ZUNANJA TRGOVINA V LETU 1956
Uvoz obsega redni uvoz in pomoč ZDA, Velike Britanije in Frantije
je   o   pnmerjaoi
1953            1956
100,0           100,0
31,5             3-1,0
29,3             23.7
1.0                1,5
33.S               35,6
1,9                  4.3
0,7               0,9
Minulo leto 1956 lahko že danes na temelju začasnih po-datkoo ocenimo kot zelo uspešno na področju naiih zuna-njetrguoinskih posloo.
V obe stneri doseieni promet z/ia.ša 239 milijard dinarjeo, medtem ko je znaša/ /. 19JJ 209 in 1.19)3 174 milijard.
Kar je i>osebno pomembno, izvoz je rastel mnogo hitreje kakor uooz. Medtem ko je o primerjaoi z letom 1J55 izvoz porastel za 20 milijard dinarjeo, je hkrati udoz porasiel le za 10 milijard. Ali (d milijardah dinarjeo):
uvoz      izvoz
1953              119         56
1954              102        72
1955              132        77
1956              142         97
To je oplioalo na zniianje deficita v naši trgocinski bi-lanci za 10 milijard v primerjaoi z letom 1955 — od 55 na 45 milijard dinarjeo. Ta deficit je bil krit oečinoma z realizi-ranim uoozorn iz tristranske gospodarske pomoči, delno pa iudi s tako imenooanim nevidnim izvozom (z dohodki od turizma, prometnili uslug in podobno).
Struktura   realiziranega   izuoza   se letom 4955 občutno izboljšala:
Skupni izvoz:
kmetijski pridelki
surovine
goriva in maziva
predelani in končni izdelki
stroji  iii opreina
drugo
Najpomernbnejše spremembe strukture izooza-io oidne d poraslu izooza kmetijskih proizvodoo (oktjučno proizvo-doo žioilske industrije in tobaka) za približno 9 milijard dinarjeo, nato raznih polizdelkoo in končnih izdelkoo — za okrog 7 milijard — in strojeo, opreme in oozil — za 3 mili-jarde din.
Pooečanje izooza kmetijskih pridelkoo je zasnoDano predonem na iwoečanju izooza iioinorejskih proizoocloD, nato pridelkoD orlnarstoa in sadjarstoa. Izooz poljedelskih pridel-koo, posebno žita, je skoraj popolnoma izostal, a ne samo io. izredno se je celo poocčal uooz teh pridelkoo. Tako je bilo lani uoozeno za okrog 46 milijard dinarjeo žipilshih pro-izoodoo, medtem ko smo jih uoozili 1.1955 le za 3č.7 mili-jarde dinarjeo. Presežek uvoza nad izvozom pridelkov zanaša še vedno 20,4 milijarde dinarjep.
Pri unozu imamo nadaljnji porast v oišini treJi milijard pri goriou in maziou, kar je d skladu s čedalje večjimi potre-bami industrije in prometa, nato povečanje za okiog dve milijardi pri predelanih proizDodih in za eno milijardo pri končnih izdelkih. Uooz surooin se je u primerjavi z 1.1955 neznatno zniial, medtem ko zaznamuje unoz inoesiicijskih materialoD in opremp padec za okrog 5 milijard dinarjeo, kar je pravtako v skladu z omejenanjem investicij.
Proo mesto v izoor.u pripada Zahndni Nemčiji, ze. katero sledijo po pomenu: Italija, ZSSR. ZDA. Velika Britanija, Aostrija, Šoica, Grčija. Poljska, Francija. ČeškosloDaška. Brazilija, Madžarska. Nizozemska iid. Pomemben izvoz je bil lani realiziran fudi na Kitajsko, v Irtdijo, Egipt, Libavon in druge azijske in afri&ke države.