja Franca Rainerja. Zapušča vdovo s tremi nedoletnimi otroci. Edina njegova želja je bila, da bi bil pokopan na pokopališču svoje rojstne*vasi. Tej njegovi želji je ustregel njegov bratranec, naš velespoštovani župan, g. Matej Rainer s tem, da je pustil prepeljati na lastne stroške njegovo truplo iz celovške bolnice na dom. Ker je bil dolgoletén in požrtvovalen član in pevec pevskega in izobraževalnega društva Loga vas— Št. lij, so mu pevci tega društva zapeli v slovo na domu in ob grobu „Nad zvezdami11 in »Vigred se povrne11, tako da se je marsikatero oko solzilo. Bil je rajni Franc priden, vesten in priljubljen tesar, vsled česar ga bo cela okolica zelo pogrešala. Delal je raje pri domačih kmetih nego v bližnjem letovišču Vrba ter je poznal in upošteval hude čase kmetov. Udeleževal se je vseh slovenskih prireditev doma in v o-kolici. Večkrat je sodeloval pri igrah. Kljub temu, da je bil samo delavec in je izgubil vse svoje prejšnje prihranke radi vojne, je žrtvoval marsikateri delavnik za spremitev svojih znancev in prijateljev na zadnji poti. Zdaj naj počiva v miru v krogu svojih nekdanjih sobori-teljev in sorodnikov na vaškem pokopališču! Vdovi in sorodnikom naše sožalje!
Tinje. (Pogreb.) V petek 30. avgusta je v celovški bolnici umrl Ernest Križman, pd. Norčičev v Dulah. Prepeljali so ga na dom, odkoder se je v nedeljo popoldne pomikal velikanski sprevod žalujočih njegovih sorodnikov, prijateljev in znancev. Bil je star šele 18 let in se
Sieckenpferd-Lillenmilchsetfe :
Skriven vonj, snežnata pena in neprekosljiva milota so znaki tega idealnega mila za gojitev polti.	54
je učil trgovsko stroko. Bela smrt pod krinko jetike mu je zabranila, da bi dosegel, kar si je želel. Da je bil ta mladenič res priljubljen, priča velikanska udeležba na njegovem zadnjem potovanju. — Komaj se je zagrnil ta grob, se je odprl drugi. Umrl je v soboto 31. avgusta pd. Mlinarjev Tomi, vzoren mladenič v starosti 20 let. Pri obiranju hrušk je padel kake 3 metre globoko z drevesa. Pri tem se je tako hudo poškodoval, da je postala vsaka pomoč brezuspešna. Pogreba se je v pondeljek dopoldne udeležilo mnogo ljudi, ki so prišli izkazat rajnemu zadnjo čast. Naj počivata oba v miru!
Št. Jakob v Rožu. (Smrtna kosa.) Zopet je kosila med nami. V Dravljah je umrla Ana Je-rolčinja v starosti 62 let. V Št. Janžu (Ščedmu) je nagloma umrl pred sedmimi leti oslepeli posestnik Šimen Plave v starosti 41 let in Mežnarjeva mati v starosti 63 let. V Gorinči-čah je umrl na vnetju možganske mrene Avguštin Klement, star šele 21 let. V Podgradu je umrla najstarejša oseba v fari, Majarčeva Urša v 93 letu starosti. Na Bistrici je umrl na vodenici bolan posestnik Tomaž Šenhleb v starosti 68 let. Naj počivajo v miru!
1 DRUŠTVENI VESTNIK ~j
Naša »Heimalliebe« in »Helmal-treue«.
Lepa naša domovina, oj junaška zemlja mila, stare slave dedovina, da bi vedno častna bila!
Beseda „domovina“ je zadobila danes v času raznih šlagerjev — kot so to domovinska ljubezen in domovinska zvestoba v programih različnih, a žalibog vse prej kot domovinskih organizacij —, nekako čuden naglas in že obstoja nevarnost, da se jo poniža do puhle fraze, do besede brez pomena in brez vsebine. In sicer obstoja nevarnost zato, ker si hočejo lastiti pravico do nje krogi, ki nimajo do naše domovine niti najmanjšega interesa in prav nič ljubezni. Nam pa se je zdela ta beseda morda presveta za izgovarjanje v času razdora in trdih besed, v dobi površnosti in naglice. Zato je skoroda izginila v našem narodnem slovarju. Danes pa hoče vstajajoči rod graditi nov dom, zida in vstvarja, sadi in uravnuje. Zato in ravno zato pač sme zopet vzeti v roke svetinjo te besede, vzeti v svojo misel našo domovino.
V času svetovne vojne sicer ni bilo pri nas krvavih bojev, strelnih jarkov, bomb in kano-
nov, da bi rušili in razrušili naša domovja. In če bi bili, danes bi stalo to domovje zopet novo in lepo, poslopja nova, polja zopet polna setve in žetve, dolina v svoji naravni obleki. A vendar še vedno na nečem bolehamo mi vsi, na neki notranji bolezni, katero ni sicer povzročila, a zelo povspešila svetovna vojna.
V mestih živi danes ljudstvo v oklepu nove misli: razumnega gospodarstva, oziroma kakor pravijo tam, racionalizacije, da z najmanjšimi sredstvi dosežejo največji uspeh. Je ta misel lastna ne samo idustriji in obrti, marveč že trgovini in vsem ostalim podjetjem. Tej misli nujno sledi velikanski napredek tehnike in organizacije, a ozko meji oziroma deloma že prehaja v rafiniranost in brezobzirnost enega do drugih. Pod geslom razumnega gospodarstva se vrši preobrat v podjetjih vseh panog, stroj vedno bolj izpodriva človeka, pod istim imenom se odslavlja delavca in uradnika, urejuje plača in določuje delovni čas. D e n a r p o-staja bogin dobiček življenskina-men. V mestu se je rodila ta misel, na sebi dobra, a v svojih slabih straneh istovetna znaku smrti na čelu mestnega ljudstva. Isti razvoj se vrši danes tudi že na deželi in v naši vasi. Ker hoče biti gospodar razumen, zato se danes uči kemije in pozna kalij in fosfor, ve mnogo o plemenski reji in izbiranju dobrega semena, zna računati in kalkulirati, pozna vrednost posestva, rentabilnost polja in živine, praktičnost novega orodja. Prav je tako, da ljudstvo sledi gospodarskemu napredku, da posnema mesto v njegovi dobri lastnosti, namreč v stremljenju po razumnem gospodarstvu. Še boljše pa bi bilo, če bi znalo ohraniti pri tem tudi to, kar je dobrega in lepega v podeželskem življenju. Da bi ne pozabilo, da kljub napredku hočemo vendar le ostati še naprej gospodarji na deželi in ne meščani!
Koliko bogatejši je sicer vas od mesta! Eno samo cerkvico ima in vendar ta tako lično izpopolni obraz domače vasi; saj o njej govorimo, da je naša cerkev. Mesto ima nešteto cerkva in vendar ni navadno nobena, o kateri bi meščan govoril kot o svoji cerkvi. Polno je v mestih zdravnikov in bolnišnic in bolniških blagajn in vedno manj je tam zdravja in živ-Ijenske sile. V mestih poznajo predvsem razliko delodajalca od delojemalca, na deželi pa vsaj tu pa tam še srečaš v kaki dobri družini ono zdravo in prijateljsko razmerje med gospodarjem in poslom. Na vasi često velja navada več kot v mestih postava in paragraf in te se držiš prostovoljno in radevolje. Samo enkrat imamo „žegnanje“ na vasi in vendar je v njem več prisrčnosti in veselja kot v številnih veselicah in prireditvah v mestih. Društva v mestih so umetna in v njih je prisiljeno življenje, pa saj so si tam ljudje večinoma neznani in nepoznani. Nič, prav nič ni v meščanih družinskega duha, na deželi pa še lahko srečaš včasih vas, kjer si je vse ljudstvo sorodno po krvi in misli, ja celo po imenu. Mračne in zaprašene so često mestne ulice in tema ter nezadovoljnost je navadno v dušah meščanov, na vasi pa je soln-ca dovolj v naravi in tudi še nedelje v srcih. Toliko je praznikov v letu in vendar ni božiča in velike noči v mestu. A nekaj je tam: denar!
Kljub temu silimo v mesta mi vsi. Pa mesto prihaja samo v svoji navadi in razvadi tudi že v našo vas. Nam ni nič do samostojnega in pristnega življenja na deželi, že neprijetna nam postaja beseda o lepoti domačije in ljubezni do domovine. Za taka prizadevanja nam ostane le pomilovalen posmeh na ustnih.
Glej, mladina naša, svoj delokrog! Zadnji časje, da pričnemo celiti rano in da pokažemo svojo „H e i m a 11 i e b e“ in „H e i m a 11 r e u e“. Če ne, postanemo brezdomovinski, kot je ljudstvo v mestih!
»Slovenski krožek na Dunaju" poroča in prosi: Skoro 1500 Slovencev na Dunaju izkazuje zadnjo ljudsko štetje koncem preteklega leta. To pomeni, da je toliko naših rojakov bilo tako zavednih in pogumnih, da so se za Slovence priglasili. — Ali kaj so ti rojaki naši, kaj delajo na Dunaju, kako je v njihovih družinah, ali otroci znajo svoj materni jezik, tega ne vemo. Naš »Slovenski krožek" pa ima ravno to nalogo, da zberemo vse te v tujem mestu raztresene rojake v eno samo slovensko družino, da se bodo vsi rojaki med seboj spo-
obrat utemeljen v nizkih cenah voznice, deloma v preobilnem številu osobja. Sicer se je število osobja zni-
znavali, med seboj razveseljevali, čitali slovenske knjige, slovenski prepevali in poslušali lepe naše pesmi, da tako ostanejo tudi v tujini zvesti svoji rodni zemlji in materi. »Slovenski krožek1' ima svoje lepe prostore v restavraciji hotela Fuchs, Mariahilferstrasse št. 138, nad Giirtlom četrta hiša na desni. Tu se zbiramo vsako nedeljo od 7. ure zvečer naprej, često že prej. Tu je tudi knjižnica, tu so pevske vaje in razne male prireditve. — V preteklem šolskem letu je imel Krožek dva tečaja slovenske šole, a letos namerava ustanoviti še tretji tečaj za take učence, ki so v tujini rojeni in vzgojeni in ne znajo toliko slovenski, da bi se mogli poučevati s pomočjo slovenskega jezika. Tu se bo poučevala slovenščina tako kakor za Nemce s pomočjo nemškega jezika. — Več je že koroške mladine, ki se je šele tu dobro naučila svojega materinega jezika. Toda velika večina slovenskih rojakov, ki se sicer za Slovence priglašajojn štejejo, še ne ve za naš Krožek. Dunaj je pač velik, ljudje so raztrešeni povsod in niso imeli še prilike, da bi izvedeli za slovensko društvo, ali pa so že toliko mlačni postali, da se ne pobrigajo in ne pridejo v društvo, ki je bilo za nje ustanovljeno. Zato se obračamo do vseh rojakov doma na Koroškem z naslednjo prošnjo: Pomagajte vsi, da bo vsak slovenski Korošec ali Korošica član našega Krožka. Kdor se odpravlja na Dunaj, spomnite in pridušite ga, da se v Krožku takoj oglasi. Kdor je že tukaj, pišite mu in ga vprašajte, ali je naš član? Ako drugače ni mogoče, naznanite nam naslove svojih znanih rojakov, da jim bomo pisali iz društva in jih k nam povabimo. Zapomnite si, da kdor je član Krožka, ta bo ohranjen jeziku in veri svojih očetov in mater. Pišite na: Slovenski krožek, Wien, Restauration Fuchs, Mariahilferstrasse 138. Rojaki v domovini! Pomagajte nam pri takem koristnem delu!___________Predsednik.
1 GOSPODARSKI VESTNIKI
Železnice.
Ravnokar se objavljajo podatki mednarodne železniške statistike za 1. 1927. in dajejo primerno podlago, da pogledamo, kaj je pri nas boljše, kaj pa
slabše. V Avstriji je bilo 1. 1927. železnic 5821 km, v Nemčiji 53.815, na Angleškem 32.824, na Holandskem 3697, v Belgiji 4795, na Francoskem 39.698, v Švici 3041, v Italiji 16.581, na Švedskem 16.271 in 383.000 km v Združenih ameriških državah. V Združenih državah se je v treh letih 20.000 km železnice opustilo in je promet prevzel avto. Kar se tiče lokomotiv, stoji med vsemi Avstrija s svojimi novimi težkimi stroji na prvem mestu. V kratkem se bo število tovornih vozov za 2000 pomnožilo in do konca prihodnjega leta se bo izročilo prometu večje število najmodernejšich osebnih vozov. In sicer za tretji razred 190 vozov na štiri osi ter 300 vozov na dve osi. Tudi za drugi razred se bo napravilo novih vozov. Za mednarodni promet v brzovlakih se bodo vpostavili posebno lepi, od umetnikov dekorativno zgrajeni vozovi. Leta 1927. so imele avstrijske železnice 2785 lokomotiv, 5895 osebnih vozov in 30.931 tovornih vozov. (Združene države imajo 2,324.000 tovornih vozov!) Od 1. 1925. do 1928. so se zvišali dohodki avstrijskih železnic od 533 na 626 milijonov, kar je precej malo, ali tudi drugod se dohodki niso višali, ker povsod prodira avto. Rastel je osebni promet, zdaj znaša 50% tovornega, ko ga je pred vojno bilo le 30%. Ljude se zdaj dosti več vozijo kakor pred vojno. V Nemčiji znaša osebni promet 44%, na Angleškem 82%, v Belgiji 33%, v Franciji 32 %,. v Švici 63 %, v Ameriki 21%. Iz teh številk se vidi, katere države služijo tujskemu prometu, med njimi Avstrija. L. 1928. se je osebni promet v Avstriji zvišal za 8.8%, blagovni samo za 2%. Prvo polletje 1929. so se dohodki proti letu 1928. zvišali samo za 3 %.
Avstrija dobi za osebni kilometer (ko se je oseba vozila kilometer daleč) 2.9 feniga, Nemčija 3, Angleška 5.9, Švica 4.5, Švedska 5.5, Amerika 7.6 fenigov. Torej je prevažanje osebe v Avstriji zelo poceni, ceneje je še v Belgiji in na Francoskem. V višjem razredu se vozi v Avstriji samo 2.3% ljudi, v Nemčiji 5.16%, ker je tu ljudstvo vsekako premožnejše. V državah, kjer je železniški promet zelo gost, , je ta promet ponehaval v prid avtomobilu. Obratni stroški znašajo 96 % dohodkov, v Nemčiji 83%, v Švici 67%, na Japonskem 60%. Deloma je dragi
žalo od 1. 1927. na 1928. od 88.465 na 87.070, a obenem se je število penzijonistov zvišalo od 59.308 na 60.437. Če se število našega osobja primerja z nemškim, bi ne smelo presezati 75.500 ljudi. Želez-nična uprava pa res namerava število osobja skrčiti na 71.000 mož. Iz teh številk se vidi, da kljub avtomobilu železnica le ne nazaduje, marveč da raste s prometom.
Celovški trg. Živina: voli 1,20—1,50, plemenske krave 1,20—1,50, pitane krave 0,90 do 1,10, telice 1—1,30, pitani prašiči 2,40—2,60, plemenski 2,60—3 S za kg žive teže; konji od 400 do 1000 S' eden. Žito: pšenica 32, rž 28, ječmen 28, oves 26, ajda 32, koruza 32 ga za kg; sladko seno 14, kislo 10, slama 12 S za meter-ski stot. Kilogram graha 70, leče 60, zelenega fižola 68, krompirja 14 g, deteljnega semena 4, govege masti 8, čajnega masla 6, masla za kuho 4,80, prekajene slanine 4,20, sirove slanine 3,20, svinjske masti 3,40, sladke smetane 4, skute 1,60 S, jabolk 80, hrušk 80, liter mleka 46 g, češpelj 1 S.
Borza. Dunaj, 9. IX. 1929. Dinar 0,1246; lira 0,3708; nemška marka 1,6832; češka krona 0,2098; franc, frank 0,2774; švicarski frank 1,3651; dolar 7,09._________________________
1 RAZNE VESTI j
Drobne vesti. Jugoslovanski poslanik na Dunaju dr. Milan Milojevič in policijski predsednik Schober sta bila odlikovana z redom sv. Save I. razreda. — Ob priliki šestdesetletnice rojstva je bil imenovan dunajski župan Karel Seitz častnim občanom mesta Dunaj. — K 10-letnici podpisa senžermenske mirovne pogodbe je »Schulverein Sudmark11 priporočal občinam, da imenujejo ulice in trge po ugrabljeni nemški zemlji, kakor Marburg, Pettau, Mahrenberg, Pràvali, Unterdrauburg, Miestal itd., da se o-hranijo nemška imena poznejšim rodovom. — 6. t. m. je pogorelo ostrešje dunajskega jugoslovanskega poslaništva. 8 gasilcev se je ponesrečilo m so morali v bolnišnico. Škoda znaša 200.000 S. Požar je bil eden največjih in najnevarnejših zadnjih let. — Italija: Papež bo kronal italijanskega kralja Viktorja Emanuela. Posadi mu na glavo krono, ki si jo je Napoleon sam posadil na glavo 1. 1805 v katedrali Notre Dame v Parizu. — Vatikanska država ima 523 prebivalcev. — V Montichiari pri Brescii je zletelo v zrak veliko skladišče razstreljiva. Tovarna municije je porušena. Izpod razvalin so potegnili 17 mrtvih in 20 težko’ ranjenih. Število mrtvih se bo še zvišalo. — Ostale države: Ob kalifornijski obali je zavozil parnik „T. C. Dood“ v izletniški parnik „San Juan" in ga preklal na dvoje. V valovih je utonilo 74 potnikov in mornarjev. — Med nevihto, ki je divjala nad otokom Ilias na Grškem, je strela ubila 4 osebe, 20 pa je bilo ranjenih. — V Alžirju v Afriki se je podrla velika stanovanjska hiša. Izpod ruševin so potegnili okrog 80 mrtvih. — Poroča
se iz Indije o ponovnih poplavah Indusa, ki radi preloma ledenih jezov strahovito naraste!.1 Mnogoštevilne vasi v dolini Inda so popolno^ poplavljene. Poginilo je zlasti mnogo živine Po dosedanjih vesteh je utonilo 300 oseb. V At’ toku je Indus narastel skoro za 20 metrov. Be' guncev je že skoro % milijona. Med begunci se širi kuga. V treh dneh je obolelo 575 ljudi, od katerih jih je 293 umrlo v 24 urah. — V Astra-banu v Rusiji se je pričela sodna razprava PjO" ti sovjetskim uradnikom trgovinskih in socijal-nih uradov. Na zatožni klopi je 129 oseb. Pr°' ces bo trajal 2 meseca. — V Nizzi na Francoskem je nekdo položil v gostilno bombo, ki se je po obedu razpočila. Dve osebi sta bili nJ mestu mrtvi, 12 pa ranjenih. Pravijo, da s° atentat uprizorili protifašisti. — »Grof ZepPe' lin" je prispel 4. t. m. ob 9. uri dopoldne v Fried-richshafen. Za polet okrog sveta je potrebovaj 13 in pol dneva, skupno z odmori in pristanln pa 20 dni in 4 ure. — V andulaški pokrajini Va-lencija na Španskem je divjalo strašno neurje-ki je uničilo ves letošnji pridelek. Ogromni ha' dourniki so drveli z gora in poplavili številne naselbine. 50 vasi je pod vodo. Po dosedanja ugotovitvah je utonilo 16 oseb, 50 oseb pa je bilo deloma ubitih, deloma težko ranjenih oii strel. Ljudje niso mogli rešiti niti najnujnejšega
Slovenci, pomnite, da smo mi že nad ISO1 let na Koroškem!
Originalno Melotte-jevc brabantsko oral«
M E LOTTE-WER KÌ
WIENIV»MAYERHOFGASSEl' __________________^
Zastopnik : Valentin Lassnig, posestni 103	Nova vas, P. Fdderlach
Itllhflltlf*«« ^ zna do*3ro kuhati, razun1; HimariMl gospodinjstvo in vsa kmeh!
stvu spadajoča dela, želi službe v kakci11
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Z inkovska Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9.
Lidovà tiskarna Ant Machat in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsky), Dunaj, V.. Margaretenplatz 7.
— Tisk»
župnišču. — Naslov se izve v upravništv( lista.	A
Zalivala.
Za vse dokaze odkritega sočustvovanja med boleznijo, ob smrfi in za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebnem sprevodu našega ljubega očela, sina, brala itd. gospoda
Franjo Kriegla,
posesinika v Zahomcu,
kakor za darovane vence in cvelje se vsem daljnim in bližnjim najprisrčneje zahvaljujemo Hvala tudi Političnemu in gospodarskemu drušivu in Zvezi koroških zadrug za poslano zastopstvo in cerkvenim pevcem za nagrobnico.
Prav posebno se zahvaljujemo še preč. gg. duhovnikom: župniku Poljancu, domačemu župniku Skrinarju za nagrobna govora, duhovnemu svetniku Katniku, župniku Brandstaiterju, župniku Maierhoferju in provizorju Katniku za blagohotno častno spremstvo.
V Zahomcu, dne 5. septembra 1929.
Žalujoč osfali.