ZAKAJ STRAŠIJO GALVANOTEHNIKE - I. DEL
Strah je na sredini votel, okrog ga pa nič ni
Ne bi želeli presojali o upravičenosti boja proti napredku, boja, ki se pojavlja tudi na tleh naše občine, ampak bi želeli opozorili na to, da se v šlevil-nih sredinah tudi že pri nas zavedajo, da je potrebno okolje maksimalno varovati in ga negovati. Vedo tudi, da smo že v času, ko je potrebno živeti s spoz-nanjetn, da naravnih dobrin ni v izobilju, ter, da storitveno ali proizvodno delo ne sme z negativnimi nčinki poškodovati ali celo uničiti teh dobrin.
Vse več je privržencev tega spoznanja. Zato tudi varovanje okolja in njegovih naravnih tvarin postaja pomembna gospodarska dejavnost. V naši občini opravlja GALVANSKI SERVIS inž. Marijana Bere-tiča, na Ižanski 2. Naš namen ni predstaviti nepo-sredno delo tega servisa, ampak predstaviti nekaj spoznanj o škodljivosti galvanitehnik za okolje. Ob-javljamo del pogovora, v prihodnjih številkah pa bomo skušali še s posameznimi primeri utrditi tokrat zapisana spoznanja.
V čem je razlika med nekdanjimi in sedanjimi galvanami?
»Tehnologija je bila včasih v galvanah res strupe-na, ker je uporabljala stare postopke. Uporabljala je ogromno cianidnih elektrolitov, ker se je z njimi lažje izločalo lepe galvanske obloge. Imeli so tudi to pred-nost, da zanje ni bilo potrebne resnejše priprave pred samim galvaniziranjem. Pri uporabi teh elektrolitov ni bilo potrebno razmaščevati predmetov, kar pa je bil eden od ključmh problemov galvaniziranja.«
SSKJ št. 1/667-668
GALVANIZIRATI - am. nedov. in dov. : 1. tehnika: elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo : galvanizirati pločevino ; 2. medicina: zdraviti z eno-smernim tokom : galvanizirati revmatične-ga bolnika ; galvaniziran — a, -o : galva-nizirana žica
GALVANITEHNIKA: - e: tehnika: elektrolitsko prekrivanje predmetov s ko-vinsko plastjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika pri-naša na navedenih straneh še petnajst po-menov besede, ki je izpeljana iz samostal-nika galvana oziroma povedka galvanizira-ti. Koristno je poznati njihov pomen
Je ta oblika galvaniziranja še v uporabi?
»Opuščati so jo pričeli pred dvajsetimi leti. Prešli so na kisle elektrolite, ki so skoraj nestrupeni. Ko govorimo o strupenosti, je potrebno razumeti takole: ko pride ta elektrolit v vodo, ko ga spereš z elektroli-ta, voda že sama izloča težke kovine v obliki hidrok-sidov. Izločajo se že pri kislosti ali bazičnosti 7 do 9 ph. N. pr. barjanske vode imajo vse več kot 7 ph, po naravi pa so bazične. Medij je torej tak, da se težka kovina samodejno izloča.«
Teoretično je to vse lepo, kako pa je v praksi?
»Biologi, fiziologi in inšpektorji redno kontrolirajo galvanotehnike in njihove odplake in gledajo, da se le te ne izločajo v kanalizacijo ali naravne odvodni-ke, ampak, da se izloiajo kontrolirano. V ta namen uporabljajo usedalnike, čistilne naprave, v katerih naš servis ph medij tako spremeni, da se težke kovi-
Varoranje naraveje postala v raztitem sre-fti ie pomembna gospodarska panoga. Zače-tek take dejarnosti pri nas predstavlja GAL-\ANSKI SERVIS ini. Marijaaa Beretiča na Ižanski 2
ne izločajo. Torej, je mogoče vse te procese konlrolirati?
»Popolnoma. Zato galvanizerji sploh niso tak »bau-bau« kot pogosto govorijo. So pod silnim nad-zorom inšpekcijskih služb. Te jih pogosto kontrolira-jo, vzamejo vzorce, in že na sametn mestu lahko takoj pogledajo odplake. Galvanizerji morajo voditi obratovalne poslovnike, v katerih morajo vpisati vsak poseg pri kemizmu čiščenja odplak. Zabeležiti morajo tudi porabo kemikalij, ki jih uporabijo pri čiščenju,... tako, da so galvanotehnike zelo kontro-lirane.«
Kakšna pa je pri tem zadolžitev vašega servisa?
»Da bi bili vodje v galvanah vedno prepričani o pravilnosti procesov in o tem, kaj izpuščajo, jim dajemo testerje (nikelj, cianid, krom, cink), s kateri-mi lahko redno pregledujejo potek postopkov v gal-vani in odplake. Cianide trenutno še uporabljajo pri zlatenju, srebrenju in cinkovih litinah. A tudi tu se vse bolj poslužujejo kislih elektrolitov.«.
Povod za pogovor je negativno stališče krajanov do šestih galvanotehnik s čistilno napravo na ozemlju Rudnika. Kako vi ocenjujele galvane, ki naj bi se preselile tja?
»To so galvanizerji, ki izvršujejo individualna na-ročila za arhitekte, za industrijo, za posameznike ali pa manjše serije, ki jih zmorejo opravljati le v majh-nih galvanotehnikah. Zaradi odpora do teh delavnic obstaja nevarnost, da bodo taki obrtniki izginili in potem se moramo resno vprašati, kdo bo pripravljen delati take stvari. V primerjavi z induslrijskimi galva-nami, bi jim po količini in načinu obdelave kovin lahko dejali skoraj »domača obrt«, kot imenujemo izdelovalce kuhalnic in zobotrebcev v primerjavi z lesno industrijo. Med kandidati je n. pr. tudi galva-nizer, ki galvansko obdeluje plastiko. Po tej storitvi je vedno večje povpraševanje. Delo je zelo zahtevno, brez cianidov, z natančnimi operacijami, ki pa mora-jo biti same po sebi precizno kontrolirane, da galva-niziranje uspe.«
Pa Idjub temu, je potrebno še dodatno poskrbeti za zaščito okolja pred delom teh galvan!
»Znano je, da bodo imele namensko čistilno na-pravo zgrajeno po posebnem sistemu in, da bodo temeljito varovane, tako, da ne bi moglo priti do izliva škodljivih snovi v naravo. O tem pa več prihod-njič.«
Krajane vabimo, da postavijo vprašanja s tega področja, na kalera bomo skušali najti tudi stiokov-ne odgovore. Želimo si, da bi resnično obvarovali naravo pred vsemi negativnimi vplivi.