Odgovornost skupne odločitve
Vprvih juHjskih dneh je zasedal zbor repu-blik in pokrajin Zvezne skupščine in sprejel nekaj zakonov s področja gospodarskih odno-sov s tujino. Na podlagi teh zakonov bo zvezni izvršni svet podpisal sporazum z mednarodni-mi finančnimi ustanovami o posojilu naši dr-žavi.
, Kot je znano se je v zadnjem času močno poslabšala zunanja Hkvidnost Jufpslavije, s tem pa tudi naše možnosti za odplačilo dolgov tujim posojilodajalcem. Ti zakonski predpisi omogočajo najetje posojil, katere bomo na-menjali tako za vrnitev dolgov, v pretežni meri pa za spodbujanje izvozno naravnane proizvodnje.
Seveda pa gre ob odločitvi delegatov tega zbora skupščine Jugoslavije, da damo vsa za-gotovila upnikom, da bomo prejšnja in ta nova posojila vrnili, za veliko odgovornost do obveznosti, ki nas bodo spremljale nekaj let. In kot je dejala predsednica ZIS, v minutih desetih letih se je v drugačnih okoliščinah svetovnega gospodarstva naša država razvijala predvsem z razvijanjem lastnih sil ob po-membni dodatni akumulariji iz tujine, obpre-majhni usmeritvi v izvoz, da bi se pravočasno usposabljali za vračanje obveznosti s svojim delom.
Po njenem mnenju so ocene o gospodar-skem stanju države, ki je zelo težko, enotne tako kot so enotne odločitve delegatov, da lahko s skrajnimi napori in odrekanjem v nekaj letih premostimo krizne motnje ter hkrati izvajamo tiste materialne in drvžbene spremembe, ki bodo zagotavljale nemoten in uspešen razvoj.
Obroi gospodarske krize oi neprebojen. Iz njega se bo moi izbiti z eaotno, jasno In oeoma/no akdjo, Id vodi v veijo domačo proizrodnjo, v večje izvome usmeritre, r boljše delo, Usega bomo morali naučiti cenlti v pošteae ia tovariške odnose pri posiovanju, za dosego dljer In interesov, Id so nam skupoL
Krizni položaj ostaja v tem času za oas pruvzaprav veVk izziv, da ocenbno sroje spo-sotmosti in moii ter jib poeootimo v obhtd-tvah, katerim mora biti drobajakarska računi-ca tuja. Ogradid se monuno torej drobnih,
tokahuh in večno zaprtib interesov pa na/ gre za temeljao organizadjo zdmžeoega dela aU repuhBko.
Resna ekonomska situarija nam mora biti spodbuda tudi za naše doslednejše obnašanje bodisi kot proizvajalca odnosno potrošnika, za celovito uveljavljanje samoupravnih socia-lističnih odnosov.
• Vemo, da v vprašanju pravilnosti poti naše-ga samoupravnega socialističnega sistema ni dilem. Priče smc le slabostim v njegovem izvajanju. Skupaj moramo preseči te slabosti, ki nimajo nič skupnega s temelji sistema so-cialističnega samoupravljanja, pa vendar se domala dnevno srečujemo z npr. nespoštova-njem sprejetih sklepov, sporazumov in dogo-vorov, oblikah nesamoupravnega obnašanja in ravnanja.
Ob rsem tem se monuoo zavedati, da Svi-mo v času in v svetu, ki ga označuje recesija, medsebojao nezaupanje, konOiktoe situadje, oegotovost In oestrpoosL
Tudi naš nadaljnji varnostno politični polo-žaj bo nedvomno odvisen predvsem od stabili-zatije gospodarskih tokov in razreševanja problemov naše družbe. Prav od odločnosti družbe s katero se bo uprla, bo odvisen mane-vrski prostor sovražnika, odvisen pa ostaja tudi od aktivnosti in dejavnosti vseh družbe-nopolitičnih organizacij in socialističnih sil.
Te misli, ki so v teh dneh tako zelo prisotne med nami vsemi smo zapisali z namenom, da kot občani in delovni Ijudje v sleherni sredini zavedajoč se odgovomosti časa in življenja, ki ga živimo, stroemo vrste opinjoč se na Imstne sile za tiste vrednole, Id so sad naiega dela In poštenosti. V svojih okoljih pases kiitUnejšo in odločno aktivnostjo zoperstavimo vsem ti-stim slabostim, Id rlečejo naš boj napredka nazaj in pred kMterimi smo rčasih kaj radi tuiti zatisnili oko.
Iskanje poti iz nastalih gospodarskih težav bo pomenilo dolgotrajni proces odrekanj, tr-dega dela in naporov, ki ga bodo spremljale določene oblike nezadovoljstva, odporov in nasprotij. Upravičenih in neupravičenih.
Prebroditi pa jib bomo morah skupoo!
Janja DOMITROVIČ