Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 3 din. JlpU Vr IZDAJA F1ZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: Prvenstvo Jugoslavije v atletiki Leto V. — Štev. 35. LJUBLJANA, 28. avgusta 1949. VV ,, rvi Vi - ti-K k' 1 I IV FIZKULTURNI TEDNIK EoiiinfmMi voditelji umm žgi kaj« uspete naših športnikov Že lani, zlasti pa še letos v zadnjih mesecih, so dosegli jugoslovanski športniki na domačih tleh in v tujini tako pomembne uspehe, da bi nas zanje marsikdo lahko zavidal. Odličen nastop nogmetašev CDJA Partizana na Švedskem, ki so se vrnili neporaženi v domovino, triumfalna turneja nogometne ekipe Hajduka, katera hiti od enega uspeha do drugega, prepričevalne zmage naših atletov nad izbranimi reprezentancami Avstrije, Luksemburga in Belgije, sijajni uspehi in rekordni podvigi jugoslovanskih plavaicev, veslačev, kegljačev, boksarjev, tenisačev in drugih športnikov dokazujejo, da se je jugoslovanski šport po taki strašni vojni že v nekaj letih dvignil ne samo do predvojne višine, ampak jo je celo daleko presegel ter dosegel v nekaterih panogah evropsko in svetovno raven. Vsi ti veliki športni uspehi, ki so znai pri nas vsakemu otroku in na katere niso ponosni samo fizkulturni-ki, ampak vsi narodi in delovno ljudstvo Jugoslavije, pa so seveda velik in boleč trn v peti vsem kominform-skim klevetnikom in intrigantom ter ostalim sovražnikom nove Jugoslavije. Oni bi seveda radi te uspehe prikrili in zato o njih previdno molčijo, če pa že morajo o njih govoriti, potem pretvarjajo in naličijo resnico tako, da je njim v prid. Toda vse vpitje in grožnje po časopisih, radiju in drugih sredstvih ne morejo zakriti resnice. Zato pa je tudi kričanje kominforskih priganjačev in njihovih poslušnih hlapcev vsak dan hujše, kajti resnica o novi Jugoslaviji vedno močneje prodira skczj kominformske zidove do ušes in oči demokratičnega delovnega ljudstva vsega sveta. Kominformski lažnjivci doživljajo poraz za porazom na vseh poljih, tako tudi na športnem. Takoj po objavi resolucije so kričali, da gredo v imperialističen tabor, da ne bomo mogli izpolniti petletnega plana, šport pa bo v Jugoslaviji sploh do kraja zamrl. Toda eno leto po »rojstvu« te resolucije presega naše delovno ljudstvo v vsakodnevni bitki plan za vedno več odstotkov, jugoslovanski šport pa se dviga kvalitetno in kvantitetno na vedno višjo stopnjo. Pa poglejmo nekoliko značilnih primerov, ki kažejo, kako obupno, si prizadevajo kominformski fizkulturni voditelji uničiti naš šport ali ga vsaj zanikati. Vsemu našemu ljudstvu je znano, da je Jugoslavija dala pobudo za osnovanje balkansko srednjeevropskih iger. ki so mnogo pripomogle k dvigu šport=> v vseh demokratičnih državah. Potem ko je romunskemu funkcionarju Likiardopoiu uspelo te igre razbiti, je Romunija orva odpovedala vsa tekmovanja, ki jih je že imela sklenjene z Jugoslavijo. Romunijo je kmalu posnemala Češkoslovaška. Lani so pozvali na maratonski »Tek svobode« v Košiče tudi naše atlete, toda nekaj dni pred tekmo so jugoslovanskim tekačem odklonili potne liste. Isto se je zgodilo našim smučarjem, ki so želeli priti na Češkoslovaško, a so jim Cehi nastop odbili. Ko so pa naši namiznoteniški igralci nastopili v Bratislavi, je prireditelj od njih zahteval, da igrajo le kot posamezniki, ne pa kot ekipa. Seveda so naši fizkulturniki to noniž.eva-nje odklonili. Ne dosti bolje je s Poljsko. Na lanski biciklistični dirki Praga—Varšava —Praga je zmagal naš kolesar Prose-nik in bi moral dobiti za nagrado od predsednika poljske vlade Bejruta motorno kolo. Toda preteklo je že eno leto, na športnik pa še sedaj zaman čaka na dar predsednika poljske vlade. Se nešteto je takih primerov. Samo še enega naj navedemo. Ko je podpredsednik Veslaške z~>eze Jugoslavije v Nemčiji s težavo nabavil drage dirkalne čolne, so jih Sovjeti zadržali na meji in naš zastopnik jih je moral vrniti tvcrici. Seveda to ne bo pomagalo Sovjetom, kajti mi že danes v domačih tvornicah gradimo dirkalne čolne. O vseh uspehih Jugoslavije ves kominformski tisk previdno molči. Medtem ko zapadni časopisi pišejo o naših zmagah, čeprav skušajo zmanjšati vrednost uspehov, je vendar v njih najti mnogo o napredku fizkul-ture v FLRJ. V časopisih demokratičnih držav pa o zmagoviti poli naših športnikov ni niti črke. Ce pa že morajo o tem pisati, se previdno izognejo resnici. Tako je pisal »Sovjetski šport« o lanski kolesarski dirki Praga—Varšava, popolnoma pa je molčal o tem, da sta zmagala Jugoslovana Zorič in Prosenik. Bolgarski »Naroden šport« je letos omenjal vse zmage v tekmah za Davisov pokal, ie Jugoslavije ni bilo opaziti nikjer. Toda resnica je vedno bolj zmagovita. Na letošnjem evropskem prvenstvu v kegljanju na Dunaju so sodelovali tudi Madžari, med njimi mnogi člani madžarske KP, ki so v pogovoru z našimi tekmovalci priznali, da jim je dobro znana resnica o novi Jugoslaviji. Ko je naš predstavnik na banketu zakijučii svoj govor z vzklikom »živel maršal Tito!«, so mu zaploskali vsi navzoči, med njimi tudi komunisti Francije, Avstrije, Madžarske itd. To so suha dejstva. Resnica o novi Jugoslaviji vedno bolj postavlja na laž podle obdoižitve in izmišljotine kominformskega vodstva. Nič ne pomaga hrupna propaganda ne zastraševalni poskusi z »živčno vojno«. Naši uspehi predirajo kot ostra luč v temo in ter R3- Sijajna zmaga Partizana nad Ratingom in Saint Gioiiiseom 174:143 :100 Xa troboju so bili doseženi trije novi jugoslovanski rekordi Beograd, 28. avg. Danes popoldne so bile na stadionu Crvene zvezde zaključene borbe med atleti Partizana, Racinga iz Pariza in belgijskim klubom Union Saint Giollisea. Zanimivim in napetim boi-bam je danes prisostvovalo nad 10.000 ljudi. Med predstavniki, ki so poselili to zanimivo prireditev, so bili med drugimi tudi člane zvezne vlade tov. Edvard Kardelj in Milovan Djilas. Na tem tekmovanju sodeluje poleg najboljših lahko-atletov Partizana Segedina, Sabolovi-ča, Vujačiča, Žerjala in dragih tudi cela vrsta znanih inozemskih iahko-atletov, med njimi svetovni prvaki. V belgijskem moštvu je med drugimi Gaston Reiff, olimpijski zmagovalec na 5000 m in svetovni rekorder na 2000 in 3000 m. Segedin je dosege! kar dva nova državna rekorda! Tehnični rezultati prvega dne so naslednji: 110 m z zaprekami: Freyer 15,4, Brixcon 15,5, Lafortine 16,4, Rebula 16,5, Focogne 17,0, Markovič 17,4. Skok v višino: Dimitrijevič 185 cm, Chillon 180, Vukovič 175, Vesel 175. 1500 m: Reif 3:53.0, Klein 3:54.8, Ce-raj 3:55, Peron 3:58.8, Pavlovič 4:05.8 in Svercns 4:15.2. Med krogle: Krupalija 14,75, Dale-kosanda 12,99, Margot 12,37, Žerjal 12,74 in Lesira 12,18 in Martains 11,68. 100 m: Brnad 11.0, 2. Poret.au (R) 11.0, 3. Stevanovič 11.3, Vilnieau (USG) 11.3, Dipou 11.6, Plankar 11.6. 400 m Sabolovič 48.9, Račič 43.5, G&y 50.7. Dipou 50.8, Vernimen 50.8, Francis 54.4. DRUGI DAN Tekmovanje drugega dne se je začelo s tekom na 400 m z ovirami, kjer sta atleta Partizana Radulovič in Ke-reševič zasedla komaj . peto in šesto mesto. V skoku s palico se je vodila do konca ostra borba med odličnim francoskim atletom Sillonom in našima tekmovalcema Samardžičem in Duša-novičem. Sele v zadnjem poskusu je uspelo zmagati Francozu z rezultatom 3.90. dočim je poskus, da bi preskočil 4 m, propadel. Tek na 800 m je prinesel sigurno zmago odličnemu belgijskemu atletu Reiffu, ki je pretekel progo v novem belgijskem rekordu.■ Atlet Partizana Ceraj danes menda ni bil posebno razpoložen in je zasedel šele četrto mesto za francoskima atletoma Kleinom in Peraultom. V metu diska je dosegel sigurno prvo mesto atlet Partizana Žerjal, na četrtem mestu pa se je plasiral drugi jugoslovanski zastopnik Rebula. Tek na 200 m se je končal z odlično zmago Saboloviča, ki je pretekel progo v času 22,2, tretje mesto pa je zasedel drugi zastopnik Partizana Racic s časom 22.4. Ena najlepših točk današnjega tekmovanja je bil tek na 3000 m čez ovire, kjer je dosegel naš atlet Segedm prvo mesto v odličnem novem jugoslovanskem rekordu 9:12,8, kar predstavlja rezultat evropske vrednosti. Segedin je takoj po startu prevzel vodstvo in je vodil od vsega začetka do konca ter je v vsakem krogu svoj nastop še povečavah Drugo mesto je pripadlo zastopniku Partizana Stefanoviču, ki je dosegel na tej progif odličen rezultat 9:21.2. Skok v daljavo je prinesel atletom Partizana ponovno zmago in sicer po Brnadu, ki je skočil 6.98 m. Tretje mesto je pripadlo drugemu zastopniku Partizana Simunoviču. Tek na 10.000 m je prinesel Partizanu ponovno prvo mesto in sicer po Mihaliču. Prvo mesto v metu kopja je sigurno osvojil z izvrstnim rezultatom Vujačič, ki je vrgel kopje 65.12 m, drugi pa je Rebula s 50.96 m. Zadnja točka današnjega sporeda je bila štafeta 4X400 m, katero so vsi nestrpno pričakovali, saj je bilo upati, da bodo atleti Partizana izboljšali obstoječi jugoslovanski rekord. To pričakovanje se je tudi izpolnilo. Atleti Partizana so startali v postavi Radulovič. Stankovič, Račič in Sabolovič. Prvi je tekel Radulovič, ki je proti odličnemu Francozp izgubil približno 4 m, toda že drugi atlet Partizana Stankovič je Francoza ujel in z dvema metroma prednosti predal štafetno palico Račiču. Ta je odlično tekel svojih 400 m in znatno povečal razdaljo. Sabolovič, ki je zadnji prevzel palico je z tovrstnim tekom zaključil zmagovito štafeto Partizana, v novem jugoslovanskem rekordu 3:18.6. Atleti Partizana so včeraj in danes pokazali, da so znatno močnejši od f/ancoskih in belgijskih atletskih klubov. Atleti Partizana so bolj homogeni in izenačeni v vseh disciplinah, dočim imajo francoski in belgijski atleti v svojih vrstah le nekatere odlične poedince kot je svetovni rekorder Reiff, nadalje odlični Sillon. Frey-er, Birsson in drugi. Naši atleti so zlasti dominirali v metih ter v teku na dolgih progah, pa tudi v skokih-Atleti Partizana so pokazali tudi sijajno kondicijo in večjo borbenost. Tehnični rezultati drugega dne so: 400 m z ovirami: 1. Gatry (USG) 56.2, 2. Lafortune (USG) 57,0, 3. Was-ser (R) 57.0, 4. Chauveau (R) 57.1, 5. Radulovič (P) 57,2, 6. Kerševič (P) 57,7. Skok s palico: 1. Sillon (R) 3.90 m. 2. Samardžič (P) 3,80 m, 3. Dušanovic (P) 3.80 m, 4. Fanconier (USG) 3.20 m, peto in šesto mesto ni bilo podeljeno, ker atleta Racinga in USG nista preskočila začetne višine. Tek 800 m: 1. Reiff (USG) 1,52,2 (nov belgijski rekord), 2. Klein (R) 1.54,5, 3. Perrault (R) 1.54,5, 4. Ceraj (P) 1.57,2, 5. Štritof (P) 1.59,2, 6. Van Eykon (USG) 2.02.0. Disk: L Žerjal (P) 46.37 m, 2. Margot (R) 43,11 m, 3. Martens (USG) 40,75- m, 4. Rebula (P) 40.53 m. 5. Freyer (R) 36,0 m, 6. Gailly (USG) 35,52 m. 200 m: 1. Sabolovič (P) 22,2, 2. Port-haut (U) 22.2. 3. Račič (P) 22,4, 4. Gilmont (USG) 22,8, 5. PlanQuart (USG) 22.9, 6. Riou (R) 23,1. 3000 m čez ovire: 1. Segedin (P) 9.12,8 (nov jugoslovanski rekord), 2. Stefanovič (P) 9.21,2, 3. Thomas (R) 9 34,4 4. Gaillard (R) 9.50,2, 5. Leb-lond (USG) 9.58,8, 6. USG. Skok v daljavo: 1. Brnad (P) 6.98 m. 2. Wessels (USG) 6,73 m, 3. Simonovič 6,68, 4. Barras (R) 6.64 m, 5. Eppale (R) 6.56 m, 6. Machliec (USG) 6.3 m. 10.000 m: 1. Mihalič (P) 31.21,4, 2. Leblond (USG) 32,01,2, 3. Petitjean (R) 32,02,0, 4. Bašič (P) 33.00, 5. Amiot (R) 34.16,2, 6. USG 36.39,9. kopje: L Vujačič (P) 65.12 m, 2. Rebula (P) 50.96 m, 3. Van Eycken (USG) 50,68 m, 4. Ueguen (R) 44,86 metra, 5. Soivinski (R) 44.18 m, 5. Rey (USG) 41.94 m. 4X400 m: 1. Partizan (Radulovič, Stankovič, Račič, Sabolovič) 3.18,6 (nov jugoslovanski rekord!), 2. Racing 3.23,2, 3. USG 3.27,8. Organizacija tekmovanja je bila odlična. Celotno tekmovanje se je pričenjalo točno ob najavljenem času in tudi končalo pravočasno. Sodniški zbor je bil ves čas na svojem mestu in nikoli ni prišlo do kakih sporov. Obveščanje je bilo vzorno urejeno. Občinstvo je bilo sproti obveščeno o rezultatih z zvočniki, prav tako pa so bili Sabolovič je bil najboljši tekač v zmagoviti štafeti, ki je dosegla nov jugoslovanski državni rekord rezultati sproti objavljeni tudi na tabelah. Na igrišču so bili pri skokih in metih označeni tudi rekordi posameznih tekmujočih držav. Mednarodna etapna kolesarska dirka po Hrvatski in Sloveniji V prvi etapi je zmagal Italijan Malabrocca Danes se je že v zgodnjih jutranjih urah zbralo v Zagrebu več tisoč ljudi, ki so z velikim zanimanjem pričakovali začetek mednarodne kolesarske dirke. Po pozdravnem govoru podpredsednika Kolesarske zveze Hrvat-slce in po odigranju vseh državnih himen, je bila propagandna vožnja po mestu. Pravi začetek tekmovanja pa je bil ob pol 10. uri pri Savskem mostu. Že P° Prvih kilometrih je prevzel vodstvo Pecchiari, medtem ko so ostali vozači vozili v strnjeni skupini. Prvi defekt je imel Tržačan Javornik pri šestem kilometru, zaradi česar je moral zaostati daleč za svojo skupino. Pri 16 km sta zaradi deiekta izostala tudi Uršič in Črnogorec Boza-rec. Med inozemci je imel prvi defekt Avstrijec Stephan. Skozi mesto Kailo-je prvi privozil član jugoslovanske A ekipe Poredski pred Italijanom Malabrocco. Takoj za njim pa je prispela večja -skupina vozačev, med njimi tudi Polak in Grajzer. Nekaj kilometrov dalje od Karlovca pa sta imela okvaro Francoza Rouffetau in Porthauit. Doslej vodeči Poredski je moral zaradi okvare izostati za svojo skupino, tako da se je vodila borba med Strainom in Malcbroccom. Zaradi slabe ceste so imeli okvare tudi Todorovič, Fontanot, Strain, Mičič ter Italijana Grossi in Momo. znan ja jo dan, ko bodo delavske množice demokratičnih držav terjale od svojih sedanjih voditeljev neizprosen obračun. Prešeren Igor. Na splošno so imeli na tej etapi največjo smolo francoski kolesarji. Osrečki, Strain in Fontanot, ki so biti zaradi okvar v zaostanku, so se počasi približevali vodečim skupinam. Posebno smolo je imela jugoslovanska A ekipa, ki je izgubila iz vodstva razen Varge skoraj vse vozače, ki so imeli po vrsti okvare. Polak in Graj- zer sta imela tudi okvare, vendar je uspelo Grajzerju, da je z izredno borbenostjo prehitel skoraj vse vozače. Tudi Zorič, Strain, Poredski in Sol-man so zaradi okvar izgubili mnogo na času in prišli na cilj več kot pol ure zamude za prvim dirkačem. V Cri-kvenico je prispel prvi na cilj Italijan Malobrocco. Rezultati: 1. Malobrocco (I) 6:17.36, 2. Varga (J) 6:22.34, 3. Cok (Trst) 6:24.36, 4. Coretti (Trst) 6:24.35, 5. Osrečki (J-B) 6:25.36, 5. Rinaldi (Trst) 6:26.30, 7. Zollia (Trst) 6:28.12, 8. Kukovetz (Avstrija) 6:41.33, 9. Pecchiari, 10. Cr-nobrnja (J). Vrstni red ekip: 1. Trst (Cok, Rinaldi, Selier) 19:22.48, 2. Jugoslavija-B (Osrečki, Crnobrnja, Sironi) 19:34.20, 3. Jugoslavija-A (Varga, Strain, Bat) 19:35.22, 4. Italija 19:50.55, 5. Avstrija 20:08.20, 6. Francija. Čas prehoda dirkačev etapne dirke skozi posamezna naseija etap Koper—Bled, Bled— Ljubljana in Ljubljana—Maribor Naše ljudstvo bo gotovo zanimalo, kdaj bodo dirkači etapne dirke •Po Hrvatski in Sloveniji« vozili skozi posamezne kraje na progah onienjenih treh etap. Po odmoru v sredo 31. t. m. stadajo dirkači v četrtek 1. septembra ob 7. zjutraj v Kopru in bodo vozili skozi Rižano ob 7.20, Kozino ob S.10, Sežano ob 8.50, Dutovlje ob 9.10, Kobdilj ob 9.27, Vipavo ob 9.48. Ajdovščino ob 10.05, Ajševico ob 10.40, Novo Gorico ob 10.55, Kanal ob 11.25, Kobarid ob 12.23, Bovec ob 13.05, Trento ob 13.45, Vršič ob 15.15, Kranjsko goro ob 15.30, Jesenice ob 16.05 in pridejo na Bled ob 16.36. Start na Bledu bo v petek 2. septembra ob 16.15 proti Ljubljani ter bodo vozili skozi Lesče ob 16.23, Kranj ob 16.55, Medvode ob 17.16 in pridejo v Ljubljano ob 17.40. Start v Ljubljani bo v soboto 3. septembra ob 11.30 proti Mariboru in bodo vozili skozi Domžale ob 11.55, Trojane ob 12.35, Vransko ob 12.53, Žalec ob 13.20, Celje ob 13.35, Vojnik ob 13.58, Konjice ob 14.20, Slovensko Bistrico ob 14.45, ter pridejo v Maribor ob 15.25. _ Pred prihodom dirkačev v Ljubljano na letno telovadišče Ljubljana I, bodo cb 13.30 dirkališčne dirke, v katerih bodo nastopili zagrebški in ljubljanski dirkači ter kolesarke. Medtem, ko bo nase športno občinstvo pričakovalo na športnem prostoru, kjer bo cilj, mednarodne kolesarje, bo deležno športnega užitka nekaj dirkališčnih točk. M. I. mM ™| DIRKA po mm Gostovanje zagrebških nogometašev v L/jubljani Zagreb : Ljubljana 0 : 0 Na stadionu Odreda je bila danes, zanimiva medmestna nogometna tekma med reprezentancama Zagreba in Ljubljane, ki se je končala brez golov z rezultatom 0:0. Moštvo Ljubljane je nastopilo v trenutni najmočnejši postavi. Poškodovanega vratarja Bencika je kot gost zamenjal vratar beograjskega Metalca Popadič, ki je s svojimi uspešnimi intervencijami vselej pravočasno odvračal nasprotnikove prodore. Tudi ostali igralci so v glavnem zadovoljili, vendar je treba posebno pohvaliti oba branilca, krilsko vrsto ter v napadu Keržana in Plaznika. Na levem krilu so v prvem polčasu preizkusili mladega Opresr.ika, ki pa še ni dorasel svoji nalogi. Na desni zvezi pa je igral Hacler, čigar novo mesto očividno ni bilo za njega. Čeprav je bila igra vseskozi živahna in borbena, je bilo še vedno opaziti neodločnost napadnih igralcev, ki so bili v polju uspešni, v zaključnih akcijah na gol pa premalo učinkoviti. Kljub vsem tem pomanjkljivostim pa so gledalci lahko ugoto- vili, da so slovenski nogometaši že na poti napredka. Pred začetkom tekme in med odmorom pa je bilo občinstvo seznanjeno s tem, da zvezni trener in priznani strokovnjak tov. Ljubiša Bročič uči slovenske nogometaše na enomesečnem tečaju najmodernejši sistem sodobne nogometne igre, ki zahteva velikega napora in smisla od slehernega igralca, preden se ga priuče. Na podlagi vsega tega je povsem razumljivo, da še ne moremo pričakovati v tako kratkem času zaželen uspeh, kajti ta sisteip zahteva daljšo dobo temeljitega in vsestranskega prizadevanja tako nogometašev, kakor tudi trenerja. Tekmo je dobro sodil Macoratti iz Ljubljane. Gledalcev 3000. ODRED (ml.) : PARTIZAN (Bgd.-ml.) 1:1 (1:1) V predtekmi, ki je bila zelo zanimiva, so se pomerili mladinci Odreda in beograjskega Partizana. Kljub premoči domačinov se je tekma končala neodločeno. Deseta In enaista zmaga Hajduka v Avstraliji Hajduk : Queensland 7:0 Nogometna enajsterica splitskega Hajduka je preteklo sredo odigrala deseto tekmo. Hajduk se je tokrat v reranžni tekmi pomeril z reprezentanco Queens-landa in ga premagal z visokim rezultatom 7:0. Zmaga Hajduka je povsem zaslužena. Najbolj! del moštva je bila spet napadalna vrsta, ki jo z velikim uspehom vodi stari »as« Frane Matošjč. Po tej tekmi je razlika v golih 50:10 v korist Hajduka. Hajduk : reprezentanca Avstralije 6:3 Moštvo Hajduka se je včeraj ie četrtič pomerilo z reprezentanco Avstralije in jo spe< premagalo, tokrat s 6:3, Tudi v tej tekmi je bila najueinkovjtejša napadalna vrsta. Gole so riali Matošič 1, Ra-dovnikovič 1 ter Hudrijaševič in Vukas pe dva. Za tekmo je bilo veliko zanimanje, avstralski klubi pa so imeli nekaj specialnih trenligcv. ker so bili prepričani, da bodo prekinili serijo Hajdukovih zmag. Dosrianja razlika v golih je 56:13 v korist Hajduka. Skoplje s Tell Avlv S%t (lil) Nogometna reprezentanca Izraela, ki je preteklo nedeljo izgubila z visokim rezultatom z reprezentanco Jugoslavije, je v sredo gostovala v Skopijo pod imenom Tell-Aviv, kjer Se je, pomerila z reprezentanco Skoplja. Po lepši in učiuko-vitješi igri jo zasluženo zmagala reprezentanca Skoplja S 3:2 (3:1). Domače moštvo je bilo boljši noprot-nik, posebno v prvem polčasu, ko .ie z odločnimi protinapad alnimi akcijami resneje ogražala vrata nasprotnika. V drugem polčasu se jo stanje na igrišču precej izpremenilo. Namesto hitrih in enostavnih kombinacijskih potez domačega moštva, so skopljenci po nepotrebnem kombinirali, kar je nasprotnik tudi deloma izkoristil. Prvi gol je dal Simo-ninski v 11. minuti, kmalu zatem pa je Simonovski zvišal rezultat na 2:0. V 35. minuti je dal Simonovski po lepi kombinaciji tretji gol za Skoplje. Tik pred koncem polčasa pa jp uspelo desni zvezi, da je znižala rezultat. Končni rezultat va je postavil Janovski v 32 minuti. Tekmo je odlično sodil Stefanovič iz Beograda, Siraievo : Tell Ato S ; 1 Zvezna košarkaška, liga ENOTNOST: PROLETER 59(25 (19:18) Te dni so se pričela prvenstvena tekmovanja v drugem delu zvezne lige košarke. Posamezne vrste so se med poletnim odmorom dotfro pripravljale, zavedajoč se, da bodo vse vrste poskušale v drugem delu doseči še boljši uspeh in si s tem končno odločijo svoj vrstni red na tablici državnega prvenstva. Prihodnja tekmovanja bodo nedvomno 1 po borbenosti in splošno po zanimivosti presegla prejšnja. Slovenska zastopnika Enotnost in železničar sta v preteklem delu zasedli šesto odnosno peto mesto. Kako pa bo v tem delu? Upajmo na častno zastopanje slovenskih igralcev in r,a najboljši uspeh. Ljubljana, 28. avgusta. — Danes sta se na igrišču Ljube Šercerja srečali v prvenstveni tekmi vrsti Proleter iz Zrenjanina in domača Enotnost. Gledalcev okoli 150. Sodil je, Jovanovič. Enotnost: Fugina 2, Mravljel, Su- pančič 6, Ciglar 6, Šerbec 14, Breznik, Olivieri 8, Steiner 2, Skrjanc, Fiiipan. Proleter: Tešin 5, Putnik 6, Mana-šiv, Turinski, Radojčič 9, Nihin 3, Kovačič, Votorovič. Enotnost nas v prvem delu s svojo igro ni zadovoljila. Ležerna igra, v kateri so nam igralci pokazali le nekatere lepe podaje, se je pod košem zaključeva neuspešno ali pa nerodno. Pogršali smo brzino igre, tempa, ki bi nasprotnika gotovo oviral pri koristnih akcijah. Enotnost ie v nadaljevanju izvedla hitrejšo in uspešnejšo igro, v kateri je naglo povečavala razliko. V 18. minuti drugega polčasa je igralec Steiner (E) dosegel svoj prvi koš v zvezni ligi. Nasprotnik je v tem delu igral raztrgano, saj mu je uspelo doseči le 7 točk. Vrsti se pozna odsotnost Novakoviča, ki je odšel k Partizanu in ki je bil najboljši igralec in precizni strelec. Pri gostih je bil najboljši Radojčič, pri domačih sta se izkazala Šerbec in Ciglar. M. S. MILICIONAR : ŽELEZNICAH 3S:2d CRVENA ZVEZDA : MLADOST 43:29 <24::12) METALAC : LOKOMOTIVA 46::26 (23:8) PARTIZAN : JEDINSTVO 48:39 (15:16) IZ TELOVADNE ZVEZE Vroče opoldansko sonce je sijalo z vedrega neba kot za stavo, ko se je vlak ustavil na Lescah. Množica potnikov se je vsula proti blejskemu avtobusu, ki je bil v trenutku natrpan kot škatlja za sardine. Ozrl sem se po lepi, krasni gorenjski okolici. Ta pogled in pa žarki avgustovskega sonca so me preveč vabili, da bi se drenjal v zatohlem in zaprašenem avtobusu. Pogledal sem na uros Časa je bilo še dovolj. Brez obotavljanja sem jo mahnil proti Bledu, kjer so zbrani na tečaju najboljši telovadci iz vse države. Med občudovanjem naših krasnih planin mi je hitro potekal čas in že sem zagledal na cesti tablo z napisom — »Bled«. Radoveden sem se oziral okoli, koga bi povprašal za pot. Kar naenkrat pritegnejo mojo pozornost nizke, a lične barake, na katerih so visele tri zastave — državna, slovenska in pa svetlomodra z grbom Fizkulturne zveze Slovenije. »Sem že na pravi proti« sem si mislil in pospe-Sil korak. Nisem še prišel do stavbe, že me je pozdravil star znanec, Ljubljančan Vlado, ki je tudi na tečaju na Bledu. Takoj me je p>eljal v poslopje, kjer sem segel v roko še par dobrim znancem. Toda ura za »intervjuve« in razne »novinarske redovednosti« ni bila primerna, tečajniki so ravno počivali po kosilu. Povedali so mi, da se popoldansko delo prične šele ob pol štirih. Zato sem se poslovil in šel na kratek sprehod k jezeru. »Zbor!« Dežurna tovarišica stoji pred stavbo in z roko kaže v rmer, kamor se morajo prostrojiti tečajniki. Večina je že pripravljenih, le zadnji zaspanci in lenuhi še hitijo iz sob v zbor. Toda kmalu je vse na mestu. ' Se nekaj kratkih navodi lin povelj in že odkorajkajo vsi tečajniki skozi mesto proti telovadišču. Pred fizkultumim domom so tovarišice zavile na levo v telovadnico, fantje pa so šli na desno nakreber proti bližnjemu gozdu. Se kratek vzpon in že se je vsa vrsta ustavila na krasnem, naravnost idiličnem prostoru. Prostran pokošen' travnik, obdan deloma z gozdom, deloma pa z vrtovi in njivami je kar vabil mlade fizkultumike, da se v tej prirodni lepoti ln zdravem planinskem zraku razgibljejo. Tečajniki so pričeli slačiti trenerke. Radoveden sem jih gledal. Kar naenkrat opazim prihajati po stezi neznanca bolj nizke proslave, oblečenem v rdečo trenerko. Na prsih se mu je blestel švicarski državni grb. »Aha, švicarski trener«, sem uganil. Za njim sta hitela naša priznana" telovadna strokovnjaka, olimpijski tekmovalec Kujundžič — »Keja« in pa naš Jože Primožič, alias »Tošo«, nekdanji svetovno slaven orodni tekmovalec. Medtem je vodja tečaja, tovariš Ban že razdelil vse telovadce v tri vrste, ki so pričele z delom. Radoveden sem opazoval vse te priprave, zlasti pa Švicarja, ki je počasi slačil trenerko. Njegova široka ramena in krepko razvito mišičevje je izdajalo dobrega telovadca. Sel sem k prvi vrsti, ki jo je vodil Švicar. Tu so bili skupaj znani mednarodni tekmovalci Kujundžič, Stefanovič in Katančič, pa zraven še cela vrsta mladih in nadarjenih telovadcev kot so Dragovac, Zmajič, Džela-tovič, Sešič, Koprivšek, Maslarevič in drugi. Učili so se ravno prvi del obvezne proste vaje za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Baslu. Enajst lepih in zagorelih teles je stalo v eni vrsti. Na povelje so vsi naredili par korakov zaleta in se na Istem mestu obrnili skozi stojo na rokah spet na noge. Toda trener ni bil zadovoljen. Parkrat je ponovil vaje z njimi, potem pa so morali telovadci delati sami Toda vešče oko Švicarja je takoj opazilo najmanjšo napako. Sele, ko so vsi res lepo in skladno delali, je bil trener Hediger spet zadovoljen. Medtem, ko je prva vrsta začela vaditi premet nazaj, sem šel k tretji vrsti. Tu so bili skoraj sami mladinci, toda nikakor začetniki. Gotovo so med njimi še naši bodoči mednarodni ORODNIMI TELOVADCIm V začetku tega meseca se Je pričel na Bledu tritedenski tečaj za naše najboljše orodne telovadce, ki ga je organizirala Telovadna zveza Jugoslavije. V tečaj so bili pozvani naši najboljši telovadci in telovadke, zlasti mladinci, katere učijo priznani strokovnjaki za orodno telovadbo. Da bo tečaj na čim bolj kvalitetni stopnji, je Telovadna zveza Jugoslavije povabila k sodelovanju tudi dva inozemska strokovnjaka in sicer za moško orodno telovadbo švicarskega trenerja Hansa Hedigerja, za ženske pa svetovno znano strokovnjakinjo, Holandko van der Moostovo. telovadci. Tu je nadarjeni Toth iz Novega Sada, pa Trboveljčan Urbanc, mladi Šlibar iz Ljubljane mladinski prvak Tomažič, marljivi Herman in še cela vrsta dobrih mladincev — telovadcev. Tovariš Primožič jih prav kar uči premet naprej. Spočetka gre bolj težko, nekateri se pri doskoku vsedejo na »zadnjo plat«. Toda tovariš »Tošo« ne odneha. Najprej sam parkrat prvino nazorno pokaže in teoretično razloži glavne značilnosti premeta, nato pa ponavljajo tečajniki za njim. Toda »Tošo« ni kar tako zadovoljen. Se in še morajo ponavljati posamič in skupaj in vedno gre oolj-še, ker jih tov. Primožič stalno opominja na napake, »Fantje, sproščeno, le mehki in prožni bodite, kakor elastika« jih opozarja. »Ne drži se tako trdo, bodi čisto sproščen, naredi se mehkega!« In res je napredek kar viden, od minute do minute skoraj raste, vedno lepše In sproščeno se obračajo vitka mlada telesa v zraku, kot da so že čisto osvobojena lastne teže. TUDI DEKLETA NE ZAOSTAJAJO V PRIDNOSTI Medtem so fantje končali s treningom. Do večera so imeli na sporedu samo še skok v višino. Po izdatni malici so jo vsi ubrali proti telovadišču, kjer so bile zbrane tečajnice. Zavil sem po kratkih stopnicah proti travniku, od koder je prihajal vesel in razposajen smeh. Tovariš Baki, znan telovadni strokovnjak, ki že dolgo vrsto let vodi naše najboljše tekmovalke, je pravkar učil tečajnice seskok z dvovišinske bradlje. Pred-noška čez višjo lestvino. Kmalu sem videl, odkod tisti smeh. Prednoška je povzročala večini telovadk »hude skrbi« in marsikatera se je po dolgem obotavljanju boječe ln počasi spustila z bradlje. Seveda je vsak tak gib spremljaj glasen krohot vseh ostalih. Toda tudi tiste, ki so se še pravkar v vrsti smejale,, so na bradlji doživele usodo svojih prednic. Sele pogumna Milica iz Kranja, ki iz dneva v dan napreduje, je rešila z lepim seskokom čast zastopnic nežnega spola. Tudi Vida in Tatjana se odrežeta. kar pa je razumljivo, saj sta obe naši najboljši telovadki. Toda. po nekaj poizkusih gre tudi ostalim boljše. Tov. Baki uči, kaže, bodri in uspeh ne Izostane. Kmalu tudi najbolj boječe premagajo strah pred padcem in globino, sedaj je treba le še prvino pridno piliti in paziti na lepoto in sigurnost seskoka in doskoka. Medtem se je zmračilo. Vsi tečajniki so spet odkorakali k večerji, vesela pesem je zadonela po blejskih ulicah, gostje so radovedno in z občudovanjem opazovali mlade ter sta-site fizkultumike in fizkulturnice. Po večerji, ki je šla »lačnim kljunom« zelo v slast, so odšli vsi tečajniki s čolni na jezero. Harmonikar Dušan je zaigral poskočno koračnico in že je 5 velikih čolnov odrinilo drug za drugim proti sredini jezera. Hitro so izginili v temni noči. Toda še dolgo so prihajali k bregu preko mirne gladine jezera veseli zvoki harmonike, pomešani s petjem mladih fizkulturnikov. Na nebu pa je žarelo na tisoče zvezd. DRUGI DAN DOPOLDNE Ob ti. zjutraj je sonce že radodarno ogrevalo in obsevalo vso pokrajino. V sobah je že vse pokonci. Jutranje umivanje, postiljanje in pospravljanje sob, povsod odmevajo hitri koraki, pogovor, šale in smeh, pa tudi petje. Ob pol sedmih je že zbor, tečajniki gredo k zajtrku, nato pa takoj na delo. Ob osmih so že vsi na mestu. Dekleta prevzame Holandka van der Moostova in jih pelje v telovadnico, fantje pa v lahnem teku odidejo na bližnji travnik, kjer se pod vodstvom trenerja Hedigerja dobro razgibljejo in segrejejo, nakar pritečejo vsi znojni spet nazaj na telovadišče. In zopet razdeli vodja taborišča tov. Ban vse telovadce v vrste in jim odredi delo. Tudi dopoldne se je ponovila slika, ki sem jo opazoval že včeraj. Prva moška vrsta je bila na dvoru. Švicar Iledigger je res prvovrsten strokovnjak. Ta mladi mož je danes po svoji vrednosti med švicarskimi telovadci šele na kakšnem 20. mestu, toda z ozirom na visoko kvaliteto švicarske telovadbe je to sijajen uspeh. Ima pa še veliko bodočnost. Toda kljub mladosti, saj ima šele 24 let, pa je že tudi izvrsten teoretik. To ga usposablja za prvovrstnega trenerja, saj lahko vsako reč ne samo natanko obrazloži, temveč tudi takoj sam vzorno pokaže. In res je napredek pri naših fantih kar presenetljiv. Danes imajo na sporedu visoki drog. Vadijo veletoče nazaj, obrate v predkolebu in raznožko iz veletoča naprej, Hedigger kaže, popravlja, graja in hvali, razlaga. A veletoči in druge prvine naših tečajnikov so vedno lepše, vedno več znajo, vsi so veseli, polni navdušenega ognja za delo in marljivost. NEKAJ ZANIMIVOSTI IZ POGOVORA S ŠVICARSKIM TRENERJEM V torek zvečer sem po treningu stopil k Švicarju ln ga zaprosil za interviev. Odzval se mi je zelo ljubeznivo in kmalu sva bila v živahnem pomenku, ki se je vlekel do večerje. Govorila sva največ o telovadbi, o naših telovadcih, pa tudi o Svi carjih in drugih narodih, ki imajo orodno telovadbo na visoki stopnji. Trener Hedigger se je o naših telovadcih Izrazil zelo pohvalno. Zlasti se ni mogel načuditi nekaterim mladincem ter je neprestano zatrjeval, da imamo odličen material. Opazil pa je, da večina naših telovadcev nima dovolj teoretičnega znanja ter se do uspehov dokopljejo le vsled lastne nadarjenosti. »Ce bi vaši telovadci vsa ko prvino znali tudi teoretično obrazložiti in utemeljiti, bi mnogo hitreje napredovali. Za to so pa seveda potrebni dobri strokovnjaki, čira več jih je, tem bolje« je zaključil svoja izvajanja simpatični Švicar. Poudaril je, da moramo zato predvsem mladini in nadarjenim telovadcem posvečati največjo pažnjo. Stalno Je treba prirejati tečaje, posebej za voditelje ln posebej za tekmovalce in to na najširši bazi. Organizirati je treba čim pogosteje meddruštvena, medmestna in mednarodna tekmovanja, kar dviga zanimanje za to panogo pri tekmovalcih in med občinstvom. In to nam ne bo težko, v naši državi, kjer imamo vse osnovne možnosti na razpolago. Vztrajno delo po znanstvenem in precizno izdelanem načrtu nam bo nedvomno prineslo uspehe ter dvignilo tudi naše orodne telovadce v isto vrsto z nogometaši, atleti, boksarji, plavalci in drugimi, ki danes tako uspešno zastopajo v inozemstvu jugoslovanski šport, Prešeren Igor Ne pozabimo tekmovanja za fizkulturni znak Iz Tržiča poročalo: Gostovanje v Vevčah V nedeljo 21. t. m. je gostoval v Vev. eah pri Ljubljani SSI) Tekstilec iz Tržiča. Z domačim SSI) Papirničarjem ge je poremil v šahu, odbojki in nogometu, To pnvdatno srečanje dveh enakovrednih nasprotnikov Je bilo vseskozi borbeno in zanimivo. V sindikalnem domu so se v rdečem kotičku pomerili Stilisti obeh društev na desetih deskali. Vsaka dvojica je igrala po dvoje partij. Rezultat je bil 11:9 v korist domačih šahistov, ki so se s tem rovaržirali /a nedavni poraz v Tržiču. istočasno se Je na Igrišču za odbojko v kopališču vršila tekma v odbojki. Tekma Je bila Izredno borbena. Požrtvovalni Tržičanj so v setih dvakrat izenačili, v petem setu pa podlegli tehnično boljšim domačinom Končni rezultat je bil 3:2 za domače moštvo Popoldne so se v predtekmi pomerili v nngomten mladinci obeli društev. Rezultat je ostal kljub naporom obeh moštev neodločen 2:2. V glavni tekmi so zmagali boljši Tržičani z rezultatom 4:2. Tekma Je bila ostra, skoraj prvenstvena, vendar odlični sodnik tov. Perko iz Ljubljane ni dopuščal grobe igre in je tekmo sigurno vodil 7, večernim vlakom so so Tržičani vrnili domov, želeli bi še več takih srečanj! P. M Naročajte se na „Polet“! Plavalne tekme V sredo 24. t. m, so se vršile Izbirne plavalne tekmo zn sindikalno prvenstvo iSlovenije, ki bo začetkom septembra v Ljubljani. Tekme, ki jih je organizirala zelo aktivna plavalne sekcija SSD Tekstilen. ro se vršile v bazenu v Križah. Podrobni rezultati so sledeči: šil m prosto mladineU Knšoveo Janez ,18,3, Mehle Anton 421 50 m prosto članico! Zaplotnik Tinka 50.3; 100 m prsno mladinke! Pleteršek Te» 2:10,0. Pletortek R. 2:2; 200 m prsno mladinci! Strtih Fr. 4:05,2, Kuljič Dušan 4:15; 100 m hrbtno člani: Globočnik Franc 1:38.1. Žepič Janez 1.39; 10« m prsno članice: Cilenšek Majd« 2:13,5, Bolhar Joži 2:23,4; 200 m prsno člani: Globočnik Anton .1:32,0, Srečnik Pavel 3:48; 50 m hrbtno mladinci! Krašovec Janez 47.3. Foršek Janez 59,2; 50 m prosto člani: Krašovec Dušan 38.3, Globočnik Franc 85,1. Po končanih plavalnih tekmah se je vršila vaterpolo tekma rned mladinskim in članskim moštvom. Zmagali »o z rezultatom 5:0. Tekme eo pokazale, da Imajo tudi Tr- žičani uspehe v plavanju. Le prilike za trening nimajo. Gorske Bistrice so Premrzle, bazen v Križah pa je oddaljen ...t ......... od Tržiča štiri km. P. M. Tekmovanje za lizkulturnl znak je takoj prve mesece, ko je bilo vpeljano, pritegnilo zelo velike množice našega ljudstva v lizkulturo. Tisoči in tisoči tekmovalcev po podjetjih, ustanovah, tovarnah, v delovnih brigadah in v JA so z veseljem in navdušenjem pristopili k tekmovanju za fizkulturni znak. Dokaz za to so stotisoči nosilcev lizkulturnega znaka, ki so v prvem in drugem letu tekmovanja osvojili to lizkulturno priznanje. Toda če pogledamo danes situacijo v pogledu tekmovanja za lizkulturm znak, ne moremo biti prav zadovoljni. Nasprotno, morali bomo podvzeti energične mere, da se to nezadovoljivo stanje čim prej popravi. Ena glavnih napak je, da danes naše osnovne organizacije, zlasti društva in okrajni odbori skoraj pozabljajo na tekmovanje za lizkulturnl znak. Seveda je to popolnoma napačno. Koliko imamo še danes v telovadnih, športnih, strelskih in planinskih društvih aktivnih fizkulturnikov, ki pa doslej še niso osvojili niti bronastega znaka! In vendar bi to lahko dosegli z majhnim trudom. Društva in njihovi vaditelji se premalo zavedajo pomena tekmovanja za fizkultur-ni znak, ne znajo izkoristiti treningov in vadbenih ur za polaganje norm, kar se da prav lepo vskladiti. Razen lega se pri športnikih opaža neko podcenjevanje pomena In vrednosti lizkulturnega znaka, kar vidimo v zelo majhnem odstotku športnikov •— tekmovalcev za fizkulturni znak, Prav tako pozabljajo fizkulturni funkcionarji v društvih In okrajih, da Je znak štev za vključevanje vaške in delavske mladine v fizlculturo. Prav tako lahko pametno izkoristimo ljudski mnogoboj kot predpripravo za tekmovanje za znak, kajti norme, položene za mnogoboj, veljajo lahko istočasno tudi za fizkulturni znak. Zato je treba, da se prav vsi forumi, organizacije in posamezniki takoj resno lotijo dela pri tekmovanju za fizkulturni znak. Treba je izvesti po terenu dobro propagando ter potom kratkih seminarjev vzgajati sodnike za tekmovanje za fizkulturni znak. Treninge in vadbene ure je treba stalno izkoriščati za polaganje norm. Na masovnih sestankih v posameznih društvih je treba članstvu pojasnjevati pomen tekmovanja za fizkulturni znak, njegov program in način tekmovanja. V vaseh, tovarnah in podjetjih, kjer še ni nobene organizirane oblike fiz-kulturnega udejstvovanja, je lahko prav tekmovanje za fizkulturni znak ena prvih stopenj, s katero bomo vključili nove množice v lizkulturno življenje. V dneh od 18.—25. septembra bo »Teden tekmovanja za fizkulturni znak«. Naj že danes mislijo naše fizkulturne organizacije, kako se bodo za ta teden pripravile — kaj bodo v tem tednu tudi storile. Predvsem pa Je treba razvijati med posameznimi društvi ter okraji, pa tudi poedinci vsestransko tekmovanje v pogledu fizkulturnega znaka in je koristno, ako prevzamejo celi kolektivi ali posamezniki konkretne obveznosti, s katerimi bodo vzpodbudili tudi ostale k danes še vedno eno najvažnejših sred- vedno večjim storitvam in uspehom. PRVENSTVO SLOVENIJE V KAJAKU NA DIVJIH VODAH Kljub slabemu vremenu Jo bilo v nedeljo 14 t. m. izvedeno kajakaško prvenstvo na divjih vodah. Tekmovanje je bilo na Savi ln sicer na 11 km dogi progi, od starta, ki je bil v zali, vu pri Zagorju preko Trbovelj do cl. lja. ki je btl pod Savskim mostom v Hrastniku. Celotna proga je Imela dve težji brzici, ln to v 400 metrov dolgem Prusniku In v brzlel pod železniškim . .-'5- ,.tp IttSIP predorom pred Hrastnikom. Tekmovali so člani pomorsko. brodarskih društev tz Ljubljane I. ln II, Solkana, Celja, Ptuja in Hrastnika. Tokmova. nja se je udeležilo 30 tekmovalcev, vendar se Jih je skoraj polovica hote ali nehote okopalo. Starti so bili v štirih skupinah, zaradi pomanjkanja kajakov. Startall so posamezno v presledkih eno minute. Točno ob 10. zjutraj te štartal prvi tekmovalec Solkanec Mozetič, za njim pa domačin šauberger. Kot tretji pa je Starta! mladi Erjavec Viktor, član društva Ljubljana II, ki je v ostrem tempu že pred Trbovljami ujel šau-bergerja, nato pa .še z večjim elanom lovil konkurenta Mozetiča, Tako je prispel na cilj z najboljšim časom in postal prvak Slovenije za leto 1949. V drugi skupini, ki je .štartala eno uro pozneje, sta se kosala za boljši plašnimi Slavič in Mrhar, oba člana PBD Ljubljana II, vendar ga jo Slavič prehitel za 5.8 sekund. V tretji skupini Solkanec Prijon ni imel resnega konkurenta. V tej skupini je štartal tudi Celjan Napred Feliks, ki je postal mladinski prvak za leto 1949. žensko prvenstvo jo osvojila Ljubljančanka Bezlaj Vida, ki je prispela na cilj s precejšnjo prednostjo pred ostalimi tekmovalkami. REZULTATI SO NASLEDNJI: ČLANI: 1. Erjavec Viktor (Lj II) 36,26 min.; 2. Zadel Milan (LJ. I) 86.45 min.; 3. Mozetič Miran (Solkan) 35.58 min.; 4. Prijon Anton (Solkaki) 31.46 min. MLADINCI: 1. Na.pred Feliks (Cew lje) 38,30 min.; 2. Kostanjšek Niko (Ptuj) 40,17 min.; 3. Srol Oskar (Ptuj) 41,25 min, ŽENSKE: 1. Bezlaj Vida. (Lj. I) 21.44 min.; 2. Štiher Pavla (Hrastnik) 22,23 min.; 3. Prijon Marta (Solkan) 23.03 min.; 4. Ambrož Milena. (Celje) 21,0,' min. Telovadno društvo v Selnici ob Dravi je priredilo f„Dan plavanja44 Dne 21. avg, 1949 mo pri nas n.. Dravi priredili »Dan plavanja« ob sodelovanju tekmovalcev iz Ruš in Bistrice. Vkljub zelo hladni vodi In nemirnim valovom so se na startu prijavili mladinci in člani za plavanje, skakanje in veslanje. Ob določeni uri je priveslala po Dravi proti mostu dolga vrsta čolnov, enosedežnih in dvosedežnih, z zastavo na čelu. Gledalce in tekmovalce je nato pozdravil predsednik TD Selnice. S tekmovanjem so pričeli plavati, ki so plavali enkrat preko Drave (125 metrov). Sledili so skoki poedin-cev, nato še skupen skok z mosta, ki je žel veliko priznanje vseh gledalcev, Z velikim zanimanjem in živahnostjo je spremljala množica z mosta potek veslaških tekem. Rezultati so sledeči; Plavanje 125 m prosto: L Setorlč Ivan (Ruše) 2:15.8; 2. Zivanovič Aleks (Ruše) 2:20.8; 3, Gradišnik Bruno (Selnica) 3:15.1, Skoki v vodo 9.50 m: 1. Trabe Miha (Selnica); 2. Stanc Stanko (Ruše); 3. Pranje Slavko (Ruše). Čolni, enosedežni, 300 m: L Glavič Stanko (Ruše) 6:59.2; 2. Žvokelj Mirko (Selnica) 7:1.8; 3. Krivec Stanko (Selnica) 7:5.6. Čolni, dvosedežni, 3 km: I. Trabe — Trabe (Selnica) 24:46.3; 2. Lampreht • Pec (Selnica) 26:59.6; 3. Gradišnik — Kenda (Selnica,) 27:37.2. S to uspelo prireditvijo je telovadno društvo Selnica ob Dravi položilo temelj plavalnemu in veslaškemu športu pri nas na Dravi. Vemo, da ta prva prireditev v pogledu organizacije in priprav ni bila tako na višku, kakor bi morala biti, vendar je izzvala pri tukajšnjem ljudstvu in ljudstvu iz daljne okolice veliko zanimajo za vodni šport Mnenja smo pa tudi, da bi »Dan plavanja« še mnogo bolj uspel, če bi nam priskočil v pomoč OTO, ter nam v tej smeri dal, kot novincem, svoje direktive. tai*ed prvim „t*la umskim iednom“ iz zgodovine slovanskega plan nsiva Ob priliki priprav na Planin-1 skl teden je vsekakor potrebno, da pogledamo malo nazaj v | zgodovino Planinske organizacije in da pogledamo kje so vzroki starih tradicij planinstva ln ukoreninjenja želje po spoznanju naše zemlje, naših gora. Kdaj se je pojavila v človeštvu ljubezen do prirode je težko trditi. Sigurno je, da pračlovek ni imel do pri-rodnih pojavov in lepot nikakih čustvenih odnosov, razen spoštovanja do pcedinih elementarnih sil in potrebe uničevanja njemu nevarnih zveri. Dolgo dobo je bila človeštvu priroda sovražnik, proti kateremu se je moral brez prestanka boriti, najprej kot primitivna žival, ki je Iskala svojo hrano v listju in na drevju, a kasneje kot lovec in poljedelec. Za razvitek človekove ljubezni do prirode so bila potrebna tisočletja, da je vzporedno z njemu ugodnimi čustvi telesa občutil tudi lepoto narave. S porastom kulture so v človeku porasti! tudi občutki do prirode, do prirode je pričel dobivati iz prejšnjih neprijateljskih odnosov, prijateljske. Človek se je naselil ln prenesel svojo delavnost najpreje v ravninsko stepo, na široko morje in na plovno reko. Planine so mu ostale zaradi tega ‘Stran ? ffiKUITtifllJI HDNfK Se dolgo sovražne in se jih je bal. Zaradi tega je na njihove vrhove v svoji fantaziji postavil božanstva, torej ona bitja, proti katerim ni imel moči. Pesniki so že stoletja in stoletja opevali in slikarji slikali lepote morja, plodnih ravnic in mirnih rek, dočim se o gorah še ni ničesar slišalo. Kdor je kjerkoli gore omenil, jih je omenil plašno, opozarjajoč pred nečem divjim ln strašnim. Iz zgodovine je poznano, da je bilo v starem veku izvršenih zelo malo gorskih vzponov, a še do teh vzponov ni prišlo radi kakih posebnih odnosov napram goram, ampek največ radi strateških in vojaških potreb. Poznan je prelaz Hanibalove vojske leta 218 preko prelaza zapadnih Alp. Ta prelaz je bil vse prej nego planinski, posebno če pomislimo na opremo vojaka, ki nj bil opremljen za mraz in vremenske neprilike goratih predelov. Tudi v srednjem veku se še ni pojavila Ideja planinstva. Narodi iz gorskih predelov so bili za človeka iz ravnice manjvredni, nekulturni in divjaški. Čeprav se je budila v človeku želja, da bi se povzpel na visoke vrhove, ga je vendarle od take misli odbijala mistična bojazen pred hudimi duhovi. Se v XIV. stoletju je mestni svet v Lucernu v Švici zabranil pod najtežjimi kaznimi pristop na goro Piiatus (1920 m), češ da se tam nahajajo človeku nevarna mistična bitja. Leta 1387 je bilo zaradi tega kaznovanih šest duhovnikov iz Lucerna na večletno robijo. V novem veku, ki se je začel v znaku odkrivanja novih kontinentov In prvih osvobojeni človeškega duha, lri se je drznil opazovati svet kot nekaj materialnega, je človek pričel potovati po brezmejnih morskih gladinah, zahajati v pustinje ln tedaj je pričel tudi smatrati gore kot skriavlišča dragocenih zemeljskih rudnin, železa, ba-bra, premoga in ostalih surovin. Vendar se je človek še kljub temu približeval visokim goram s strahom pred nečim nevidnim. Bile so mu še vedno grozne in divje, na njih so si predstavljali še vedno najrazličnejše demone in bogove, a človek je vendarle hotel raziskati tudi te tajnosti. Opisi gora in vzponi junaških znanstvenikov na nje so se vedno pogosteje pojavljali. Znanstveniki ln avanturisti so pričeli stopati vedno višje v gore, človeški nagon po iskanju nečesa novega in razmetavanja prirodnih tajnosti jih je gnal v te neodkrite predele. Tako je leta 1787 zdravnik Sassurc s svojim vodičem prvič dosegel vrh Mont Blanca. Proti kraju XVIII. stoletja je begunec Ramond gotovo prešel vse Pireneje in jih opisal. V letih 1776 do 1781 je Balsazar Haqet prešel vzhodne Alpe in že 1777 leta poskušal doseči vrh Triglava, kar mu ni uspelo. šplah je bil Haqet eden prvih znanstvenikov, ki je začel znanstveno raz-motrivati in razvijati zavestno planinsko delavnost. Vedno pogosteje »o se pojavljali poedinci, ki so se v svoje zadovoljstvo vzpenjali na do tedaj nepoznane vrhove Alp. XIX. stoletje je prineslo človeštvu nov kulturni pojav, to je zavestno planinstvo in alplnistiko. Vrhovi, ki se jih do tedaj še ni dotaknila človeška noga so sprejemali v svoje okrilje vedno več posetnikov ln ljudem v dolini so se s tem odkrivali •4-v n _____________ novi predeli in lepote naše zemlje; gorski svet. Kljub vsemu pa še ne moremo govoriti o pravem planinstvu in alpini-stiki kot o splošnem kulturnem pojavu. O planinstvu kot kulturnem pojavu v civilizirani družbi moremo govoriti šele tedaj, ko je število prvih planincev doseglo tako višino, za katero je bila že potrebna organizacija. Brez dvoma je, da so bili Angleži v prejšnjem stoletju na prvem mestu osvajanja novih področij, novih kolonij. Tako so prišli v Alpe in osvajali vrh za vrhom. Kljub temu pa jim Alpe niso zadostovale, osvajalni duh jih je gnal vse dalje, gnal jih je tudi v Zeeland ln v Arktične gore. Pod temi pogoji je bil leta 1857 ustanovljen poznani Alpine Club. S tem je bil podan osnovni kamen za organiziranje znatnega števila planincev v vseh državah. Alpin Club sam je bil vedno elitna organizacija, ki ni dovoljevala vstopa večji masi, temveč samo izbranim planincem, planinskim literatom in umetnikom. Pet let kasneje, to je 1862 leta je bil ustanovljen na Dunaju Oester-reichischer Alpenverein. Med ustanovitelji sta bila tudi dva slovenska re-ngata, dr. Dežman in dr. Klun. Nemški planinci so se vključili v avstrij-skSo organizacijo in pričeli šele 1. 1869 organizirati lastni Deutscher Alpenverein. S pomočjo planinske organizacije so prevzeli tudi nalogo raznarodovalne politike v gorah Štajerske, juž-nik Tirolih, slovenski Koroški in Kranjski. Jasno je sledilo, da ti dve društvi, lri sta imeli skupen program in cilj, nista bili dolgo razdeljeni. In res sta se že 1873. leta združila v Deutsch - oesterreichischer Alpenverein. Z njeno agresivno nacionalistično politiko se sreča v dvajsetem stoletju naše bivše Slovensko planinsko društvo. —rTirr™ Vsako leto so se odslej ustanavljale nove planinske organizacije v Evropi. Kot gobe po dežju je zrastel 1. 1843 nacionalistični »Societa Alpina« v Torinu, ki se je po štirih letih preimenoval v »Club Alpino Italiano«. Leta 12868 so se zbudili Skandinavci, ki so se združili v Den Norske Turistfore-ning. Leta 1873 se je pojavilo prvo slovansko planinsko društvo v Zakopanih: »Polskie Towarzystvo Tatrzan- skie.« Istega leta so se združili Madžari v nemško - madžarskem društvu, v »Ungarlscher - Karpatenverein.« Leta 1874 so sprejeli Francozi svoj »Club Alpin Francais«. Istega leta se je formiralo prvo jugoslovansko društvo planincev v Zagrebu pod imenom »Hrvatsko planinarsko društvo«. Kasneje se je porodilo še »Ruskoe gor-rioe občestvo« v Moskvi in sedanje Kackazkoe gomoe občestvo v Tiblisu, ki je popolnoma vključeno v fizkul-turno organizacijo. Slovenci so bili z oživotvorjenjem lastne planinske organizacije med poslednjimi, čeprav so se v planinah kot planinci in alpinisti že davno pojavili, le da so bili vključeni v Deuschoesterreichlscher Alpenverein (D8AV). Sele leta 1893 se je osnovalo Slovensko planinsko društvo v Ljubljani, torej polnih 36 let po prvi pla-ninski organizaciji in 19 let za prvo jugoslovansko organizacijo (HPD), To bi bil glavni kronološki oris porajanja važnejših planinskih organi-zacij, ki so pričele združevati ljubitelje gora ln sistematično razvijati to novo lizkulturno panogo. Brezštevilna Iskanja novih poti v planinstvu je rodilo tudi mnogo drugih manjših ali večjih klubov ln društev, ki je vsako na svoj način, s svojimi lastni mi idejami razvijalo in utrjevalo pot planinstva, dokler ni tz teh skrom nih pričetkov dobilo današnjo širino kjer je planinstvo poslalo last širokih delovnih množic, kar je važna za fiz- kulturno gibanje in s tem za državo samo, kajti planinstvo vzgaja vztrajne in neustrašne borce in branitelje domovine. II. V Jugoslaviji so v začetku v večjem številu gojili planinstvo le tujci, Nemci in Madžari, kar se je odražalo posebno v Sloveniji. Slovenski planinci so se oslonili na DOAV in s tem pripomogli širjenju nemške kulture med našimi narodi. Samostojnejši so bili Hrvatje, ki so dejansko po vzorcu svojih sosedov organizirali lastno društvo in so se na ta način kmalu osamosvojili. Prvo pobudo za oživotvorjenje HPD ln kasneje SPD je dal tudi zaslužni graški profesor dr. Frischof, kasneje častni član HPD in SPD. Vplival je na profesorja dr. Pillarja, da je sklical oktobra 1874. leta sestanek, na katerem so govorili o osnovanju planinske organizacije v Sloveniji. Prvi predsedniki dr. Slosar-Klekovski, Josip Torbar, matematik in Bukatino-vič, enciklopedist, so si kot prvo nalogo zadali proučevanje domače zemlje. Leta 1898 je pričela izhajati revija »Hrvatski planinar«, ki je okre-nila delovanje društva v planinsko-športno smer. Leta 1909 se je preimenoval list v »Planmarskl Vestnik«. Prva svetovna vojna je prekinila delo, vendar se je pod vodstvom dr. Ivana Krajača leta 1921 društvo spet lepo razvilo, saj je pristopilo vani mnogo mladih nadebudnih alpinistov. Zgradili so mnogo planinskih postojank, leta 1925 pa so osnovali v društvu svojo fotosekcljo. glasbeno sekti-jo, sekcijo za izgradnjo planinskih univ in muzeja. (Se nadaljuje.), KOIKTLAi Končana «> tekmovanja za v ' e ušivo drage 'vaterpolo lige. Zmagal je Mornar b 14 točkami. Vse svoje nasprotnike je Mornar premagal i visokimi rezultati. Razmerje golov je 42:2 v korist Mornarja. Tablica je sledeča: Til,n " " - * " Mornar ti. Zvezda Korčula Naprijed Jcdran Polet ^ Kpartak Omlndinae tl 46: 2 14 1 14: 7 11 1 27:11 10 2 23:15 9 4 14:24 5 5 10:37 4 5 N:24 3 7 10:32 0 SVI0TOZAUEVO: Namizno teniško moštvo H pa rta k a iz Subotice je gostovalo v Svetozarevu, kjer je premagalo domačega Nikčeviča S 5:3. NOVI SAD: V tekmovanju za pokal maršala, Tita sodeluj® večje število manjšinskih klubov, Med njimi so romunsko društvo »Uni rta«, madžarsko društvo »Bratstvo«, slovaško društvo »Mladost« Pred državnim prvenst^ogu ¥ atletiki V petek 2. septembra se prične v Beogradu peto povojno prvenstvo Jugoslavije v atletiki. Najboljši med najboljšimi se bodo pomerili med se- boj v ostrih borbah, ki bodo v ugod- leta po osvoboditvi le životarila, je končno tudi dobila tla pod nogami nih klimatskih pogojih gotovo postavili zopet nove rekorde mednarodne vrednosti. Ne mine skoraj niti dan, ko čitamo o novih uspehih naših atletov in atletinj, na katere smo se že tako privadili, da smo skoraj razočarani, če ni prav izvrstnih rezultatov na še tako nepomembnem tekmovanju. To dokazuje, da se je naša atletika razvila tudi v širino in celo v listič republikah, v katerih jo pred vojno sploh niso gojili Odlični uspehi prvenstva Bosne in Hercegovine dokazujejo, da je v tej republiki skritih v mestih in na podeželju nešteto talentov, ki pa so se v precejšnji gotovo, da imajo največ izgledov naslednji atleti in atletinje: 100 m Brnad, 200 m Sabolovič, 400 ra Sabolovič, 800 m Cera j, 1500 m Ceraj, 5000 m Segedin, 1000 m Mihalič 110 m ovire Srp, 400 m ovire Zupan-in kaže prve znake napredka. Zadnji gič, 4 krat 100 m Partizan, 4 krat 400 meri že začeli sistematično baviti z atletiko in dosegajo prve uspehe. Slovenska atletika, ki je zaradi težkih posledic vojnih razmer prva rezultati kažejo, da smo skoraj že v vseh disciplinah dohiteli predvojni nivo, v mnogih pa smo že boljši. Se nekaj let vztrajnega in sistematičnega dela, pa nam ne bo več treba gledati porazov naših reprezentanc. kdo so favoriti prvenstva? To je prav najvažnejše vprašanje, ki vsakega najbolj zanima. V nekaterih disciplinah imamo absolutne favorite, v mnogih pa zaradi izenačenosti tekmovalcev ne moremo zagotovo predvidevati zmagovalca, ker bo odločalo boljše razpoloženje, trenutna vajamo pregled prvakov po forma in podobno. Vsekakor pa je ditvi: metrov Partizan, krogla Sarčevič, disk Žerjal, kopje M. Vujačič, kladivo Gubijan, višma Dimitrijevič, daljina Brnad, troskok Zagorc in ob palici Samardžič. ženske; 100 m Butia, 200 m Butia, BO m ovire Posinek, 4 krat 100 m Kladivai, BOO m Tuce, daljina Kole-din, višina Knez, krogla Radosavlje vič, disk Matej, kopje Radosavljevič Zaradi boljšega pregleda od seda njih državnih prvesntev in ocenitve uspehov na letošnjem prvenstvu na- osvobo- Hd. V pokalnem tekmovanju sodeluje tudi 35 moštev kmečkih obdelovalnih zadrli g iz Vojvodine. Na telim ah je bilo do sedaj skoraj 201) tisoč gledalcev. BEOGRAD: Na seji disciplinskega odbora Plavalno zvezo Jugoslavije »o zaradi nediscipliniranosti kaznovani sledeči funkcionar j . in plavači: Volar Kačič, funkcionar klubu. »Jugi na 2 leti prepovedi udejstvovanja v nekulturi, Željko Lasiča, član »Juga« ravno ta,ko na 2 leti prepovedi sodelovanja na plavalnih tekmah, Tomislav Cenitič, član »Juga, na 6 mesecev prepovedi sodelovanja na plavalnih tekmah, Jordan Hace, član »Hajduka «na 3 meseca sodelovanja na plavalnih tekmah. Darko Prvan zvezni plavalni trener je k a znova u z ukorom, Paško Findrih, sekretar zbora sodnikov Plavalne zveze Hrvatake ua 2 meseca prepovedi dedovanja v fisliulturi, Milim Rajkovič, funkcionar »Jugu« na 6 mesecev Ivu Liepotica, član »Juga«, s gtro-o-ini ukorom, Zdenko MihovIHč, član »Mladosti« (Osjek) in Sfiepun Fišer (Dj-namo) so kaznovani s 6 meseci prepovedi udejstvovanja na plavalnih tekmah. KRAGUJEVAC: V organizaciji kole- sarske zvezo Srbije (er ffzkultiirnega odbora kragujevačke oblasti je bila prvo etapna dirka turističnih kolesarjev v naši državi. Dolžina proge je bila 2)0 km. Prvo in drugo etapo Jo dobil Dušan Pe-tronijevič (Napredek; Kruševae), tretjo pa Zoran Stojanovič iz Kragujevca. Kod moštvo je zmagala »Bodočnost« (Valjevo), NOVI BEOGRAD: Pod parolo »Vsak Titov mladinec je dober fiskulturnik«, je Nekulturno življenje v Novem Beogradu zelo intenzivno. Zadale Miri mesece so brigadirji dali 11.25,) or jutranjih vaj, 2634 ur splošne telesne vzgoje ter imeli 650 tekmovanj v ljudskem mnogoboju. V tem času so si brigadirji priborili 11.6110 fiskulturuiti značko ter položili 267.360 norm. ZAGREB. V kmečki obdelovalni ta-zadrugi »Matija Gubec« v Splitu je zelo pestro fUkultnrno življenje. Nogometno moštvo »Binama- iz Zagreba je te lini obiskalo zadrugo, ter je ob tej priliki imelo več predavanj o aktualnih polij ... „,i, temuli, ter o tehniki tu taktiki nogometa. Oh tej priliki je »Dinamo« daroval zadrugi športne rekvizite ter en poljski plug. 1 SARAJEVO: V kratkem ho osnovana srednja fizkulturna šola tudi v Sarajevu. V Ljudski republiki Bosni in Hercegovini je skupno 157 srednjih in strokovnih šol, od teh ima Ull .šol flzkul-turni pouk. Med lem je v '-sej republiki samo 30 stalnih učiteljev fizkul-ture in 24 honorarnih. I) v ali teta najboljše slabo vreme, kajti dež jo pričel padati za dvia atlulike v vsej foio\ p i a v pri prvi točki tekmovanja in je povzročil, da so bile posebno zadnje discipline tekmovanja izvedene na razmočenem terenu, pa tudi. da je borbenost tekmovalcev znatno padla, kar se je pokazalo tako na rezultatih samih kakor tudi na številu nastopajočih Precej hude krvi je povzročila odločitev AZS. da smejo na tekmovanju nastopati ie tisti, ki «so dosegli letos določene minimalne rezultate ali pa — v nekaterih pri nas manj popularnih disciplinah — da so vsaj letos v tej disciplini že tekmovali Kakor jp po eni strani vsekakor prav. da se predpisujejo za prvenstva minimumi, to po drugi strani letos le ni bila ravno srečna zamisel A SZ, ker morarno upošteva ti, da druStva letos razen redkih izjem fiiso prirejala propagandnih tekem. ampak so bili na sporedu pred. vsem dvoboji za državno prvenstvo. Na takih dvobojih pa nastopata za vsako društvo le po dva tekmovalca, d oči m ostali sploh ne pridejo do tekmovanja. Tako sp. je zgodilo, da m n o, gl naši tekmovalci, ki jih sicer prištevamo med najboljše ne le v Sloveniji, ampak celo v Jugoslaviji in ki bi bili celo favoriti tekmovanja, sploh niso mogli nastopiti Posledica tega jp bila. da. so v poedinlh disciplinah dosežena zelo Klaba povprečja, iz katerih bi namesto v napredku, lahko sklepali o ve. likem nazadovanju slovenske atletike Poleg že omenjenih dejstev je na samo kvaliteto vplivala tudi odsotnost .štirih najboljših slovenskih atletov: Župančiča, Hanca, Zagorca in J Milerja. ki so zastopali FLRJ v dvoboju z Belgijo in zato niso mogli nastopiti na prvenstvu VELIK NAPREDEK ENOTNOST) Največ prvih mest je dosegel na prvenstvu celjski Kladivar, katerega tekmovalci so zmagali 18 krat, nato Enotnost, ki je zmagala 12 krat in železničar Maribor z ono zmago,. Večje število zmag so priborile svojemu dru. štvu nenadkrlljive atletinje Kladivarja kjub temu d« je društvo Izgubilo ne. katere izvrstno tekmovalke kot bo Deržkova. Repovževa in Kokotčeva. V konkurenci moških pa sta Enotnost in Kladivar osvojila vsak po 9 zmag. pri čemer moramo seveda upoštevati ne« kompletnost Kladi varja radi že .orne. njene odsotnosti njegovih treh držav, nih reprezentantov. Napredek Enotnosti pa se kaže predvsem v vedno večjem številu nastopajočih tekmovalcev, ki od meseca do meseca izboljšujem svoje rezultate, želeti bi bilo vseka. klubaštva, ker iljše sredstvo za dvig atletike v vsej Sloveniji. O POSAMEZNIH TEKMOVALCIH Največji podvig kakršnih pri nas pomnimo le malo, je napravil Ptoiluga, ki prvi dan ni nastopil, ker je zamudil vlak Zamujeno je hotel nadoknaditi drugi dan tekmovanja, kar mu je tudi popolnoma uspelo Najprej je tekel 400 m predtek in zmagal. Kmalu nato je zmagal v teku na 1500 m. ter o s voh! prvi naslov prvaka, Nato je tekef na 400 m čez ovire in dosegel drugo zmago. Za zaključek je nastopil še na 400 m v finalu in bil isti dan tretjič prvak Slovenije. Med presenečenja moramo šteti zla. Bti tek na 5000 m. v katerem sta kar dva dosegla čas pod j8 minut, kar bi prav gotovo uspelo tudi Štajnerju, da mu to ni preprečila, bolezen, zaradi katere ni bi! sposoben razviti vseh evo. jih zmožnosti. , . , Nadaljnje razveseljivo dejstvo Je uspeh šublja v teku na 110 m čez ovi. re na osnovi katerega smemo upati, da’ bosta v kratkem dva slovenska tek. mo val ca dosegla rezultat pod 16 sekund. kar doslej ni uspelo se nikomur. Med atletinjami sta bili najuspešnej. gt Rekarjeva in Knezova, ki sta o sv o. jill vsaka po dva prvi mesti, poleg njiju pa če Posinekova z izvrstnim rezultatom v teku čez oviro in Cerer. jeva dočim Kotluškova, kljub dvem zmagam, od katerih gre ona v metu diska predvsem na račun odsotnosti M odveževa ni zadovoljila. Zadovoljila ni zato. ker je bilo na prvi pogled opaziti, da v poglc-du tehnike metanja ni prav nič napredovala, kar priča, da je njeno treniranje pomanjkljivo. Njeni rezultati so samo plod njene nadarjenosti ne pa treninga. V pogledu organizacije AZS na bi mogli peti ravno slavospevov, ker pr. venstvo ni bilo niti približno tako organizirano, kot bi moralo biti Naj. več je kriva za to prepozna obvestitev samega prireditelja tekmovanja SSD železničarja Maribor, čia bi tek. movanje lahko pripravil tako kot ja treba, po drugi strani pa jo bil tudi sam razpis tekmovanja z ozirom na njegovo važnost prepozen, tako da se tekmovalci nanj niso mogli dovolj časa pripravljati Poleg ICladivarja in Enotnosti so dosegli največ uspehov tekmovalci železničarja iz Maribora in Ljubljane, od podeželskih društev pa Slovenjgra. dec in Litija, ki so bili v nekaterih disciplinah enakovredni tekmeci naj. boljšim v Sloveniji, ter osvojili druga in tretja mesta. Zeleno V. PRVA ZV IE ZN A PLAVALNA LIGA Mladost: Enotnost 21? : 221 V sredo ln četrtek je Dil v Centralnem ljudskem kopališču v Ljubljani plavalni dvoboj zagrebške Mladosti in ljubljanske Enotnosti v okviru I. lige plavalnega Jugokupa. Tekmovanje se je odvijalo v redu ■ in v fair tovariškem odnosu obeh tekmujočih društev. Najzanimivejše borbe so bile na 200 m prsno moški med Korpesom in Ljubljančanom Žvokljem, ki je le za desetino sekunde kasneje prišel na cilj kot pa njegov renomirani sotekmovalec Korpes. Drugi dan je bilo tekmovanje zanimivejše. Zlasti se je zopet postavil Tone Cerer, ki je odplava) 100 m prsno v težkem ljubljanskem bazenu v najboljšem jugoslovanskem času 1:12,8 na tej progi. Zanimive so bile tudi borbe inž. Pelhana s Stipetičem in Vidovičem na 100 m hrbtno in prosto ter borbe Ju-vančičeve in zlasti Pelanove na 100 m prosto. V (vaterpolu je v tem dvoboju Enotnost pokazala veliko več kot pa v dosedanjih letošnjih tekmah. Prvi dan je igra končala z neodločenim rezul tatom 2:2 (0:0), drugi dan pa z rezul tatom 5:3 (4:1) za Mladost. Zanimivo je, da je vse gole za Enotnost dal Prič. Uspeh Enotnosti drugega dne je tem večji, ker je igrala brez beka Jamnika, ki je bU prvega dne težje poškodovan. Poudariti pa je treba tair gesto gostov, ki so takoj tudi sami poslali enega moža iz vode, tako da se je tekma nadaljevala z enakim številom igralcev na vsaki strani. S strani gledalcev smo slišali pritožbe na račun sodniškega zbora, češ da se je tekmovanje odvijalo prepočasi. Pritožbe niso upravičene, ker morajo po propozitcijah posamezne discipline začeti ob točno določenem času. Tega urnika pa se mora sodniški zbor držati. Po tej tekmi in po tekmi Juga s Hajdukom v Dubrovniku izgleda tablica X. lige takole: 1. Jug 2. Primorje 3. Mladost 4. Enotnost 5. Hajduk 712:594 483:405 798:945 426:450 578:751 2Sii troskoki Mn ' .5 12.22. d Uk Seleekiivtč 34,75, kopje: Pet r ušle 40,40. kladivo: Fejr.a 29.86, 4 X ISO : Miheinnar 4o,2. 4 X 409 m: Tuzla 1:35.5. Ženske: 100 m: Vogrin 14.60. 26(1 m: Tiice 25,4, 880 ni: 1 ure 2:20,9. RO m zapreke: Tare 14,4, višina: Vogrin 125, daljina: Vogrin 439 krogla: Koatolič 0 91 ditki Tuve 29. 18, kopje: Tuve 31,28, Im : diski Tuve 29 '18 kopje, Tuve 31.23, TD Tu/H 57ji. Fe.Ua 12.63, krogla: (Novi Sad) in novi člani zvez- 4 X ICO BEOGRAD: Pohoda rsKJKS' sstr «r&48P sre • 10 6. Tablica srbske boksarske lice J« Sledeča: Pohoda 6 4 1 1 9 53.4, Ra.|ni6ki 6 4 0 2 “ ”.44 Pod r in ,j e .6123 “J4 :■>-Spavtak 6 1 1 4 3 43::)3 Tekmovanja v okviru hrvatska boksar skp hp e bodo ničet k um septembra. REKA: V etapni Jiininrski kolesarski ..................mladincev Tehnični rezultati so bili naslednji: 1500 m prosto moški: L Quinz Andrej (M) 21:55,0, 2. Stipetič Mislav (M) 21:55,6, 3. Vidovič Branko (M) 21:57,4, 4. Dular Peter (E) 25:01,6, 5. Jereb Marijan (E) 26:16,0. 400 m prosto ženske: 1. Juvančič Marija (E) 6:27,8, 2. Pelan Majda (E) g:37,6, 3. Sobottnčič Ljerka (M) 6:53,1, 4. Kavšek Tatjana (E) 7:19,2, i 5 Javor Jasna (M) 7:49,6, 6. Sobo-' tinčič Nevenka (M) 8:41,4, 200 m prsno moški: 1. Cerer Tone (E) 2:50,6, 2. Korpes Vlado (M) 3 03 0 3. Žvokelj Marko (E) 3:04,0, 4’ Laslo Bulcu (M) 8:04,3. 5. Zimper-man Mladen (M) 3:08.9. 6. Hočevar Rado (E) 3:11,1. 100 m prsno moški Izven: 1. Ravnikar (E) 1:30,0. 2. Kanc (E) 1:33,1, 3. Žlender (E) 1:42,9. 4 Pegan (E) 1:43 6, 5. Žumer (E) 1:49,1. 50 m prsno pionirke izven: L Jesenovec (E) 0:45.2, 2. Babnik (E) 0:48,8, 3. Zupančič 0:49,6, 4. Hercog (E) 0:52,6, 5. Frece (E) 0:54,5, 6. Rus (E) 0:55,0. 100 m hrbtno ženske dvoboj: 1. Petan Majda (E) 1:30.4, 2. Korpes Mira (M) 1:38,1, 3. Sobotinčič Ljerka (M) 1:39,0. 4. Kavšek Tatjana (E) 1:40,8, 5. Juvančič Marija (E) 1:46,5. 6. Sobotinčič Nevenka (M) 1:54.5. 100 m prosto moški dvoboj: 1. Sti- Z»iai«'’alvvh'r dirV.1"”i,UlM "(Zagreb):! petič Marijan ( M , " 1:03.2. 2 Stipetič .1____1 ««. - - - . ir .» 1 i f in h« : a 1 x/ l IVI 1 1 O •> v ; a U vi ni/rt drugi StinČ»'V>č (Zadar) 3: Arušvk (Ljub-j liana), 4. Rali,, (Zadar) in 5. Raz.umuvič | (Reka). Mislav (M) (M) 1:04,3, 1:03.9, 3. Vidovič Branko 4. Pelhan inž. Ciril (E) 1:05,0, 5. Tomažič Milan (E) 1:10,0, 6. Rotter Branko (E) 1:10,6. 100 m prosto moški izven: 1. Bajc (E) 1:19,2, 2. Dougan (E) 1:24,1, 3, Šuster (E) 1:24,3, 4, Kokoli (E) 1:30,6, 5. Predalič (E) 1:46,0. 4X30 m mladinci izven: 1. Sekavčnik, Košak, Kralj, Loos (E) 2:17,6, 2. Rupnik, Gogala, Brinšek, Oman (E) 2:30,0. 100 ra prsno ženske dvoboj: 1. Korpes Mira (M) 1:32,4, 2. Kuhar Mira (E) 1:33,3, 3, Jamnik Olga (E) 1:37,0, 4. Babič Božena (M) 1:38,6, 5. Pelan Majda (E) 1:41,0, ti. Senečid Lela (Mj 1:41,7. 3x100 m mešano moški dvoboj: 1. Quinz, Korpes, Stipetič (M) 3:38,0, 2. Smrkolj, Cerer, Pelhan (E) 3:45,1. 4X100 m prosto ženske dvoboj: 1. Rožič, Kavšek, Jamnik, Juvančič (E) 5:54,2, 2. Glavamč, Kuiš, Javor, Sobotinčič (M) 6:10,4«. (Vaterpolo Mladost : Enotnost 2:2 (0:0). 400 m prosto moški dvoboj: 1. Stipetič Mislav (M) 5:15,3, 2. Vidovič Branko (M) 5:15,3, 3. Quinz Andrej (M) 5:49,8, 4. Rotter Branko (E) 6:08,6, 5. Černe Marko (E) 6:13,4, ti. Brozovič Dušan (E) 0:47,4. 200 m prsno ženske dvoboj: 1. Kuhar Mira (E) 3:16,9, 2. Korpes Mira (M) 3:20,8, 3. Jamnik Olga (E) 3:24,0, 4. Babič Božena (M) 3:29,5. 5. Sene-čič Lela (M) 3:42,6, 6. Elhoier Nevenka (E) 3:43,7. 100 m prosto mladinci izven: 1. Vergelj (E) 1:14,6, 2. Košak (E) 1:19,0, 3. Sekavčnik (E) 1:20,4. 4. Loos (E) Tone Cerer je v metuljčku preplava) 100 m v odličnih 1:12,8 sek. 1:28,1, 8. Kralj (E) 1:28,4, ti. Rupnik (E) 1:30,5. 100 m hrbtno moški dvoboj: 1. Sti- 10 naihoSiših slovenskih atlete** petič Marijan (M) 1:17,4, 2. inž. Pelhan Ciril (E) l:l(k2, 3. Vilovič Vojko (M) 1:18.8, 4. Quin« Andrej (M) 1:19,3, 5. Smrkolj Borut (E) 1:24,4, 6. Lunder Marko (E) 1:27,9. 100 m prosto ženske dvoboj: 1. Juvančič Marija (E) 1:22,9, 2. Pelan Majda (E) 1:23,1, 3. Sobotinčič Ljerka (M) 1:23.9, 4. Kavšek Tatjana (E) 1:26,5, 5. Kuiš Katja (Mj 1:33,9, 6. Javor Jasna (M) 1:33,4. 100 m prsno moški dvoboj: L Cerer Tone (E) 1:12,3, 2. Žvokelj Marko (E) 1:16.5, 3. Laszlo Bulcu (M) 1:20,1, 4, Sovre Savo (E) 1:21,0, 5. Suste Jožo (M) 1:25,2, 6. Zimpermaa Mladen (M) 1:25,6. 100 m prsno mladinci izven: 1. Brinšek (E) 1:29,2, 2. Oman (E) 1:30,3, 3. Lemež (E) 1:31,2, 4. Gogala (E) 1:33,0, 5. Mrzlikar (E) 1:36,7, 6. Pogačnik (E) 1:39,2. 3X100 m mešano ženske dvoboj: 1. Pelan, Kuhar, Juvančič (E) 4:29,0, 2. Sobotinčič Lj«, Korpes, Kuiš (M) 4:59,8. 4X200 m prosto moški dvoboj: 1. Milinov, Stipetič M., Vidovič, Stipetič Marijan (M) 10:04,2, 2. Tomažič, Pelhan, Cerer, Žvokelj (E) 10:26,6. (Vaterpolo tekma se je končala z rezultatom 5:3 (4:1) za Mladost. V medtočkah so plavali pionirji, ki so pokazali, da se je Enotnost letos pobrigala za naraščaj. JUGOSLAVIJA IMA ZA ZSSR NAJBOLJŠE PLAVALCE PRSNEGA SLOGA V EVROPI Jugoslovanski šport, ki le bil še pred vojno kvalitetno dober, si je zadnja leta otrl pot in priznanja v svetu. Po vojni «0 za našimi zmagami v domovini vrste uspeli) za uspehi tudi v mednarodnln srečanjih doma in v tujini. Lola 1947. lah- ko rečem, da je bilo mejnik in afirmacija jugoslovanskega plavalnega športa v tujini. Po uspehih, ki so Jih dosegli.naši plavalci na evropskem prvenstvu v Monic tiarhu, eo tudi Jugoslavija, o kateri Se Je do takrat r plavalnih krogih po svetu kaj malo vedelo, uvrstila mod prve narode plavalnega športa v Evropi. Olimpijske igre pa so to mesto, ki nam pripada, potrdile, Imena jugoslovanskih plavalcev so se čula v predtekih, polfinalih in tudi v finalnih tekmah. Letos sicer ni velikega skupnega tekmovanja, kjer bi lahko pokazali svoje sile, vendar pa je jugoslovanska plavalna ekipa že drugič zmagala v meddržavnem dvoboju. Zmagi nad avtstrijsko reprezentanco v Zagrebu je sledila zmaga nad Italijo v Splitu. Glavna moč Jugoslovanskih plavalcev jo na progah prostega in prsnega sloga, medtem ko v hrbtnem še vedno preziv-IJamo krizo in rezultati naših reprezentantov na teh progah po vrednosti daleč zaostajajo za rezultati v crawlu io prsTežko jo reči. alt so naši plavalci boljši v era«'In na srednjih progah ah’ prsnem slogu. V.endar nam jo statistika Odkrila da predstavljajo naši plavalci prsnega sluga za Sovjetsko zvezo najmočnejšo nacijo v Evropi. Tradiciji našega rekorderja tiererja «e Iz leta v teto približujejo nn»l talenti, vendar sto.11 «" neporažen in še vedno ne vemo ali te že dosegel svoj višek In kje 1« ni e J njegovih zmožnosti. Pod 2;Ml.O kar lahko rečemo, da le nekaka meja prsačev z» vstop v mednaron. ni kvalitetni razred, io letos plavalo Evropi 25 plavalcev. 1. 21.95,2 Klein (Nemčija). 2. 1:37.8 Lnsi™ (Francija). 3. 2:38.2 tiz.egedi (Motite carin). 4. 2:40.1 Meškov (ZSSR), 5. 2:41,9 Bon-t.e (Nizozemska). S 2:42.1 Rkripčfjf" (ZSSR). 7. 2:43.1 Cerer (FLRJ), «• 2:’4'4 Jonsnn (Tsland). 9. 2:44,7 Pawlicek (Avstrija), 10. 2:45.2 Eliasi (ZSSR) Kelder (Nizozemska). 12. 2:45.5 Komade! (•>"’• 13. 5:46.7 T zasedel prvo mesto, medtem ko1 se za. drugo in tretje mesto borita Karalklajic m Puc. Po 18. kolu je stanje naslednje: Fuderer 14 točk, Ka.re.kl a j ič 13 (1)> Fuc 12 (1). Vukovič 12, Longer 11 in pm, Sušijik 9 in pol. Kulžinski 9, itd. V Splitu so odigrali 18 kol ter je vrstni jed tale: Janoševič 13. Nedeljkovi^ 12 in pol, Maitanovid 11, Tot 10 in pol (1), Germeik 10 (1), kap. Mahtoovič. 10, Mazej 9 in pol (1). Kozamara 9, inz. Vidmar 8 in pol, itd. MLADINSKO RPVENSTVO FLRJ Na mladinskem šahovskem prvenstvu, ki je v Niški banji, je bilo odigrano doslej 16 kol. Največ ja borba za prvo mesto je med Kišem, Mikoličem ter Martin avsk im. Stanje po .16. kolu: Kis, holič 11 in pol točk. Uhlir, Martinovski 10 (1), štrbič 10, Krstič in Njegovam 9 is poil, Džetkovič 9, Dinc 8 in pol, «od-krajšeh 8 (1). Simonovič 7 in pol. Ribarič'7 (1). Radič 7, Bilušič 6, Kovač 5 (I), Šegi 4 in pol (1), Dučič 4, Osmalijev 3 in pol tio&ke. Namizno teniško tekmovanje m EniEeov memorial Na II. namiznoteniškem tekmovanju za Knificev memorial, ki ga je orgjaniziral SSD Joža Gregorčič preteklo soboto in nedeljo na Jesenicah, je nastopilo preko 80 igralcev in igralk iz Srbije, Hrvatske in Slovenije. Prireditev je bila vzorno organizirana in je potekla brezhibno. Poudlarek pa je dobila z žalno komemoracijo za padlim borcem Knificem., j unionskim prvakom Slovenije. Njegov spomin so prisotni počastili z enominutnim molkom ter nato dali svoje avtograme v spominsko knjigo. Prireditev je bila zaključena s slavnostno razdelitvijo lepih nagrad. ' Doseženi so bili naslednji rezultati: Moštva seniorjev: 1. Mladost-Zag-reb (Dolinar, Horvat, Uzorinac); 2. Enotnost Ljubljana (Bogataj, Strojnik, dr. Krečič); 3—4. Gregorčič Jesenice (StrumbI, Jerman, Korbar); in Lokomotiva Zagreb (Krasič, Cuklič, Jeki). Ženske ekipe: 1. Mladost Zagreb (Urek, Pečnik); 2. Enotnost (Pogačar, Urbar); 3—4. Kladivar in Lokomotiva. Mladinska moštva: 1. Udarnik Kranj (Modrijan, Petrovič, Gramat-čikov); 2. Gregorčič I. (Valentar, Kerne, Frelih); 3—4. Gregorčič II. in Železničar Maribor. Moški posamezno: 1. Dolinar Žarko -Mladost, 2. Vogrinc (Milicionar, Zagreb), 3—4. Horvat in Uzorinac (Mladost). Ženske posamezno: 1. Urek Zdenka (Mladost), 2. Urbar Nada (Enotnost), 3—4. Pogačar Enotnost in Pečnik (Mladost). Mladinci posamezno: 1. Ahačič Mile (Udarnik), 2. Gramatčikov (Udarnik) 3—4. Soljačič (Mladost) in Jankovič (Udarnik). Moške dvojice: 1. Dolinar-Vogrinc, 2. Uzorinac-Horvat, 3—4. Strumbl-Je-ram in Korbar-Kernc, Mešane dvojice: 1. Dolinar, Dolinarjeva, 2. Djordjevič-Kononenkova, 3—4. Medvešček-Rihtarjeva in Horvat Urekova Na turnirju ni bilo razen poraza Bogataja in Strojnika posebnih nr?. senečenj. MEDIMAlFSODm TENISK I TURNIR V OPATIJI Miliš osvapl prvo mesto Medanrodni teniški turnir, ki se je začel preteklo nedeljo v Opatiji, je tik pred zaključkom. Poleg vseh najboljših jugoslovanskih igralcev so nastopili tudi nekateri manj znani teniški igralci iz Avstrije, Švice in Italije. Že po zasedbi igralcev je bilo videti, da bo borba za prvo mesto zopet med Mitičem, Brano-vičein in. Palado. Preteki teden so se v polfinalu posameznikov srečali Mitič-Milojkovič ter Balada in Branovic. Mihe je svojega nasprotnika z lahkoto premagal, medtem ko j e moral Balada tudi tokrat kloniti boljšemu Branoviču, ki ga je gladko premagal. Mitič: Milojkovič 6:0, 6:1, 6:1; Brano-vič : Balada 6:0, 3:6, 6:2, 8:6. Tako sta se v današnji finalni igri zopet pomerila rivala državni prvak Mitič in njegov najhujši nasprotnik Branovič. Branovic je bil v vsej igri zelo borben in požrtvovalen. medtem ko je Mitič pokazal vse svoje tehnične sposobnosti in raznovrstne udarce, Ta prednost je zadostovala Mitiču, da je zmagal s 6:4, 7:5, 5:7, 3:5 6:0. V finalni igri mladincev (posamezniki) sta igrala najprej dva plasirana na državnm prvenstvu Panajotovič in Nikolič. Rutinirancjši Panajotovič je pre- magal nasprotnika v treh nizih s 6:4, 4:6. 6:1. V finalni igri žensk posamezno je Avsrtijka Brc sova premagala Charbo-nier s 6:2, 9:7. OBVESTILO Obveščamo učitelje fizkulture na gimnazijah, učiteljiščih in srednjih strokovnih šolah, da se vrši obvezni fizkulturni tečaj ob začetku šolskega leta 1949-50, od 5. do 10. sept. 1949 v Ljubljani na Zavodu za fizkulturo, Tabor. Javite se vodstvu tečaja 5. sept. 1949 med 10. in, 11. uro dopoldne v avli Zavoda za fizkulturo. S seboj prinesite telovadno in, kopalno obleko in osebni pribor. Prenočišče in prehrana za tečajnike izven Ljubljane je preskrbljena, prinesite s seboj živilsko nakaznico in potni nalog. Komite za fizkulturo VLRS. Ali si že poravnal ^ naročnino ■ j g M REZULTATI MA ATLETSKEM MITINGU ¥ CELJU KNEZOVA POSTAVILA NOV. DRŽAVNI REKORD! Celje, 28 avg. Danes je bil tukaj atletski miting, katerega so se udeležili Mladost in Zagreb iz Zagreba, Sloboda iz Varaždina, Siove-njgradec, Usnjar iz Šoštanja in domači Kladi, vr. Iz neznanih razlogov Enotnost in ljubljanski Železničar nista poslala svojih atletov. Na tekmovanju, kateremu je prisostvovalo okrog 1500 gledalcev, so bili doseženi zelo dobri rr. zultali. Knezova je že v prvem poskusu popravila državni rekord v skoku v višino na 152 cm, pozneje pa takoj v prvem skoku na 155 cm. Hane je dosegel odličen rezultat na 800 ra, ki je le za 1 desetino sekunde slabši od jugoslovanskega rekorda. Prvih 400 m je pretekel v 55 sekundah, zmagal pa je z rezultatom 1 :54.3. Podrobni rezultati so naslednji: Moški: 119 m z ovirami: 1. Srp (Ml) 15.2, 2. Amšelj (Z) 16.9, 3. Hohnjec (KI) 1830 m: 1. Hanc (KI) 1:54.3 (nov slovenski rekord). 2. Ferluga (KI) 157.4, 3. Kraljevič (Ml) 1:59.5. 100 m: 1. Vincijanovič (Ml) 11.4, 2. Ravš (Sl) 11.7, 3. Fetauer (KI) 11.8. 400 m: 1. Relja (Ml) 51, 2. Zupančič (KI) 51.5, 3. Kopitar (KI) 52.S. 5090 m: 1. Štajner (KI) 16:14.4, 2. Pribic (Ml) 16.20. ,, „ „ , 4X100 m: 1. Mladost 44.2, 2. Kladi-var 45.4. _ 4X400 m: 1. Kladivar (Kopitar, Fer. luga, Hanc. Zupančič) 3.26 (nov slovenski rekord), 2. ‘Mladost 3:28.2. Skok v višino: 1. Zerkov (Ml) ISO cm. 2. Krši jak (Ml) 175 cm, 3. Debeljak (KI) 165 cm. , 1099 m mladinci: 1. Pungeršek (Ki) 2:55.6. 2. Petan (KI) 2:56.1, 3. Turk (KI) 3.02. Skok V daljavo: 1. Vincijanovič (Ml) 6.52. 2. Pocedulič (Sloboda) 6.49 (nov mladinski rekord LR Hrvatske), 3. Zagorc (Ki) 6.34. Troskok: J. Zagorc (KI) 13.79. 2. Hohnjec (KI) 12.07-Kroria: 1. Marčelja (Ml) 12.32, 2. Knefler (KI) 12.12, 3. Ivekovič (Za. greh) 11.45. Krogla, mladinci: l. Mozer (Ki) 12.7$, 2. Debeljak (KI) 11.80, 3. Ko. pitar (KI) 11.05. Disk: 1. Marčelja (Ml) 40.26, 2. Peterka (ICl) 40.06, 3. Ivekovič (Z) Kopje: 1. Marčelja (Ml) 54.20, 2. Srp (Ml) 48.80, 3. Rojc (KI) 48.20. Zenske: 89 m z ovirami: 1. Knez (KI) 13.2, 2. Rehar (KI) 13.5. 3. Cipek (Ml) lui09 m: 1. Rehar (KI) 13.7. 2. Petauer (Ki) 13.9, 3. Majcen (KI) 14.8. 4X130 m: 1. Kladivar 53.3, 2. Slo. venjgradec 59.2. Skok v daljavo: I. Knez (KI) 5.26, 2. .Majcen (KI) 5.21, 3. Gradišar (KI) 4.75. Skok v višino: 1 Knez (KI) 155 (nov jugoslovanski rekord), 2. Gradišar (Ki) 140, 3. Cipek (Ml) 140, 4. Petauer (KI) 140. Krogla: 1. Medvež (KI) 9.73, 2. Strumberger (Slg) 6.91, 3. Zinrajh (Slg) C.82. Disk: Medvež (KI) 34.80, 2. Puškar-sky (Ml) 21.41 Kopje: 1. Rehar (KI) 32.78, 2. Pu-škarsky (Mi) 32.02. Miting je bil v okviru ekipnega prvenstva mladincev ter si Je ekipa Kladivarja priborila 7524 točk, v ekipnem prvenstvu mladink pa sta si Enotnost in Siovenjgradec priborila 3238 točk. Po državnem prvenstvu v skokih v vodo H^SšS Sirar Dan iger v Palju Dne 21. t. m. je bil v gosteh v Polju SSD Tekstilec iz Tržiča. V dopoldanskih urah je ekipa SSD Papirničarja v šahovskem dvoboju na 10 deskah beležila zmago 11:9, v odbojki je prav tako zmagalo moštvo Papirničana v petih nizih. Zmaga v odbojki je bila tesna, v zelo napeti borbi so gostje pokazali velik napredek v tej panogi športa od zadnjega tekmovanja v Tržiču Popoldanski spored pa sta izpolnili nogmetni tekmi juniorjev in moštev. Juniorji so igrali neodločeno 2:2, prvi polčas 2:1 za Papirničarje. V tekmi moštev SSD Tekstilec : SSD Pa-pirničar je po zanimivi igri zmagalo moštvro gostov z rezultatom 4:2 (0:1). Igra je bila v celoti zanimiva, borbena in hitra, moštvo Papirničarja je moralo kloniti tehnično boljšim gostom. Pred 600 gledalci je odlično sodil tov. Perko iz Ljubljane. Kegljaško moštvo Papirničarja je gostovalo na turnirju v Litiji ter si priborilo drugo mesto. p. R, Dan vodnih športov v Brežicah Brežice, 28. avgusta.. Danes_ j"e športno društvo Razlag priredilo ob izlivu Krke Dan vodnih športov. Proga, ki je vodila čez Krko, je merila za vse skupine 40 m. Najboljši rezultati so naslednji: Člani prosto: 1. Polak 23.5, 2. Balon 25.1: Člani prsno: 1. Bglotn 27.1, 2. Bia-tanič 28.3; Člani hrbtno: 1. Balon 32.0, 2. Poster 36.1; Mladimi prosto: l. Vr- sto, všek 25:1, 2. OrŠonik 33.3; Mladinci prstno: 1. Gregorič 26.3, 2. Iskra 27.0; Mladinci hrbtno: 1. Gregorič 34.3 2. Vr-stovšek 35.7; Pionirji prosto: 1 dkrabeaj 35.5; Bidriirke prsno: 1. VolčanSek II 31.8 (zelo dober čas);_ Štafeta. 3X40 m mešano: 1. Razlag I 1.25.7, 2. Rnzlag II Graje vredno je, da se udeležite t^ga, dneva članica in' rol: Plavalna zveza Jugoslavije je letos po prvem tečaju za začetnike priredila v dneh 8. do 19. t. m. zvezni trening skakačev v vodo, ki je uspel le delno radi slabega in mrzlega vremena. Delo na treningu je bilo lepo zamišljeno pod vodstvom dr. Kordeliča, Priboška in inozemskega trenerja Stoppeja. ki je vodil trening tudi v Ljubljani. Trening je delno otežkočalo vreme, delno pa tudi pomanjkanje skakalnih desk. Skakači so trenirali po grupah. V pomoč jim je bil tudi ozek film o sko. kih, katerega so si lahko večkrat ogle- dali. , Na samem© tekmovanju, na držav, nem prvenstvu pa je nastopilo 4u Tekmovalcev iz Svobodnega t®.r,°1yf' Trsta, od ljubljanske inv,1?f" lezničarja. mariborskega Poleta Pie-šerna z Bleda. Udarnika iz Kran a, Juga iz Dubrovnika, Mladosti m Na. prijeda iz Zagreba, Drž. instituta za fizkulturo in Crvene Zvezde iz Beograda ter Mladosti iz Sarajeva. Zanimiva je primerjava ocen prvih petih tekmovalcev zveznega razreda v skokih s 3m deske. (Skoki z omejitvijo težkoč) I. II. III. IV. V. VI. 9,07 11,18.« 10,71 V'4® Keber Janovsky Pribošek Dobrin .. Selan Pri drugih šestih skokih brez omejitve težkoč so bile pa ocene sledeče: 11.l«i,ou 9,25 9,25 11,40 10,— 11.08 12,— 10,67 11,05, 9,— 10,25 8,'2 3 9,50 .v,— V,OI u-m 9 50 10,33 10,20 9.50 7,33 8,75 8,87 10,— 7,50 7.50 5,87 11,05 Skupaj 61,11 59,93 58,66 56,32 54,17 Pribošek Janovsky Keber Dobrin Selan VII. VIII. IX. X. XI. XII. 12 40 12,37 13,93 11,08 11,40 10,10 9,80 12,25 10,45 2,93 8,78 10,67 9,— 4,90 10,20 11,40 4,80 9,75 11,10 6,— 7,70 7,50 11,33 9,40 "■ “ 7,25 11,10 5,— 7,70 7,50 11,3 7,07 6,50 10,80 9,50 12,- Skupaj 71,28 54,88 50,05 52,03 53,42 V drugem delu je prišla Pribovško-va sigurnost v težinah skokov do> izraza. Pogrešila pa sta močno Keber in Dobrin s seganjem za. težkimi a nesi-gurnimi skoki, saj je Selan pri poUub-nih skokih pred njima na tretjem mestu. Razveseljivo pa je. da smo imeli kar devet tekmovalcev, ki bi z več smotrnega treninga lahko kar dobro obvladali olimpijski program 12 skokov. V skokih s stolpa v zveznem razredu sta skakala samo Janovsky in K e. ber. Na republiškem prvenstvu je Keber skakal prav dobro in dosegel 98,40 točk In če bi skakal tako. bi bila verjetno v Zagrebu borba hujša. ,Ta-novsky je vkljub kratkemu treningu dosegel 96,40 točk. Nujno Je. da si bomo vzgojili več tekmovalcev, ki bo. do v medsebojni borbi dvignili tudi kvaliteto skokov s stolpa. V nekaterih točkah prvenstva, so skakali samo po eden, ker je ^fveda premalo, Nasso-pitl bi morali V vsaki razpisani točki vsaj trije do pet skakačev, Tu bi mo. rala pomagati tudi Telovadna zveza, kajti ravno telovadci imajo vse predpogoje dobrih skakačev. Močni ekipi sta pripeljala sarajevska Mladost pod vodstvom Slovenca PodkubovsKa in pa kranjski Udarnik, ki imajo v svoji sredini državne prvake. ______ Sodniški zbor j e svojo dolžnost do. bro izvršil, med tem pa je bila organizacija zelo slaba. Občinstvo o prireditvi sploh ni bilo obveščeno Dolžnost Plavalne zveze Jugoslavije bi bila, da bi poslala vsaj svojega delegata, ki bi se prepričal o delu na treningu in napredku te naše tako zaostale panoge. Vsi vemo, da danes ne more biti med. narodno plavalne prireditve brez skokov. , , Nek napredek pa se je od osvoboditve dalje vendar tako kvalitetno, kot po množičnosti opazil, saj je bilo letošnje državno prvenstvo po številu sodelujočih daleko najmočnejše Moštveno prvenstvo si je. kot je bilo pričakovati, osvojila ljubljanska Enotnost, med tem. ko je bil drugi Koper — Svobodni tržaški teritorij z enim samim tekmovalcem, a tretji mariborski Polet z močno mladinsko ekipo. Vpis študentov v L letnik državnega instituta za fizkulturo Na državnem institutu za fizkulturo se vzgajajo visoko kvalificirani učitelji in trenerji za fizično vzgojo na, srednjih in visokih šolah. Študij traja 4 leta. Kandidati, ki se žele vpisati na državni institut za fizkulturo, morajo imeti srednjo šolo z veliko maturo in ne smejo biti starejši od 27 let. Po zdravniškem pregledu, ki ugotovi sposobnost za ta študij, morajo napraviti naslednji sprejemni izpit: Moški: 1. tek na 100 m 13.4 sekunde, 2. tek na 1500 m 5.25 Sek., 3. skok v višino 130 cm, 4. skok v daljavo 4.60 m, 5. krogla J-50_m, 6. plavanje 50 m brez merjenja časa, 7. proste vaje za srebrni tizkultur. ni znak, izvesti za oceno 7 točk, 8. plezanje na vrvi, 9. prehod čez gred v višini 170 cm, 10. obvladanje žoge. Zsnskci 1. Tek na 60 m 10 sekund, 3. skok v višino 1.05 m, 3. skok v daljavo 3.25 m, 4. met krogle (4 kg) 6.25 m, 5. prehod čez gredo v višini loO cm, 6. proste vaje za srebrni fizkultur- merjenja . proste vaje za -ni znak, izvesti za 7 točk, 7. plavanje 50 m brez časa, S. obvladanje žoge. Prošnji je treba priložiti naslednje dokumente: 1. Potrdilo o rojstvu, 2. šolsko spričevalo. 3. Potrdilo o volivni pravici. 4. Tri fotografije 6X9 cm, ena v telovadni obleki, 5. Kratek življenjepis. 6. Točen naslov. Sprejemni izpit in zdravniški pregled bo od 15. do 18. septembra na Državnem institutu za fizkulturo Boegrad, Deligradska 27. Vpis v I. semester bo 19. septembra. Predavanje se prično 21. septembra.