Štev. 2.
Letnik \ IX
Paročnina Sisto ; —
Cete leto	.	.	K	IO—
Foi leta	.	„	„	5'—
Četrt leta	.	.	„	2-50
Mesečno	.	.	„	1'—
Stonai Ävstriie: =
■Stile leto	.	•	K	15'—
F€>®ato«*Ä številke a m vinarjev. ::
Inserat! ali omanfii
se računijo po 12 Gnaijev od 6 x edne petitvrste : pii večkratnih oznanilih velik :::	popust
„Straža“ iahaja v pendei] ek in petek popoldne,
Rokopisi se ne vračajo,
Mlniiivo in upravniStvo: Maribor StrnemSkn uliea 5. = Telefon St. 113.
Meodviscn političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se mere govori vsak dan od 11,—12. ure dopate.
Srditi boji v Galiciji
X uizkiis, predreti pri Gorlicah našo bojno crto, krvavo odbit. — V Karpatih smo vsled roške premoči se umaknili. — Boji na zamrznjeni Latorci. — Dobre vesti iz Przemysla. — Tudi na Rusko-Poljskem med Nemci in Rusi krvavi boji. — 48 ruskih generalov ranjenih. — Na Srbskem se ni nič zgodilo. — Pri Trebinju naši topničarji pregnali Črnogorce. — Francoska admiralska ladja se pred Valono potopila. — Tudi eden francoski podmorski čoln izginil v Adriji. — Na francoskem bojišču zelo vroči boji. — Turki zavzeli v Kavkazu mesto Ardaghan.
General Sawow o evropejski vojski.
Nekdanji vrhovni poveljnik junaške bolgarske armade v balkanski vojski, general Sawow, se je napram poročevalcu dunajskega krščansko-socijalne-ga lista „Reichspost“ o vojski, njenem sedanjem stanju in o končni zmagi izjavil tako-le:
Nobenega ni presenetilo, kako so se dogodki že razvili; borbia že traja polnih pet mesecev, ne da bi bila padla končna odločitev. Vkljub temu se pa lahko reče, da se morajo pri sestavi tozadevne bilance uspehi, ki so se dosedaj priborili, zaračunati v prid — Avstriji in Nemčiji. Nemčija je pokazala svetu svojo velikansko moč, Avstrija pa je dokazala, da je velesila v pravem pomenu besede. Kot vojak imam pred avstrijsko armado največje spoštovanje, kajti ona je, zvesta svojim tradicijam, do sedaj veliko storila. Avstrijska armada je dolgo časa zadrževala skoraj vso velikansko bojno silo Rusije — in to je nekaj, na kar so lahko avstrijski narodi ponosni. General Conrad pl. Hötzendorf ni samo popolnoma upravičil svojega slovesa kot izbornega stratega, ampak je še tudi dejanski dokazal, da je velik vojskovodja — mož, ki se postaviti v eno vrsto s Hindenburgom in Luden-m.
Način vojskovanja na, nemško-francoskih bojiš-e.pa nekaj novega. Katere prednosti in neugodnosti nudi način tega bojevanja, bo še le pozneje razvidno. Način ruskega bojevanja je ostal star, kakor se je izjavil general Martinow, ki se nahaja sedaj v avstrijskem ujetništvu. Nagromadenje velikih vojaških sil na razmeroma majhnem prostoru je gotovo Marljivo in se je morala Rusija dosedaj bridko pokoriti za storjene pregrešne. Nasprotnikov Avstrije in Nemčije pa se nikakor ne sme podcenjevati. Ruski vojak je dober in ubogljiv, Francoz ni le vrl borilec, am-
pak. je tudi navdušen domoljub;! končnoveljavna zmaga bo še tedaj zahtevala velikih žrtev.
Čeprav prideta v moderni vojski osebna hrabrost in inicijativa vojaka zelo vi poštev, je pa vendar neizpodbitno, da bo zmagal tisti, ki je za vojsko bolje pripravljen. Boljša organizacija in boljše vodstvo, to dvoje je neobhodno potreben pogoj za končni uspeh. Čeprav pride tnH; nadštevilnost vojaštva v poštev,
vendar ima jeno vlogo. 1 mado, sem p sti, ki so nec Vojska,, grozna in ni bo končana, ki nastopajo
z imenovanimi pogoji le podre-iznam avstrijsko in nemško, arda ima v polni meri vse lastno-otrebne za zmago, opustoša Evropo, je žalibog me natanko prerokovati, kedaj i ; cinični ter vojaški položaji, so lahko odločilnega pomena;
nobeden vojskovodja in nobeden državnik
pa; ne more
prerokovati, kedaj bodo nastopili. Ali bodo nepristranske države posegle v vojno, tudi na to se težko odgovori. Kolikor pride Romunija v poštev, se to ne more verjeti, kajti ta država se nahaj^ v strategič-nem oziru v zelo kočljivem položaju. Zal j v slučaju, če bi; se Rumunija pridružila Rusiji, bi morale Nemčija in Avstrija vse svoje sile zastaviti v varstvo donavske Črte, ki je v strategičnem oziru enako važna, kakor na primer Przemysl in Krakov. Posledica tega bi bila, da bi postala ravno Rumunija tako vojno po-zorišče, kakor Galicija in Rusko-Poljsko. To vedo ru-munski vojaški krogi prav dobro in zato si bodo temeljito premislili, spremeniti svojo državo v razvalino in ji prizadjati tako škodo, da bi ne imela na nobeden način, naj bi bil izid tak hli tak, posebnih koristi. Iz teh in ;še drugih vzrokov ne verjajnem na poseg Rumunije v sedanjo vojsko, vkljub bukarešr tanskim pouličnim hrupnostim.
Kar se tiče Bolgarije, bo ostala tako dolgo, dokler bo le mogoče, nepristranska. 'Odgovorni činitelji
aežele se bodo stanovitno ustavljali vsem vabilom in bodo le tako postopali, kakor zahtevajo lastni interesi. Ko bo prišla ura za poseg, bo našla bolgarski narod tako enodušnega in za žrtve pripravljenega;, kakor za časa bolgarske vojske. Na vsak način moramo pri tem vstrajati, da se napake bukareštanskega miru popravijo, in mi smo pripravljeni, če bode sila, da si bomo z orožjem nazaj priborili ono ozemlje, ki nam po pravici gre. Bolgarska armada je popolnoma pripravljena in bo spolnila svojo dolžnost do konca, kakor hitro bodo zahtevali interesi domovine.“
Afstrljsko-Fuslo boji
Maribor, 3. j;
Položaj na bojišču zoper Ruse se da danes na kratko sledeče opisati :	Avstrijci in Nemci
prodirajo na Južnem in Srednjem Poljskem preiti Rusom ter ogrožujejo Varšavo, v Zahodni Galiciji se položaj ni mnogo spremenil, v Kari patih pa. izhodno od prelaza Lupkov do spodnjega konca bukovinske meje R u s i z veliko močjo s i 1 P jo na Ogrsko.
Avstrijska in nemška armalda stojita kakih 15. do 20 km pred rusko trdnjavo N o v o - G e o r g i -e w s k in približno 40 do 50 km pred V a r š a v o. Da napravijo Rusi protiutež proti našemu prodiranju na Rusko-Poljskem, so vrgli veliko bojno silo na Kar« pate proti Ogrski. Rusko armadno vodstvo je sprevidelo, da na Poljskem ne more streti avstrijske in pa nemške moči, pa zato sedaj poskuša doseči uspehe na Karpatih. Naši so se pri prelazu Uszok, kot pravi uradno poročilo, že .nekoliko umaknili pred rusko premočjo. Uradno pregledani list „Pester Lloyd“ piše; „Naša (ogrska) domovina gleda na svoji severni meji bridkim, težkim dnem nas prot i.“
LISTEK.
„Skrjančrk“ v kletki.
Tržaška „Edinost“ poroča dne 22. decembra:
Predsnočnjim je vratar hiše štev. 27 v ulici sv. Mihaela v .Tjrstu zasačil nekega človeka v neki kleti iste hiše, v kateri je bila shranjena razna posteljnina, za kakih 50 K vrednosti,
—	Kaj pa iščete tulkaj? — je vprašal vratar neznanca.
Oni je odgovoril; — N,ič ne iščem, samo spat sem prišel.
—	Meni se pa zdi, da ste prišli krast! — je odvrnil vratar.
—	Vi se motite, prijatelj ! Zakaj naj bi ukradel to volno, te koce in te bla&rine, ki so tu kakorf nalašč na razpolago, da pridem spat, !ko ne morem drugam vsled pomanjkanja drobiža.
—	In vendar — je nadaljeval jvratar — ko sem vas pred tremi tedni našel v tej kleti, sem pozneje le konstatira!, da je od tu zmanjkalo par Čevljev!
—	Kaj pa to mene briga? Jaz jih nisem ukradel! -
—	Kako je pa to, da imate vi sedaj na nogah ravno one čevlje, ki so bili tedaj\ tu ukradeni? — je slednjič vprašal vratar.
In to vprašanje j'e vendar spravilo onega človeka nekoliko v zadrego. Vendar pa je slednjič zajecljal:
—	No — te šlape -r kupil sem jih — in sicer od nekega človeka — ki ga pa ne poznam.
—	Že dobro, že dobro, prijatelj — je rekel vratar in zakjlenil onega v klet ter potem šel po redarja in mu ga izročil.
Redar ga je seveda odvedel na policijski komi-sarijat v ulici della Muda vecchia, kjer je aretiranec priznal, da je šel v klet, da bi spah a da ni imel nap mena kra,sti. Glede čevljev, je seveda še dalje trdfj, da jih je za par kron kupil od nekega neznanega mu človeka., Povedal je slednjič, da je 27Mni sobni slikar Ivan Škrjanec, doma iz Materije in da nima nobenega stalnega stanovanja.
—	A tako! — je dejal peticij skl uradnik, ki ga je jemal na zapisnik. — Torej Škrjanec ste vi? No, če ste škrjanec, potem pa ne smete spati v kleti, za take tičke so bolj primerne kletke, kakoršne imamo mi zanje na razpolago!
Nato je pa velel redarju, naj Škrjanca odvede v kletko v, ulici del Coroneo.
Kocijaž nemškega cesarja.
J. Hacker, nastavljen not nadzornik (kraljevega konjskega hleva v Karlotenburgu na Nemškem, je obhajal pred kratkim svoj 501etni službeni jubilej.Talci jubileji sicer niso bogve kaj novega ali redkega, vendar je z imenom Hacker združena marsikatera zanimivost. Ime Janez Hacker se je prejšnje čase mnogo imenovalo, saj je bil ta mož telesni (glavni) lcočijaž cesarja Viljema L Mož je bil dvakrat priča revolver-skega napada na cesarja, ko je bil cesar v grozni nevarnosti, Hacker je s svojo odločnostjo in neustraše-nosijo vsakokrat pripomogel, da so atentatorje (storilce) prijeli. On je tudi vozil voz, v katerem je sedel cesar, ko je v Berolinu pred ruskim poslaništvom morilec Maks Hodi dvakrat streljali na cesarja, ne da bi ga bil zadel. Ko ie napadalec Nobiling streljal na cesarja in' ga na licu ter roki nevarno ranil, je vodil Hacker cesarjev voz in je bil prvi, ki je ranjenemu gospodarju skočil na pomoč, kljub temu, da je bd tudi sam ranjen. Ko je cesar ozdravel, spremljal ga je zvesti kočijaž v toplice in pozneje v. mesto Vorzalj na Francoskem, kjer je hodil vsak čas / njim ti a sprehod, Hackerja je cesar večkrat objel kot „svojega najboljšega prijatelja“, — Hlapci in kočijaži, bodite ponosni na svoj stan, saj tudi v njem lahko dosežete čast in spoštovanje!
Sicer se pa tudi Število: našega vojaštva po-množuje od dne do dne. Poleg tega so naši vojaki prešinjeni junaške podvzetnosti, ki bo zajezila ruski tok. Kako srditi boji se sedaj vrše v Karpatih, posnamemo iz nekega poročila, ki pravi, da so se celo na ledu reke Latorce zgrabili naši in ruski vojaki in da jih je, ko se je led predrl, veliko utonilo v mrzlih valovih.
Srditi boji v Karpatih.
Dunaj, 2. januarja.
Avstrijski generalni štab uradno poroča:
Splošen položaj (na bojišču zoper Ruse) je nespremenjen. Po srditih bojih vi srednjih Karpatih in v prostoru južno od Tamov a, ki so se vršili zadnje dni, je mimogrede nastopil zopet mir na bojišču,
Naše čete, ki so se borile ob prelazu Uszok, so se vsled sovražne premoči umaknile z gorskih grebenov malo nazaj.
Uradno nemško poročilo z izhodnega bojišča.
Berolin, 2. januarja.
Iz velikega vojnega stana se z 'dne 2. januarja
1015 poroča:	,	....
Sovražni napadi severno od Nieuporta so bili
odbiti..
V	gorovju Argonnen so nemške čete napredovale na celi bojni črti.
Silni francoski napadi severno od Verduna kakor tudi napadi na črto Ailly—Apremont, severno od Commercy-a, so bili odbiti, pri čemur so imeli Francozi težke izgube; 3 častniki in 100 Francozov je bilo ujetih. Posrečilo s.e je pri tem nemškim četam popolnoma zavzeti mesto Bois Brule, za katero so se vršili vroči boji.
Manjši boji južno-zahodno od Saarburga so nam prinesli zaželjeni uspeh.
Francozi obstreljujejo sistematično v. zadnjem času kraje, Id se nahajajo zadaj za nemško fronto; v prostorih, kjer je nastanjena ena nemška divizija, se jim je posrečilo usmrtiti 50 oseb.
Francoska uradna poročila javljajo, da Francozi korakoma napredujejo v vasi Steinbach. Nemške čete niso izgubile v Steinbachu nobene hiše. Vsi napadi Francozov na ta kraj so« bili odbiti. ^
Przemysl dela Rusom velike
skrbi.
Milam 1. januarja.
Ruski list „Ruskoje Slowo“ zahteva, naj rusko armadno poveljstvo določi, da bi se trdnjavo v kratkem tako piočno napadla, da bi bila odporna moč posadke zlomljena in bi prišla v rusko posest. Avstrijci tako krepko izpadajo iz trdnjave, da pri svojih izpadih prizadevajo Rusom zelo velike izgube. Ruski vojaški pisatelj se pridružuje tej zahtevi, pa dostavlja, da bi zavzetje Przemysla stalo rusko armado preobi-lo žrtev. List „Novo Rus“ pa pravi, da ni izključeno, da še bodo Rusi obleganje trdnjave iz važnih (vojaških ozirov opustili.
Przemyslstea posadka zaplenila rusko vojno pošto.
„Prager Tagblatt“ je dne 31. decembra potom letalske pošte prejel vojno dopisnico, ki je bila^ dne 28. decembra oddana v Przemyslu. Dopisnica javlja med drugim, dia so bili v zadnjih dneh vsi ruski poizkusi, približati se predtrdnjavskemu ozemlju, odbiti. O tej priliki so naši zajeli tudi rusko vojno pošto, ki je vsebovala veliko dragocenih stvari. Rusi se drže daleč proč od območja maše trdnjavske artilerije. Dotična dopisnica naznanja, da posadki ničesar ne manjka in da je tudi zdravstveno stanje med moštvom izvrstno.
Slovenci pišejo iz obleganega Przemysla.
Ljubljanski „Slovenec“ je prejel po vojni pošti, katero je iz Przemysla prinesel avstrijski letalec, naslednjo dopisnico:
,„iSlavno uredništvo ! Branilci Przemyslai pošiljajo svojim družinam, vsem prijateljem in znancem svoje najtoplejše .pozdrave, ter najprisrčnejša božična in novoletna voščila. Visoko gori nad glavami ruske oblegovalne armade, kamor ne doseže sovražna krogla, hite ti pozdravi! Naš letalec jih ponese tja daleč doli na jug iz mogočnega našega «branika. Ruska oblegovalna povodenj že vpada, kmalu bode iste konec. Mogočno pa stoji naša trdnjava sredi valovja, tako trdno in nepremakljivo, bolj kot kedaj poprej!
Živela naša ;lepa domovina, mogočna in velika Avstrija!
V	imenu vseh Slovencev v Przemyslu:
Alojzij Hude — Janez Smole — Josip Ravnikar.
Kozaki v Limanovi.
Limanovski prošt je pripovedoval vojnemu poročevalcu dunajske „Arbeiter-Zeitung“ o gospodarjenju ruskih kozakov začetkom meseca novembra, ki so strašno plenili ro hišah, ki so jih ljudje zapustili. Ženam se ni nič zgodilo, je pravil prošt, toda z neko TOletno Židinjo so kozaki uganjali najkrutejše šale. Kmetom so vzeli vso živino, skrinje razbili in oropar li. Samo častniki so se obnašali spodobno, za stanovanje v proštiji so celo dali nekaj rubljev za zgradbo nove cerkve. ,„!Mi (Rusi) nimamo nikakega obračunaj niti z Avstrijo, niti z Ogrsko“, so čestokrat ponavljali Častniki. „Ne vojskujemo se proti vašemu sivemu cesarju, ampak Nemce sovražimo in poteptamo jih skupno s cesarjem Viljemom!
Rasi hočejo Budimpešto.
„Nowoje Wremja“ piše:	Rusko bojevanje proti
Karpatom je protiutež Hindenburgovemu podvzetju proti Varšavi: velik udarec na slabotno sovražnikovo mesto. Kakor so; vrgli Nemci silovite množice proti Varšavi, tako pošiljajo Rusi močne armade proti — Budimpešti, vsled česar bo zmanjšan pritisk Nemcev in Avstrijcev na Varšavo.
Rusi na Karpatih.
Iz Munkača na Ogrskem se poroča:
V Karpatih in sicer deloma v bližini gorskega grebena, deloma na pobočju na gališki strani so razvrščeni sledeči ruski polki: Pri Libuhi in Dostoki — nad Szigetom — 112. polk, diva bataljona tega polka stražita železniško progo na severni strani mesta Vo-locz. Med1 prelazi Toronya in Majdonka ležijo v okopih ruski polki štev. 309., 310. in 311.;, d.36. polk se jejimaknil v mesto Turka v Galicijo.
Iz ogrskega mesta, Mezölaborcz se poroča: Naše čete so pri prelazu Lupkov ruskb; prodiranje na Ogrsko popolnoma ustavile. Pri prelazu Uszok, so naše čete pričele napadalno prodirati in preganjajo sovražnika sedaj že na galiških tleh. Tatarsko sedlo, t. je prelaz, ki vodi v komitat Marma roš, je tako dobro utrjen, da je tukaj sovražni upad na Ogrsko neverjeten. V okolici prelaza Toronya še boji med Avstrijci in Rusi za nas ugodno razvijajo. Za komitat Žem-plin sploh ni nobene nevarnosti.
Boji na zamrznjeni Uatorci.
„Berliner Tagblatt“ poroča dne 30. decembra 1. 1. po listu „iMorning-Post“ : Boj v Karpatih se nadaljuje z obupno silovitostjo v strašnih okolnostih na o-beh straneh, Rusi ojačujejo svoje čete na južni fronti. Izvajajo silovite napade, da osvoje prelaze, in da\ dobe boljše postojanke v dolini Latorce. Bitka divja v tej okolici že nad dva tedna. 'Minulo nedeljo je bila zamrznjena reka Latorca. Rusi so odkrili na reki ta led na razdalje 7 km, da bi reke ne mogli Avstrijci prekoračiti, a drugi večer je bilia reka zopet tako zamrznjena, da je bil prehod na raznih krajih mogoč. Na nekaterih' točkah so se bili na ledu boji moža z možem. Led se je udrl. Vojaki, 'ki so se borili na nož, so izginili v ledeno mrzlih valovih reke.
Reka Latorca izvira v srednjih Karpatih in se izhodno od Košič izliva v reko Laborco, ki se potem kot Bodrog izteka v Tiso.
Štiri Avstrijci proti 100 Rusom.
Prve dni decembra so imeli Limanovčani — v Galiciji — strašen prizor. Patrulja štirih poljskih legionarjev na konjih je prišla v mesto. V trenutku jih je cela stotnija kozakov začela preganjati. Četvero bojevitih Poljakov se je, videč, da ni mogoče uiti, spustilo v boj proti 100 sovražnikom. Streljali so in -z meči sekali rane, dokler niso trije, smrtno zadeti od ruskih krogel, padli s konj. Četrti, dasi tudi ranjen, se je na konju prebil skozi sovražno množico in je — ušel.
48 ruskih generalov ranjenih.
Iz Bukarešte poročajo, da je petrograjska brzojavna pisarna poslala nevtralnim država|m uradno rusko poročilo, v katerem med drugim pravi, da je v sedanji vojski posebno mnogo ruskih generalov ranjenih. Do dne 28. decembra je došlo v Petrograd 48 ranjenih general-lajtnantov in generalnih majorjev.
Avstrijsko-srbsko bojišče
Maribor, 3. januarja.
Na južnem bojišču se je izvršila temeljita sprememba v armadnem vodstvu. Vrhovni komandant Po-tiorek in general Frank sta stopila v pokoj. Vrhovni poveljnik je sedaj nadvojvoda Evgen, deželni šef pl.
S ar koti č je imenovan za poveljujočega generala, general Kraus na za načelnika generalnega štaba pri 5. armadi.
Z bojišča samega prihaja sedaj prav malo poročil, ia Še ta so večinoma neuradna. Toliko se pa da sklepati: obe sovražni armadi se sedaj pripravljata na nove borbe.
V Hercegovini se vršijo manjša praske s Crnogorci.
Vest iz Kotora.
Budimpeštanski list „Pesti Ujzag“ poroča iz Splita: Poročila, ki prihajajo iz Kotora, soglašajo v, tem, da vlaida v mestu kakor tudi v morskem zalivu popolni mir in red. Le redkokedaj oddajo sedaj Crnogorci na Kotor kak strel z Lovčena. Ujeti Črnogorci pripovedujejo, da je udarec, ki je zadel francosko* brodovje v otrantski cesti, Francoze in Črnogorce kakor tudi vse druge njihove prijatelje zelo potrl. Med Crnogorci, vlada velika nezadovoljnost, ker je tako malo uspehov na morju proti Avstrijcem.
Vedno več orožja in streliva za Srbijo.
,i	Bukarešta, 31. decembra.
Listom se poroča iz {Turn-Severina, da ruski parnik ,„Besarabec“ že osem dni zaporedoma na Donavi med mestoma Prahovo in ITehija polaga mine,, da tako prepreči, da bi Bolgari '|po Črti, ki jim je določena za plovbo po Donavi, ne mogli voziti strelivo.. Iz Galaca se še poroča: Včeraj ponoči (dne 30. dec.) je mimo našega pristanišča vozil ruski parnik {(„Vil-cos“, kateri je imel pripetih več ruskih blagovnih parnikov, kateri so bili močno obloženi. z orožjem in strelivom za Srbijo. Blago so v. mestu Reni spravili na ladje. Pred „{Vilcosom“ sta se na {drugem parniku vozila ravnatelj ruske paroplovne družbe in stotniki ruskfega generalnega Štaba, katerima je bila izroče-na naloga, da izročijo strelivo in drugo blago Srbiji.
Nemško-francosko bojišče.
‘Maribor, 3. januarja
Velika in splošno angleško-belgijsko-francosko napadanje, ki se je začelo sredi decembra na francoskem bojišču ter se je končalo dne 28. decembra s tako velikanskimi žrtvami, ni prineslo združenim an-gleško-belgijskodrancoskim četam posebnega uspeha. Vrh tega je nastalo na zahodnem bojišču, osobito v Flandriji, zelo neugodno vreme. Silni viharji in nalivi so onemogočili vsa večja podvzetja na teh bojiščih. Obe nasprotni si armadi se sedaj z mrzlično silo ojačujeta. Zlasti Anglija pripravlja Šest novih armad in vsaka armada bo štela tri armadne zbore. Imenovani so že tudi poveljniki teh armad. V Havru je« Anglija izkrcala 40.000 mož svežih čet. V Marseille pa je 25 parnikov pripeljalo veliko« število indijskih čet za francosko bojišče. Vkljub temu upajo Nemci Še na zmago. Njihovo upanje potrjuje ponesrečena fran-cosko-anglešika ofenziva.
Garibaldinci proti Nemcem.
Milan, Sl. decembra.
Polk italijanskih prostovoljcev, kateremu poveljuje Pepino Garibaldi, je imel dne 26. decembra 1. L prvi boj v Argonskih gozdovih. Na Božič je došel ta polk, močan 2500 mož, kakor poroča vojaški «sotrucl-nik lista „/Secolo“, v mesto Florent v Argonih. Na-daljni marš je bil zelo naporen. Cele 4 ure so korakali Garibaldinci po noči po ,«gozdu in so došli tik do nemških okopov. Prva stotnija, ki je zasedla prve, le 30 m od Nemcev oddaljene jarke, je dobila ob 8. uri zjutraj od Pepino Garibaldija povelje za naskok (z besedami: „Naprej za Italijo in Francijo!“ A Nemci so bili na straži in so obsipali napadalce z gostim dežjem krogel iz navadnih in strojnih pušk. Med prvimi, ki so padli, je bil Bruno Garibaldi. Napad se je ponesrečil in prostovoljci so se zbrali1 v strelskem jarku, kateri je bil med ;tem;že od druge, prvi sledeče Garibaldinske stotnije zaseden. Pri drugem napadu, ki je bil izvršen še z večjo srditostjo, so prišli pa Garibaldinci v posest enega kosa nemškega strelskega jarka, i Sedem ;Garibaldincev je skočilo v nemški okop, ki pa je v tistem trenotku že zletel v zrak. Italijani so se zopet morali umakniti. Se trupel padlega Bruno Garibaldija in drugih mrličev niso mogli vzeti seboj. « Garibaldinci sami priznavajo, da so izgubili 40 mrtvih in 150 ranjenih. Truplo mrtvega Garibaldija so Italijani dobili v svojo last še le tedaj, ko so skopali do mesta, kjer je truplo ležalo, podzemeljski rov.
Bruno Garibaldi je bil tretji izmed petih sinov znanega voditelja prekuouhov Riciottija Garibaldi, ki služijo kot prostovoljci v italijanski armadi.
Uradno nemško porodilo z izhodnega bojišča.
Berolin, 2. januarja.
Iz velikega vojnega stana se z dne 2. januarja poroča:
Na izhodno-pruski mèji je položaj do sedaj nespremenjen.
Na izhodnem ozemlju rek Bzure in ;Ravke so bili pri kolikor toliko ugodnem vremenu napadi nemških čet uspešni.
Na Poljskem, izhodno od Pilioe, ni nobene iz-premembe.
iAngleži postavijo proti Nemcem šest novih armad.
Iz Londona se dne 2. januarja uradno poroča, da so Angleži sestavili šest novih velikih armad, ki bodo obsegale 18 armadnih zborov in ki jih bodo postavili na bojišče proti Nemcem.
Tumja-Iiusp-Anglija-
Francija.
Maribor, 3. januarja.
Tudi turška uradna' poročila o položaju na bojiščih v Kavkazu in Egiptu so precej pičla. Vendar se da iz njih posneti, da Turki vendar precej napredujejo, posebno na K a v k a z u. Sedaj se poroča, da je turška armada zasedla že mesto Ardahan, ki leži kakih 8C? km v ruskem kavkaškem ozemlju, južnoiz-hodno od pomorskega mesta Batum.
Iz Egipta ni poročil; o kakih večjih bojih. Poroča se le, da dohajajo Turkom vedno še od vseh strani nove čete na pomoč. Posebno mnogoštevilni a-rabski rodovi prodirajo proti Angležem.
Afganistanska armada pa pritiska proti angleški Indiji.
Turki obkoljujejo Ruse.
Geneva, 2. januarja,
List „Echo de Paris“ poroča iz Tiflisa na Kavkazu: V okolici mesta -Erzerum (izhodno od Batuma) stoji 200.0(A) mož broječa turška armada. Rusi so napravili napadalni poizkus, ki pa se je za nje tako nesrečno končal, da je turška armada obkolila rusko levo krilo. Rusi so bili vsled te obkolitve primorani, da so izpraznili mesto Urmia (med Batumom in Erze-rumom).
Na morju.
Dve francoski ladji žrtev avstrijskih junakov.
Dunaj, 2. januarja.
List „Neues Wiener Abendblatt“ je dobil iz zanesljivega vira iz Mesine sledečo neuradno brzojavko:	„Izvedelo se je, da se je francoska admiralska
ladja „Courbet“, na katero je avstrijski podmorski čoln „U XII“ sprožil torpedo, pri Valoni potopila. Francoskega admirala, in velik del mornarjev ponesrečene ladje so druge francoske ladje rešile. „„Courbet“ je dobila z drugim strelom usodepolno in veliko luknjo v sredini svojega boka. Potopil se je tudi francoski podmorski čoln „Bernouglie.“1 Pri dalmatinskem otoku Lagosta so našli, telefonski drog tega podmorskega čolna.“
* *
Z druge strani se pa poroča, da na. uradnem mestu Še ni nič znanega o tem, da bi se bila ladja „Courbet“ potopila. To je le zasebna italijanska vest. Zatrjuje se, da je to, kar je mornariški minister izjavil v francoski zbornici, resnica, da je ladja sicer močno poškodovana, pa se ni potopila, temveč priplula do otoka Malte, kjer bo popravljena. Nadalje se z uradne dunajske strani izjavlja, da tam še_ ni znano, da bi se bil „Bernaglie“ potopil vsled naših strelov. Ce se je potopil, je zadel ob kako mino * * *
„Bernouglie“ je pripadal oni vrsti 16 bojnih ladij, ki jih je dala Francija graditi X letih 1910—1913. Potopljeni podmorski čoln je imel 7 cevi za spuščanje torpedov. Posadka je Štela 24 mož.
Angleška ladja se potopila.
Berolin, 1. januarja.
Iz Londona se uradno poroča, da se je dne 1. januarja zjutraj v Kanalu (morska ožina med Anglijo in Francijo) potopila angleška linijska lajdja „Formidable..“ Neka križarka je rešila 71 mož posadke ponesrečene ladje. Mogoče je, da so bili ostali mornarji, ki se niso potopili, sprejeti na druge ladje. — Angleški brzojavni urad dostavlja, da še ni do dobra dognano, ali je ladja ponesrečila vsled mine ali kakega torpednega strela sovražnega podmorskega čolna.
Angleška ladja „Formidable“ je bila zgrajena leta 1899, dolga,-je‘bila 122, široka pa 23 m. Moštva je štela 780 mož.
Raznoterosti.
„Straža“ vabi spodnještajerske in koroške Slovence na mnogoštevilno naročbo. Naš lisi je edin spodnještajerski slovenski, list, ki parkrat na teden informira svoje čitatelje o dogodkih po domovini in svetu. Posebno našim domačim razmeram posveča največjo pozornost, tako, da je list prijatelju in neprijatelju za informacijo neobhodno potreben. Nočemo trditi, da se ne nagibamo na nobeno stran, da smo brezbarvni, a smelo trdimo, da je vsebina in oblika našega lista taka, da tudi nasprotnika ne bo odbijala, ampak ga seznanila in sprijaznila z resnostjo in važnostjo naših stremljenj. Zato sodimo, da bi naš list ne smel manjkati v nobeni hiši1 inteligentnega spodnještajerskega Slovenca.. Vabimo torej stare naročnike, da nam ostanejo zvesti, druge Slovence pa, da postanejo naši naročniki, Prijatelje pa prosimo: Agitirajte povsod za „Stražo“, „Straža“ stane celoletno 10 K, polletno 5 K, četrtletno 2 K 50 vin., mesečno pa 1 K.
Ponedeljkova „Straža“ se tudi v novem letu lahko posebej naroči kakor dozdaj. Samo ponedeljkova „Straža“ stane za celo leto 3 K 20 vin., za pol leta 1 K 60 vin., za četrt leta 90 vin. Kdor hoče torej od novega leta naprej dobivati ponedeljkovo „Stražo“, naj pošlje naročnino po položnici „Našega Doma“, ki smo jo nedavno priložili naročnikom ponedeljkove „Straže“, S to položnico se sme samo poslati naročnina na ponedeljkovo „Stražo“. S to položnico se ne sme poslati denar za noben drug namen. Tu di se ne sme poslati naročnina za ponedeljkovo „S t r a ž o“ o b e n e m z n a-ročnino za „S 1 o v e n s-k e g a Gospodarja“, ker to dela zmešnjavo. Kdor nima položnice, naj pošlje naročnina za pon e-d e I j k o v o „Stražo“ po poštni nakaznici na naslov : Upravništvo ponedeljkove „Straže“ v Mariboru, Koroška cesta 5. Na robu nakaznice naj natančno zapiše svoje ime in bivališče ter še pristavi: Ta zne-sek je zaponedeljkovo „Straž o“. Ako se bode naročnina tako pošiljala, kakor tukaj zahtevamo, potem bo dopošiljanje lista redno.
Duhovniške vesti. Župnijo Mozirje je dobil S. S- Erano Krošelj, doslej kaplan v Šoštanju.
Dnevni red sv. Očeta. Sv, 'Oče vstane vsak dan ob pol 7. uri. Nato daruje sv. mašo in je potem prisoten še pri eni sv. maši Potem se zatopi v dolgo duhovno premišljevanje. Za zajutrek dobi kavo in kruü s surovim maslom. Ob pol 9. uri sprejme državnega tajnika, potem pa prične delati za pisalno mizo. Ob 10. uri se. prično sprejemanja, ki trajajo navadno do
1.	ure popoldne. Za temi moli sveti Oče brevir, ob pol
2.	uri pa obeduje hitro in preprosto. Po obedu pridejo k svetemu Očetu sorodniki ali stari prijatelji, trikrat na teden pa gre sveti Oče po obedu na sprehod v vatikanske vrtove. Ob 4. uri gre sveti Oče zopet v svOr jo delavnico, kjer dela do pol 9. ure. Potem je večerja in molitev iz rožnega venca Za tem pa dela še sveti Oče v svoji, spalnici, kjer ima tudi pisalno mizo, nar vadno do pol 12. ure ponoči. Molitev in delo, pa malo razvedrilo, to je dnevni red naslednika svetega Petra. Ta strogi dnevni red pa more sv. Oče držati le, ker je zelo močnega zdravja. Nikdar, še ni bil bolan.
Josip vitez Pogačnik. Ker so se o njem raznesle zadnji čas različne govorice, moremo, izjaviti, da so hvala Bogu vse neresnične. Vitez Pogačnik se nahaja na južnem bojišču, je zdrav in čil ter služi kot ordonančni častnik pri 6. armadnem- poveljstvu.
Kako je bil dr. Sernee ujet? Poročali smo že, da je bil dr. Jtajnko Sernee, zdravnik v Celju, na južnem bojišču ujet. „Montagszeitung“ pripoveduje, kako se je to zgodilo: Rezervni poročnik 29. črnovojni-škega marSibataljona dr. Ernst Kämmerer je bil na srbskih tleh od strela v hrbet zadet ter težko ranjen. Ko ga je feisistenčni zdravnik dr. Sernee na planem ravno obvezoval, sta bila oba ujeta. Oba se nahajala v pomožnem špitalu v Cačakii, kjer se ž njima dobro ravna in skrbi. Odtod bosta bržkone prišla, kakor poročata, v Niš.
Dr. Prane Ceh, okrožni zdravnik pri Zgornji Sv. Kunigundi, je bil na lastno prošnjo poklican na severno bojišče.
C. g. vojni kurat Pavel Žagar je Ö. g. profesorju dr. Hohnjecu iz Kecerpalvlagasza na| Ogrskem poslal pismo, v katerem piše meid drugim: „(Sporočiti mi je nekaj novic. Dne 14. dec. je padel g. Kom-polšet, vojni kurat pri nadomestni mobilni bolnišnici, čeravno znan kot dober jezdec, g konjem vred v blato ter si zlomil pod laktom levo roko. Po svoji stari navadi se pa še vedno smeji ter čaka na svoje ozdravljenje, ki mu je zagotavljajo tovariši-zdravniki v štirih tednih. Domov ga ne pustijo tofvariŠi. — Božične polnočnice smo obhajali med dvema božičnima drevescema v gradu v KereBretu, severoizhodno- od E-perjpsa, Zunaj so grmeli topovi, pri nas pa je igral med mašo gramofon božične melodije in obilno moštvo in častniki, celo Židi, so peli: ,„(Stille Nacht itd1.“ Za blagoslov je zadonela večno lepa: „Sancin s etc A Drugo jutro 'dve maši in popoldne: Abmarsch! Vozili smo se do polnoči in »stali v gorski slovaški vasi. Slovenci umemo prav lahko sorodni nam jezik, žali-
bog pa mladina ne bo znala več tega jezika, ampak samo mažarščino. Druge gospode tovariše Slovence še tu in tam vidim, ali vsaj slišim o njih, a o gosp. Škofiču bodete gotovo več vedeli doma, nego pa jaz. Ker sem pri III. (armadnem zboru, vidim vedno vse polno Slovencev, ki se tukaj posebno radi oglašajo pri domačih duhovnikih. — Snega tukaj nimamo, tudi posebnega mraza ne, a danes in že včeraj neprenehoma lije. Pride gotova sneg. — Ranjencev ne gre mnogo mimo nas. Vasi okoli Bartfe in v Galiciji so vse popolnoma razdejane. Posebno šipe so ponekod popolnoma razbite.“
Na južnem bojišču je padel dne 6. novembra 1914 Mihael Hvanšek, poslovodja tvrdke Stennecki v Celju.
Naknadni nabori na Štajerskem za (med letom 1878 in 1890 rojene črnovojniške zavezance, ki dose-daj' še niso bili pritegnjeni k nobeni vojni službi, se vrše: dne 20. januarja- za- mesto Celje in za .politična okraja Celje okolica in Brežice v Celju ob 8. uri zjutraj v telovadnici domobranske vojašnice; dne 21. januarja za okraje Ljutomer, Konjice, Ptuj mesto in o-kolica, Slovenjgradec, in sicer v Celju ob 8. uri zjutraj v telovadnici domobranske vojašnice. Dne 21. januarja za mesto Maribor, za politična okraja Maribor okolica in Radgona ob %9. uri zjutraj v Mariboru, „Gambrinushalle“, Schillerjeva cesta št. 29.
Vojak z 68 ranami. V pariško vojaško bolnico so pripeljali vojaka, ki je zadobil od šrapnelov in od pušk 68 ran. Po malem, a sigurno mu celijo rane. Znamenje, da rane vendar le hitro celijo, ako kirurgi ne režejo preveč ob njih.
* Maročanski vojni minister v naši armadi.To zveni nekoliko neverjetno, pa je do pičice resnično. Nj. ekscelenca maročanski vojni minister (seveda izven službe) se bori res na naši strani in steer kot — četovodja v vrstah 54, pešpolka. Piše se pa za Cer-nega in je po rodu pošten Ceh. Pred leti je zanesla usoda g. Cernega v afriške dežele in po mnogih doživljajih si je podjetni Vseznal priboril odlično mesto na dvoru maročanskega sultana. Ker je bil doslužen avstrijski podčastnik, je razpolagal s primernimi taktičnimi in strategičnimi znanostmi ter se je v bojih med afriškimi plemeni skoro uveljavil kot uspešen vojskovodja maročanske armade, tako, da ga je sultan imenoval za vojnega ministra. Užival je to slavo par let. Predlanskim pa je padel v nemilost pri sultanu. Dal je ostavko na interesanten, pa tudi odločen način: popihal jo je po noči iz- blaženega Maroka in po novih dogodkih je prispel nazaj na Češko — maročanski vojni minister izven službe in avstrijski četovodja v rezervi. Kot takega ga je pozval klic k rožju v vrste starega regimenta. Cerny se je v os lem na severnem bojišču hrabro bojeval ter je t kakor poroča „Cas“, nedavno pred Ivangorodom pi cej težko ranjen. Danes je že precej okreval. Nj. ekscelenca poprime skoro zopet za puško in bajonet.
Sredstvo proti ušem. Izkušen slovenski častnik piše z boj.šča: Ker trpe neštevilni vojaki silne muko radi uši in druge golazni, vas prosim, da obelodanite sledeči 2 zanesljivi sredstvi: 1. Vojak naj ima v par žepih v papirju zavit živosrebrni amalgan. Živo srebro izhlap-eva in prežene uši ter drugo golazen. 2. Uši nikakor ne prenesejo konjskega duha. Uši pri konju menda še ni videl nihče. Ako se konja čisti in krtači, se dobi mnogo konjskega prahu, Ta prah se potrosi po gornji strani odeje in pod rjuhami, oziroma po vrhu spodnje obleke. Na kožo ne sme priti, ker povzroča hudo srbečico. Ako se to parkrat ponovi, pobegnejo vse uši.
Omsk In Tomsk. Ta sibirska mesta so dostikrat imenovana v pismih rusEih ujetnikov, ker sem odpeljujejo avstrijske ujetnike. Omsk leži ob reki Ir-tiš pri izlivu reke Omy in na odbočnici sibirske železnice. Omsk ima nad 70.000 prebivalcev, tehniko, 6 gimnazij in druge šole. V mestu je lep muzej, mnogo cerkev in čez 40 tovaren. Trgovina je cvetoča. V nekdanji trdnjavi je bil svoječasno zaprt tudi slavni ruski romanopisec Dostojevski. V okolici bivajo nomad-ni Kirgizi. — Tomsk je največje in najbogatejše sibirsko mesto. Leži ob' reki Tornja in ima danes skoro 100.000 prebivalcev, med katerimi je 500 izgnancev. V mestu je vseučilišče, tehnika, srednje šole, dekliška gimnazija, javne knjižnice, znanstvena in umetniška društva. Tovaren je okoli 250. Ì Mesto ima električno razsvetljavo, cestno železnico, telefon in gledališča. Glavna ulica ima čisto velikomestni značaj. Čeprav ne leži Tomsk ob sibirski železnici,'temveč je ž njo le spojen s 85 km dolgo mestnoi (železnico, je vendar Tomsk sedež ravnateljstva sibirske železnice, kar pomenja armado 4000 železniških- uradnikov. O-kolica -Tomska je zelo gozdnata in v mesto samo segajo gozdovi, ki tvorijo v mestu, lepe parkje. Sedaj je mesto polno vojnih ujetnikov.
Sestietnica strašnega potresa v Kalabriji. — Ravno šest let po onem velikem potresu v Kalabriji je poteklo dne 29. decembra 1914. Ob (tej priliki sije nadelo glavno mesto te dežele, Reggio, žalno obličje. Ta dan se je vršil tudi, kakor vsako leto, veliki žal’ ni snrevod na pokopališče k skupnemu ;/grobu potresnih žrtev. Zanimivo je, da se je v tem času prebivalstvo mesta, ki je tudi že popolnoma prenovljeno, pomnožilo za 10.000 oseb (toliko jih !jje namreč takrat ponesrečilo), tako da je stanje mestnega prebivalstva že sedaj isto, kakor je bilo pred tem velikanskim potresom.
Kolera v Sremu. Župan v Osjeku v Slavoniji je sklical na posvetovanje veliko zdravniško komisijo,
katera se je dne 2. januarja posvetovala, kaj storti proti koleri, ki se zadnji (čas v Sremu močno širi. Radi kolere se za vožnjo na železniški progi Vinkovce—Zemun ne izdaje več nobenih legitimacij.
Kolera pri Ljubljani. Iz Ljubljane se poroča, da so dne 28. decembra iz Sel pri Ljubljani zapeljali üOietnega Ignaca Somrak in STletno Ivano Zajc v deželno bolnišnico. Oba. sta zbolela na sumljivih znakih kolere. Zdravniška preiskava je dognala azijatsko kolero. Somrak je umrl že čez nekaj ur v bolnišnici — Ivano Zajc pa so prepeljali v bolnišnico za obolele na Koleri.
Enokronski bankovci in polkronsld novci. —
Pred kratkim izdani dvekronski bankovci še niso popolnoma odpomogli pomanjkanju drobiža. Poleg tega se je spoznalo, da; je za izplačevanje dnin vojaštvu potrebno, da se upeljejo (enokronski bankovci. Kakor izvemo, so se pred kratkim že izdelali enokronski bankovci v skupnem znesku 20 milijonov kron. Kdaj bodo ti bankovci izdani, še ni določeno. Namerava se tudi izdati polkronske novce iz nikla; s tem bo vse-kako denarni promet olajšan.
Promet s poštnimi nakaznicami v Italijo. Sl. januarjem 1915 sprejemajo avstrijske pošte zopet poštne in brzojavne nakaznice za promet z Italijo. Glasiti se pa morajo vse nakaznice v frankih in sicer je določeno, da velja 100 frankov 112 K v avstrijskem denarju.
Maribor. Zapisovanje učencev v pripravnico in vadnico c. kr. učiteljišča v 'Mariboru se vrši v sredo, dne 6. t. m., od 10. do 12. ure dopoldne v poslopju deželnega ženskega učiteljišča. Vhod Hamerlinggas.se.
Veliki Okič. Sem se je priselil viničar Mihael Potočnik. Bil je udan 'šnoosu. Dne 28. novembra 1914 se ga je napil do smrti. Snops ga je pogubil na. duši in na telesu. Ptujsko glavarstvo je s pametno uredbo vsaj nekoliko omejilo šnopsarjenje. Iz srca* hvaležni bi bili, če bi se Šnops (fuzel) popolnoma; prepovedal. Koliko kvara naredi med' mladino! Ljudje božji, ali še res ne vadite, kaj dela Šnops! Zato: proč ž njim! In držajva. bo imela čvrste dante, korenjake, pa tudi pridne, razumne gospodarje in rdne davkoplačevalce.
Zadnja por©č!la, cfcšla v pondeljek, 4. jan.
Papež Benedikt XV. za olajšanje usode Yojnih ujetnikov.
Berolin, dne 2. januarja.
Iz velikega vojnega stana se javlja:
Med nemškim cesarjem1 Viljemom in papežem Benediktom sta se včeraj, dine 1, januarja, izmenjali sledeči brzojavki:
Njegovemu Veličanstvu Viljemu IL, nemškemu cesarju.
Zaupajoč v čustvo krščanske ljubezni do bližnjega, ki prešinja Vaše Veličanstvo, prosim Vaše Veličanstvo, da bi končali, to nesreče polno leto in pričeli novo s činom cesarske velikodušnosti, da namreč sprejme Vaše Veličanstvo naš predlog, da bi se med vojskujočimi se državami izmenjali tisti vojni ujetniki, ki so v bodoče za vojaško službo nesposobni.
Papež Benedikt XV.
Njih Svetosti papežu, Rim.
Zahvaljujoč se Vaši Svetosti za brzojavko, čutim srčno potrebo, izreči svoje zagotovilo, da je našel
predlog Vaše Svetosti za olajšanje usode za nadaljno vojaško službo nesposobnih vojnih ujetnikov, mojo polno simpatijo. Čustva krščanske ljubezni do bližnjega, iz katerih je pritekel ta predlog, odgovarjajo popolnoma mojim lastnim načelom in željam.
Pri Gorlicah sovražni napad
odbit,
Dunaj, dne 3. januarja.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Ponovni sovražnikovi poizkusi, da bi našo bojno črto na zahodni in severozahodni strani Gorlic predrl, so se izjalovili in nasprotnik je imel pri. tem težke izgube. Med temi boji, ki so trajali celi dan, so naše čete z naskokom zavzele višino južno od Gorlic, za katero se je že dolgo vršil vroč boj. Pri tem so naši en sovražni bataljon pobili ter ujeli enega štabnega častnika, 4 nižje častnike in 850 mož.. Uplenili smo 2 strojni puški; sovražnikov zrakoplov, katerega so z dobrimi streli spravili k tlom, tudi spada med naš plen.
Na ostali bojni črti ni nič novega.
Uradno nemško poročilo.
Berolin, dne 3. januarja.
Zahodno bojišče.
Iz velikega vojnega stana sei z dne 3, januarja poroča:
Pred obrežno mesto Westende je priplulo včeraj, dno 2, januarja opoldne, nekaj sovražnih ladij v spremstvu torpednih čolnov. Ladje niso streljale.
Na celi zahodni fronti so se vršili artilerijski
boji.
Sovražni napad infanterie se je vršil le seve-ro-zahodno od mesta St. Menehould, ki je pa bil odbit, pri čemur je imel sovražnik težke izgube.
Izhodno bojišče.
Na Poljskem zahodno od reke' Visle se je po večdnevnih hudih borbah posrečilo nemškim četam, zavzeti posebno močno utrjeno opirališče glavne ruske postojanke Borzymov, kjer je Mio ujetih 1000 Rusov in zaplenjenih 6 strojnih pušk. V treh ponočnih napadih so poskusili Rusi zopet nazaj dobiti Borzymov. Njihovi napadi so bili odbiti, pri čemur so imeli velike izgube.
'Tudi izhodno od Raiwe je napad nemških čet počasi napredoval,
V	ruskih poročilih večkrat imenovani uspehi pri Inowlodzu so popolnoma izmišljeni. Vsi ruski napadi v tamošnjem ozemlju so bili z velikimi ruskimi izgubami odbiti, Rusi napadov včeraj niso več ponovili.
V	ostalem je položaj izhodno od Piliće nespremenjen.
Boji v Albaniji.
Med Esad-paševimi in uporniškimi Četami divjajo okoli Drača hudi boji. Prevladuje mnenje, da bodo Italijani tudi v Draču izkrcali svoje čete.
Turški uspehi.
Uradno se poroča z dne 2, januarja iz Carigrada: Turške čete so zavzele Ardaghan. Pri tem so zajeli Turki velike množine municije in drugega vojnega gradiva, kakor tudioddelek sovražnega trena. Perzijski rodovi se borijo skupno s Turki,
Ker uradno poročilo omenja, da se je pri Ar-daghanu nahajalo 3000 mož infanterije in 1000 kozakov, se še gre vedno bolj za začetne boje. Pač pa je velike važnosti, da omenja uradno poročilo sodelovanje perzijskih rodov.
Na Najvišje dolilo Njegovega ces. ^ in kralj, apostolskega Veličanstva
Izvanredna c. kr. državna loterija
za vojnooskrbo valne namene.
Ta loterija « denarju vsebuje 2i.i46 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.900 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
28. jan. 1915.
Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne lGterije na Dunaju, III., Vordere Zollamts-strasse 5, v loterijskih kolektur&h, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštao-brsojarnih in železmžkih uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
ss dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. sonerai»® rivnstiSlstvo za državne l@ierii@
(oddelek za dobrodelne loterije).
‘m 7 .si
STRAŽA
SL GOSPODAH
se prodaja v nasledn jih p dajaloah in tobakarnan;
V	Maribory :
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška «lica št. 5.
Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegett-holova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). > v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan).
Trafika v Grajski ulici.
»	» Tegel t holovi ulici (g. Žilko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-daiemki cerkvi).
V	Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči.
Ptuj:
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Celje :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Sv. Jurij @bluž. žel. :
Trgovina g. Janko Artonana.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Sv. Trojica v Slov. gor. :
Trgovina g. Terezije Čauš.
Slov. Gradec «
Trgovina g. Bastjančič.
Sv. Vid ori Ptuju :
Mostninar g. Anton Kmetec.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Brežice «
Trgovina g. Antona Umek.
Šoštanj
Trgovina g. Ane Topolnik.
Luče v Sav. dol. «
Posestnik g. Franc Dežman.
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajncerl, Veiikovška cesta 5.
(Stallati! (Koroško):
Trgovina g. Vinko Brundula.
Opomba: Ge kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni sv.*Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežni popust.
ItrfejaMj in
: Kanaocdl

> Bebofc,
ssr, Ctófa T Maribora.