Za poduk in kratek čas. Kmet in mrtvi. (Pravljica iz S!ov. goric.) Pri aekem kmetu so mlatičem priredili ,,domlatke", aa-aje pa je povabil kmet tudi druge delalce. V večer goatije je še šel po mirodvoru, a tamkaj po aaključbi brcae v mrtvaško kost ia zaaieljivo reče ! „0 da bi vedela, kako veaelo bo aocoj pri aaa, gotovo bi priala k aam v gosti". Mlatiči ia delalci so bili že vai sknpaj. samo gospodarja še ai bilo doma, ker je odael v ,,gorice" po viao. Med tem pride akozi vrata aepozaaai clovek ter 8e pri peči na klopico vaede. Vai ga začudjeai pogledujejo. Nibce ga ae pozaa. Goapodar pride aa to domu ia reče : ,,Dragi mlatiči, ker ste mi lepo moje pridelke pospraviji, moram vam tudi aeko veselje prirediti; zatoraj le urao okoli mize". Tudi oaemu aepozaaaemu cloveku je ukazal za mizo. Sedaj poaiolijo očeaaš ia jamejo zavživati božje dari. Tudi oai je aosil vedao polao žlico. a vsi oaupajeai opazijo, da ae v ,,skledi" pred ajim celo aič jedilo ae zmaajšuje. Po jedi so ae pošteao. kratkočasili, tudi aezaaBec je ugaajal svoje burke, Koaečao pride ura dvaaajat. V tem vataae aepozBaaec, gre h kmetu ia mu reče: ,,Lepa hvala za večerjo, ker aem pa jaz tebe ubogal, moraš tudi ti meae; povabim te, da ti odslužim; aa večer pridi k meai v gosti, saj veš, kje si v koat aa pokopališči brcail. Jaz aem duh oaega človeka, zatoraj za gotovo pridi od 11 —12. ure, zgodilo ae ti ae bo aiČesar, kajti jaz sem zveličaa!" Kmet je premišljeval drugo večer, bi-li ael ali ae. Veadar se je odločil, mialeč, saj mi je zatrdil, da se mi aič ne zgodi.' Ura odbije 11. Naš kmetič že tudi koraka po rairodvoru. Na mestu ae aabaja. kjer je bil v kost brcail, a kako se začudi, ko aajde na oaem prostoru lepo hiso prekraaao razavitljeao. Gre aotri. Pri mizi aajde gospodarja, ki je iz debele molitveae kajige molil. Lepo pozdravi kmeta ia reče: rJaz grem aa sprehod za aekoliko čaaa, ako pa kdo kaj priaeae, reci, da me ai doma. Ko je duh odšel, že pride nekdo in ssilno močjo nekaj aa zemljo vrže. Pride aotri in vpraša po gospodarji. Kmetič: ,,Nidoma!" Ves žalosteB odide ia ai zopet aaprti, kar je poprej odložil. Potem sta še prišla dva druga, ki sta tudi klaverao odšla. Sedaj se vrae mrtvec ia kmetiča vpraša, če je kdo tukaj bil? Odgovori: Da, trije! Duh mu je pa potem razložil to-le: ,,Prvi mož mi že, odkar je umrl, aosi aazaj listje, katerega mi je čez mejo grabil, a sedaj ga ae rabim več. Drugi mi aosi zemljo, ker mi je mejaik prestavil; a tretji mojo žeao, katero je botel zapeljati. Vaega ae rabim več v večaoati." KoaecBo je aašega kmetiča dobro pogostil iB rekel: ,,Vrai se zopet domu ia varuj se celo življeaje, da ae bodeš aijedae reči čez mejo grabil, ae mejaikov prestavljal, se ae oziral po tujih žeaab; sicer bi se ti v večaosti jedaako godilo. Kedar pa greš čez mirodvor, pazi ter aikdar več ae brcai v aobeao mrtvaško kost, kajti zual bi ae ogoljufati. Zatoraj z Bogom!" Pri tem ai bilo več hiše, pa tudi ae duha. Lep aauk, ali pa si ga je kmetič zapomnil? Upam, ali če si ga ai kmetič, želim pa zato, da si ga zapomaijo bralci, vsi ia od besede do besede. A. V. Smešnica 10. Na trgu kupi mati svojemu siaku par brušek. K malu aa to pa jima pride aaaproti ubog deček. Upadlo lice kaže, da ae je velikrat hrušek. Deček se zasmili materi, zato reče svojemu siau: ,,Frauce, daj mueao!" Fraace pogleda zdaj mater, zdaj dečka ia ko vidi, da je materi resaica, skoči k dečku ter rnu da euo, toda ae iz žepa, ampak — za ubo.