dab iS^Jenje LETNIK 27 Na pragu Evrope V začetku maja je bil v katerem so skušali vprašanje: Kaj pomeni Evropa 1992? Gre za oblikovanje skupnega evropskega trga, v državah, v katerih živi 320 milijonov ljudi. Politika se umika gospodarski nuji, nastajajo združene države Evrope. Deloma o združenih državah Evrope lahko praktično govorimo že sedaj, saj obstoji evropska valuta, evropska banka, evropski parlament, Interpol. Evropa 92 naj bi vključenim državam prinesla izdatno zmanjšanje stroškov; tako se bodo lahko za 15—20 % znižale proizvodne cene izdelkov. Znižanje proizvodnih cen se ne bo odrazilo na znižanju cen na trgu, ampak bodo razliko uporabili za: izboljšanje kvalitete življenja, varstvo okolja, in višje plače. Podjetja bodo morala večjo pozornost posvetiti informiranju kupcev, ki bodo imeli večji izbor izdelkov, večja konkurenca med proizvajalci pa narekuje tudi povečanje tehnološkega ritma, saj se bo življenski ciklus izdelkov bistveno zmanjšal. Če računamo tudi našo vključitev, moramo urediti Škofji Loki posvet, na razsvetliti naslednje predvsem razmere doma. To pa je uvajanje tržnega gospodarstva v vseh pogledih in politični pluralizem. V svetu že nastaja 5 svetovnih trgov: energije, surovin, delovne sile, kapitala, znanja in informacij. Kaj mora storiti država za prehod v Evropo 92: Vstop v Evropo 92 bo, kot že rečeno, možen le z uvedbo tržne ekonomije, za kar so potrebni trije pogoji: — ne enoten jugoslovanski trg, ampak svetovni trg, — odprava izkrivljenosti sistema (subvencioniran denar in energija, razni fondi), — Jugoslavija mora povečati udeležbo v mednarodni menjavi. Skupen evropski trg tudi ne bo priznaval podpovprečnih. Na nivoju države moramo opredeliti dolgoročne cilje in strategijo (ali smo za Ev- s kandidacijske konference za določitev kandidatne liste za delavski svet podjetja. Uvodoma je poročal direktor Bojan Starman Zanimiva je naslednja primerjava stanja podjetij v Evropi in pri nas Evropa — konkurenca — selekcija in propadanje podjetij ter njihovo vse večje povezovanje — tržna usmeritev — povezovanje z univerzo in inštituti — napad na stroške — vodenje in organiziranost je strokovno vprašanje — visok ritem tehnološkega razvoja SFRJ — nekonkurenčnost (monopoli) — tudi slaba podjetja ne propadajo, povezav ni — infrastrukturna usmeritev — povezava s politiko — napad na cene — to je stvar politike — nizek ritem ŽIRI, JUNIJ 1989 ropo 92 ali ne), krepiti obstoječe povezave: obmejne sporazume in regionalno sodelovanje Alpe-Jadrah. Prizadevati si moramo za vključitev Jugoslavije v EGS ali EFTA in prilagajati gospodarski sistem evropskim standardom. Iz tega se vidi, da se Jugoslavija od sveta ne loči toliko po tehnologiji in kapitalu, kot po miselnosti. Kaj naj store naša podjetja za približevanje poslovni filozofiji razvitega sveta: odločiti se, ali se gremo podjetje ali infrastrukturo, usposobiti poslovodno strukturo, izdelati strategijo podjetja (z ukrepi in dinamiko), spremeniti in poenostaviti (Nadaljevanje na 2. strani) 1^9 Vse nam nagaja, pravimo: za našo prodajo slabe zime, ukrepi zvezne vlade, ki boido omejevali (dražili) kapital, ki si ga izposojamo, napoved padanja vrednosti klirinškega dolarja, in še kaj, nas res lahko zaskrbljuje. Se posebno zato, ker toliko ljudi misli: bo že kako. Ta trditev se izkazuje kot točna na vsakem koraku; ko se rešimo ene pasti, smo že v drugi, pogosto zaradi nestrokovnosti, nepodjetnosti, malobriž-nosti. Že leta vemo, da naše poslovanje prinaša sezonski denar — pa nismo pravočasno ukrepali. Oni dan je direktor Elana izjavil: »Verjamem v slovenski pregovor, ki pravi: v tretje gre rado. Ce smo imeli dve slabi zimi, čakam še tretjo. Torej začnimo delati poleg smuči še čolne .. Nekaj podobnega bi morali razmišljati tudi mi. Podobno je s kakovostjo poslovanja v celoti. Kaj pomeni Zakon o podjetju, če smo premalo podjetni. Pa čisto zares, vsak v svojem okolju in ne le na vodilnih mestih. Spoznali smo, da bi morali gledati tudi na stroške. Od tu naprej pa kaže bolj razmišljati o dobičkonosnejših usmeritvah in načinih dela. Tega pa je še premalo. Zato bi na koncu veljalo reči: ne dajmo se; ni ga položaja, ki ga ne bi zmogli obvladati, če vpreže-mo vso pamet in prizadevnost. Nejko Podobnik DOGOynRinmO fC -DOGOVORIH fmo se 8. junija volitve v nov delavski svet Sredi maja je bila kandidacijska konferenca za določitev kandidatne liste za nov delavski svet podjetja. Uvodoma je spregovoril direktor Bojan Starman, ki je ocenil, da smo v prvem četrtletju dosegli pričakovane rezultate, ki so nekaj boljši kot lani. »Zmanjšala se je tudi kratkoročna zadolženost. Stroški na račun obresti so še vedno visoki. Vsi vemo, da smo v ta položaj zašli predvsem zaradi za prodajo neustrezne zime. Pomladanska prodaja je boljša, kar lahko pripišemo posrečeni kombinaciji modelov, njihovih cen in ustreznih dobav. Kar zadeva proizvodnjo, smo do 15. maja izdelali 747.000 parov obutve, kar je 65.000 parov za planom, smo pa izdelali precej obutve, ki je sicer nismo načrtovali. Na področju prodaje bo treba v prihodnjih mesecih napraviti še veliko, da ne bi preveč zaosta- li za pričakovanim deviznim iztržkom, saj je tudi na naročila vplivala zima. Temu se bo morala prilagoditi tudi proizvodnja, predvsem zaradi močnega izpada na športnem programu.« V nadaljevanju je Bojan Starman navedel še druge ukrepe, ki naj bi pripomogli k izboljšanju poslovanja: zmanjšanje stroškov, hitrejši obrat kapitala. V nadaljevanju so prisotni potrdili kandidatno listo za delavski svet podjetja. Volitve so bile 8. junija. Na kandidatni listi je bilo 44 kandidatov, izmed katerih je bilo izvoljeno 19 članov delavskega sveta. Prisotni so poudarili, da bo odgovornost delavskega sveta velika, zato je važno, da bomo dobili res kvalitetno sestavo. Zato so se dogovorili, da vse kandidate pravočasno predstavijo v Informatorju. v izvoz pa je šlo 343.000 pa-od tega na Zahod rov. Nekaj manj čevljev v prvem tromesečju smo izdelali skupaj blizu 509.000 parov obutve, od tega največ ženskih nizkih čevljev 193.000 parov, sandal 124.000 in Colorado programa 102.000 parov. Smučarskih čevljev smo v tem obdobju izdelali 90.000 parov. V proizvodnji smo tako na enega zaposlenega povprečno izdelali 6.01 par, norme pa so bile povprečno prese-gane za 24.9 %. Število nadur je približno na isti ravni kot lansko leto v istem obdobju, povečalo se je število nadur v proizvodnji, drugje pa jih je bilo precej manj. Skupno je bilo prodanih v lastni maloprodajni mreži 300.000 parov obutve, s prodajo na debelo 12.000 parov. 205.000 parov. Tako smo skupno izvozili kar 74 % vse obutve. Neto izvoz je v tem četrtletju znašal blizu 2 milijona ameriških dolarjev, preko začasnega uvoza pa še več kot 1 milijon ameriških dolarjev. Zaloge v podjetju so se nekoliko povečale, predvsem zaloge končnih izdelkov, nedokončane proizvodnje in v maloprodajni mreži, medtem ko so se zaloge materiala zmanjšale za 12 %. Povprečni osebni dohodki so bili v prvem četrtletju 1,571.217; v proizvodnji 1,472.426, v prodaji 1,766.710 in v DSSS 1,764.465 din. Po poslovnem poročilu Na pragu Evrope (Nadaljevanje s 1. strani) samoupravne akte, organizira nova delovna mesta, postaviti nove temelje organizacije podjetja. Naloge podjetij za prilagoditev Evropi pa bi bile: 1. Strategijo podjetja usmeriti na svetovni trg, doseči boljšo kvaliteto in s tem višji cenovni razred. 2. Zbirati informacije, kaj Evropa pripravlja: predpisi evropske skupnosti, standard, tržne informacije. 3. Proučevanje informacij in iskanje odgovorov, kako se tej situaciji prilagoditi. V Sloveniji bo treba oblikovati strokovne (ekspertne) skupine za pomoč podjetjem. 4. Prilagajanje izdelkov in storitev in sploh trženja. Eden od temeljnih pogojev je seveda tudi povečanje znanja. Za povečanje znanja pa morajo podjetja doseči pri ljudeh motiv in omogočiti ustrezno plačilo znanja. Mišo Ceplak Inovacije pR7n.1AVrA, HR7iJJAV(«, HR/OJAVr A VSEM DELAVCEM. VbbM DELAVCEM.VSEM predlagaj kaj > on stneija stop Nadaljujemo z izvlečki seminarja za inovacijsko dejavnost Inovativnost mora postati politika podjetja Inoviranje mora postati značilnost, stil, usmerjenost poslovanja podjetja kot celote. To imajo najbolje urejeno v Zvezni republiki Nemčiji in na Madžarskem. V teh dveh državah je povprečno 20 % delavcev inovatorjev. To so dosegli z dobro organizacijo in spodbudo. Inovator uživa ugled in ima tudi razne ugodnosti kot so: večje in boljše stanovanje, dopusti, letovanje, štipendiranje, popusti, itd. Pospeševanje in spremljanje inoviranja mora prevzeti vrh OZD — predsednik odbora za inovacije je direktor; — izkušnje v svetu pa tudi pri nas kažejo, da je inovativna dejavnost uspela le tam, kjer je za to zainteresirano oz. jo vodi najvišja poslovodna struktura; — odbor za inovacije mora biti sestavljen iz vodilnih ljudi. Odbor razpiše naloge, ocenjuje, kontrolira delo organizatorjev inovati-vne dejavnosti, določa cilje inoviranja in inovatorje vzpodbuja; — organizacija inovacij mora biti štabna služba direktorja podjetja; organizator inovacij mora biti komunikativen, imeti mora smisel za organizacijo, niso pa potrebna tehnična znanja Informiranje o inovacijski dejavnosti — razpisi nalog (roki, zahteve, nagrade) — motiviranje širšega kroga ljudi (oglasne deske, časopis, letaki) — primerne nagrade — objava rezultatov Ustanovitev inovacijske službe a) organizator inovacijske dejavnosti b) odbor za inovativno dejavnost c) društvo inovatorjev Posodobitev nagrajevanja Osveževanje znanja — človek pridobi znanje in če ga ne obnavlja, — pozabi — kasneje pozabi, da je pozabil (sklicuje se na izkušnje, iz česar sledi); — izkušnje postanejo dovolj (ljudje z novim znanjem so jim neprijetni; nevarni so za mir v podjetju). ČE ZNANJE OSVEŽUJEMO VSI, DO TEGA NE PRIHAJA V svetu ni osamljen primer IBM, kjer se vsi strokovnjaki letno izobražujejo 50 dni. Tudi razdelitev narodnega dohodka 1:150 v korist visoko inovativnih družb v svetu kaže, kako pomembna je usmeritev v razvoj znanja. Raziskave so pokazale da osnovna izobrazba poveča delovni učinek za 79 %, srednja za 235 %, visoka pa za 320 %. Mnogo lahko zaključimo tudi iz podatka, da visoko šolo obiskuje v ZDA 49 % ljudi, pri nas 13,5 %, v Nigeriji pa 0,1 %. TODA TUDI PRI NAS IMAMO PODJETJA, KJER JE INOVA-TORSTVO ZAŽIVELO. Jožica KACIN KAKO UfTVARJnmo Pa bi lahko še bolje »Obrat v Šentjoštu bo, vendar ne bomo za vsako ceno pospeševali zaposlitve«, pravi vodja proizvodnje Jože Bogataj rani e Pogoji dela bodo v prenovljenem obratu v Rovtah veliko boljši s tem pa tudi možnost za bolj nemoteno proizvodnjo mi Objavljamo nekaj misli in izzivov. Upamo, da se boste oglasili z vašimi mnenji. Organizacija Ko govorimo o organizaciji, ne mislimo samo na strategijo, temveč tudi na spreminjanje prijemov. Organizacija Ob dobri organizaciji so tudi izraziti individuali-sti sposobni tveganja v skupini. Kadri Uspešna podjetja razporejajo ljudi glede na koristnost in ne glede na stroške. Kadri Usoda podjetja je odvisna predvsem od ustrezne prilagoditve ljudi, ki se tega zavedajo. Denar Zaslužimo lahko tudi v našem sistemu, saj na zaslužek (razen splošnih dajatev) direktno vplivajo podobni tržni dejavniki. Denar Manj ko bomo imeli denarja, bolj pametni bomo. Uredniški odbor Vodja proizvodnje Jože Bogataj in vodja splošno organizacijskega sektorja Mišo Ceplak sta pred kratkim obiskala obrata v Šentjoštu in v Rovtah. Na pogovoru v Šentjoštu je Jože Bogataj na kratko seznanil delavce z rezultati poslovanja v prvem četrtletju. Ocenil je, da smo poslovali solidno, saj smo kljub težkim razmeram ustvarili nekaj dohodka. Kar zadeva delo vnaprej, je v večini oddelkov do konca leta dovolj dela. Težave so na športnem programu, kjer imamo zaenkrat še premalo naročil. Kar zadeva obrat v Šentjoštu, je Jože Bogataj menil, da je delo napredovalo. Opozoril pa je, da bo treba povsod doseči hitrejši ritem dela, tako z boljšo organiziranostjo in pripravo dela, kot tudi s samo prizadevnostjo. Le tako bomo konkurenčni v razmerah podjetništva. »V sodelovanju z Valkarto-nom iz Logatca bomo dogradili in obnovili prostore našega obrata v Rovtah«, je povedal Jože Bogataj. »Valkarton bo pri investiciji sodeloval s približno milijardo dinarjev, tudi zato, ker ima z Alpino trdne poslovne zveze. Tako bo v Rovtah možno organizirati res industrijski način proizvodnje in uvesti tudi prikrojevalnico. Tako bi tu izdelovali gornje dele v celoti, približno 1000 parov dnevno«. Jože Bogataj je tudi povedal, da nas čakajo zahtevne delovne naloge; opozoril na mejnost kvalitetnega dela in prizadevnost. Nujno je treba uspostavljati vzdušje sodelovanja in kulturo dialoga. Vodja splošno-organizacij-skega sektorja Mišo Ceplak pa je povedal, da se izboljšuje likvidnost podjetja, pojasnil je smisel reorganizacije v podjetju in povedal, da bi odslej v delavskem svetu pod- Letos največ za Rovte Pri obratu ALPINA Rovte se je začelo s pripravami za gradnjo prizidka in adaptacijo obstoječega objekta. Gradnjo prizidka (113 m') bosta v glavnem financirala občina Logatec in VALKAR-TON Logatec. Stroške obnove obstoječega objekta in potrebno opremo bo bodo krila Alpina. Dela končana jeseni. V osrednji tovarniški zgradbi v Žireh se bodo obnovile dotrajane sanitarije. Dela bodo predvidoma tekla julija in avgusta. Obnovili bomo tudi makadamsko parkirišče Alpine. Bajko Šubic Delali pa bodo zaenkrat le v dopoldanski izmeni, ker ni dovolj delavcev. Obstoj obrata je sedaj zajamčen, ne bo pa nobenih posebnih akcij za pospešno zaposlovanje. Mišo Čeplak je opozoril na iskanje notranjih rezerv in boljše gospodarjenje, kar edino lahko prinese tudi več dohodka in tudi večje osebne dohodke. Z referendumom, ki smo ga imeli pred kratkim, smo se preoblikovali v enovito podjetje. Toda to še ni dovolj za uspešno podjetništvo. Predvsem je potrebno dobro delo povsod. jetja oba obrata, Rovte in Sentjošt, zastopal en delegat. Spomnil je tudi na prizadevanje, da se z osebnimi dohodki približamo slovenskemu povprečju, kar je ob dobrem delu in poslovanju možno. Nejko Podobnik ■ M шЛ KflKO USTVnRIflfflO Na trg »še tople« čevlje Pogosto pozabljamo, da je med proizvodnjo in prodajo še en pomemben člen. To pa je odprema. Tu dela 33 delavcev in zanimalo nas je, s čim se ukvarjajo, kakšne težave imajo. Naš sogovornik je bil vodja skladišča končne obutve Jani Jerman. »Trenutno odpremljamo obutev za Sovjetsko zvezo in za Krausa. Potem bodo na vrsti ostali kupci: Aspo, Bel-mo, ZDA... Za Beneco odpremljamo vse sproti. Mislim, da nekatere težave, ki jih imamo, izvirajo iz neustrezne kadrovske politike. Delo sicer poskušamo posodobiti. Sedaj imamo že vse podatke na računalniku, prizadevamo pa si za nakup novega stroja za pakiranje. To bo nekoliko spremenilo naše delo. Kako urediti skladišče, zlasti pa še ves postopek, od Iz skladišča končnih izdelkov icsss; Л;3|#: L 3 #:#; at azi Nekaj čevljev, ki smo jih izdelovali v maju vhoda blaga do transporta, je seveda teoretično znano, v praksi pa je marsikaj težko izvedljivo. V mislih imam sodobnejše opremljanje, drugačno pakiranje (predpakiranje), usklajevanje evidenc in še kaj. Radi bi uredili skladišče tako, da bi bilo čimmanj prekladanja, uvedli paletni sistem itd. Moti nas, da skladišče pogosto postaja prava delavnica, zlasti tedaj, ko je treba skompletirati naročeno količino, pa vsa obutev ne ustreza. Skratka vemo, da smo zastareli, vemo pa tudi, kako naj bi bilo, pa je malo odvisno samo od nas. Je pa to zanimivo in pestro delo..je končal Jani Jerman. Nejko Podobnik 9850 9030276 913 art. 9850 (9030276) Elegantna ženska sandala iz mehkega ševret usnja, v črni barvi in kombinacijo imitacije pitona v metalni barvi. Te sandale izdelujemo za izvoz v Sovjetsko zvezo. 8568 684626 /(RAU5 art. 8568 Modna ženska salonka iz mehkega junečjega boksa, v črni barvi, z modernim okrasom. art. 5547 NNN130 Je prvi predstavnik za rekreativno turno smučanje čevljev za ženske z NNN sistemom. Popestrijo ga različne barvne kombinacije, tako, da se barvno ujemajo z ostalim delom tekaške opreme. Vladimir Pivk V razvoj za vsako ceno Po slabši prodaji v sezoni jesen—zima 88 (tu je potrebno omeniti ženske škornje in smučarsko obutev), je prodaja v sezoni pomlad—poletje 89 v določenih skupinah obutve presegla naša pričakovanja. Omeniti velja predvsem Alpinino kolekcijo, tako ženske nizke, kot sandale. Če primerjamo parovno prodajo v teh dveh grupah (samo tekoča kolekcija), je prodaja v letošnjem letu boljša. Po našem prepričanju, tudi po odzivih s terena, se je naša kolekcija tako po designu, kot po vgrajenih materialih že dokaj približala ponudbi na italijanskem trgu. Po prodajnosti izstopa skupina Mija. Zaradi dobre prodaje smo še dodatno po-naročili en model sandal. Ob rob letošnji kolekciji bi poudaril še to, da dobre rezultate dosegamo ob razme- roma šibkem vlaganju v razvoj. Če hočemo hraniti oz. povečati naš tržni delež, moramo iskati rezerve predvsem v razvoju, ob obojestranskem interesu tako proizvodnje, kot prodaje. Letošnja slaba zima je za prodajo imela dvojni negativni učinek. Na eni strani nismo prodajali zimske obutve, ampak smo praktično vso zimo prodajali obutev, ki jo v normalnih pogojih največ prodamo spomladi ali jeseni. To zlasti velja za moške nizke čevlje, katerih zalogo smo prodali preko zimskih mesecev. V začetku letošnje sezone smo tako ostali praktično brez te obutve. Poleg tega so se pojavile še kasnitve, saj so nekatere tovarne v drugih republikah v prvih letošnjih mesecih delale samo z 80 % zmogljivostjo. Konec aprila se je dobava te obutve normalizirala, ven- KAKO UfTYflRjnfflO Vtisi s sejma v Bologni Nič posebno novega Od 10. do 13. maja je bil v Bologni tradicionalni vsakoletni sejem Lineapelle. Tu razstavljajo vsi večji proizvajalci materialov za čevljarsko industrijo. Prevladujejo proizvajalci usnja in tekstilov, ki so pokazali novosti za sezono 1989/90. Lahko rečemo, da se prav na tem sejmu že izbirajo materiali za nove kolekcije in barve za prihodnjo sezono. Pri materialih za športni program kakšnih novosti ni bilo videti. Od vsako leto razstavljenih se razlikujejo predvsem v barvah in deze-nih, medtem ko so artikli v glavnem isti. Novost, ki smo jo opazili, je v tem, da so nekateri večji proizvajalci razvili materiale, ki so močno podobni goretexu. To so materiali, ki ne prepuščajo vode in hkrati prepuščajo znoj iz čevlja. Težava je v tem, da še ni dosežena zadostna kakovost, kar priznavajo tudi proizvajalci sami. Pri barvah smo ugotovili, da še vedno prevladujejo lanske barve (viola, mint, fuksija ...), zelo veliko pa je tudi fluorescentnih barv. Pri dezenih se pojavljajo predvsem materiali, ki so potiskani z ranoraznimi motivi in različnimi vzorci. Te značilnosti je bilo opaziti pred- vsem pri umetnem usnju, medtem ko pri naravnem prevladujejo standardni de-zeni. Obiskali smo vse naše dobavitelje, ki so razstavljali. Po katalogih z vzorci in barvami za prihodnjo sezono, smo ugotovili, da tudi naši dobavitelji nimajo kakšnih posebnih novosti, razen materialov z učinkom goretexa. Obiskali smo tudi nekatere proizvajalce, s katerimi še ne sodelujemo, ki so nam dali ponudbe v zvezi s prodajo materialov za našo proizvodnjo. Ob koncu lahko ugotovim, da smo na sejmu dobili vse potrebne informacije o novih materialih in novih modnih barvah za prihodnjo sezono in da moramo te informacije predvsem čimbolj še izkoristiti. Janez NOVAK dar pa izpada prodaje na začetku sezone v celoti ne bo m^oče nadomestiti. Že nekaj sezon se ukvarjamo s pomanjkanjem trim obutve. V Jugoslaviji je poleg Planike samo še en proizvajalec podplatov (Kosi-mod), ki po obliki ustreza. Ker od Planike te obutve ne moremo dobiti, smo se orientirali na drugega. Zaradi kasnitve tega proizvajalca bi v letošnji sezoni ostali brez trim obutve, če ne bi nekaj trima uvozili in na ta način vsaj do neke mere zadovolji- • li povpraševanje. Isti problem se že dlje časa pojavlja tudi pri otroški obutvi. Kvalitetnih proizvajalcev je v Jugoslavji malo ali pa so za široko potrošnjo predragi (Ciciban). Lahko rečem, da smo s prodajo zadovoljni. Upamo, da bo tako še naprej in da bomo sezonsko obutev prodali brez velikega znižanja. Hkrati se zavedamo, da se lahko že v naslednji sezoni vse postavi na glavo. Ne glede na to, bomo v naših prodajalnah imeli pravo obutev ob pravem času in po tržnih cenah. Vse to je na koncu zaman, če vreme ne streže prodaji. To pa je tako imenovana »višja sila«, na katero ne moremo vplivati. Ivo Pivk Kolekcija — novosti Kolekcija živi in le kolekcija, ki bo pravilno oblikovana, tako vrednostno kot »de-signersko« bo zaživela in doživela dobro prodajo. Že pravilna izbira na sejmu določa, kakšna bo kolekcija. Z namenom, da pregledamo in odkrijemo novosti, ki naj bi bile upoštevane v kolekciji za sezono pomlad-po-letje 1990, smo obiskali sejem materialov v Bologni. To je najpomembnejši sejem, kjer so predstavljeni trendi in novosti za prihodnost. Zato je pomembno iz množice uporabnih in neuporabnih trendov pravilno izločiti in izbrati stvari, ki bi bile primerne za vgraditev v kolekcije. Veliko idej in usmeritev, ki so predstavljene, potem v praksi ne zaživi. Zato je potrebno z natančno in primerno selekcijo priti do pravih osnov in teženj. In kakšne so novosti za kolekcijo pomlad-poletje 1990? V kolekciji prevladuje baroko stil. Zanj so značilni razni kovinski filigranski okrasi. Na področju barv še vedno prevladujejo odtenki zemlje, zlasti rjava barva. Pojavljajo se rahlo kovinske barve, predvsem bakrena in barva starega zlata. Opaziti je tudi olivno zeleno in peščeno barvo, z zlatimi vtisi. V kolekcijo se preliva tudi angleški mestni stil, v katerem so zlasti grupe z nizkimi in srednjimi petami. Prisotne so kombinacije rjavih odtenkov. Še vedno pa je največji poudarek na pletenju, saj ga lahko opazimo tako pri umetnem, kot tudi pri naravnem materialu. Lahko rečem, da sedanji trend še zmeraj ostaja v modi. Saj ponazarja eleganco in športni stil hkrati. Franci Kavčič Iz naših prodajaln Prodavnica u Travniku je otvorena u julu 70. godine, znači posluje več nepunih 19 godina. Sve ove godine ostvarivala je veoma dobre rezultate i svake godine je promet rastao. Plano-vi su se postizali i prebacivali u finansijskom smislu. Što se tiče parovne prodaje u prosjeku smo prodavali oko 20 hiljada pari godišnje; ovakva prodaja kreče se od 77 godine do 88 godine. Najbolja godina je bila 83, kada smo prodali 27.500 pari. Moramo napomenuti da je prodavnica uvijek poslovala sa ostatkom dohodka i da nikad nije bila u crvenom, žto je veoma važno napomenuti. Posebnih problema nemarno. Več je vrijeme, da se prodavnica adaptira, ali iz rukovodstva kažu, da se moramo malo strpiti, jer je sad takva situacija, da nema para. Snabdjevanje je uglavnom dobro, a od kooperanata malo lošije, pogotovo u zadnje vrijeme nedostaje sportske obuče. Za tekuču godinu smo dobili 3 puta veči plan od ostvarenog ali nas to ne zabrinjava. Za prva četiri mjeseca smo parovni plan postigli 99 pošto, a finansijski smo prebacili za 22 stare milijarde. Nadamo se, da čemo finansijski plan dosta prebaciti, a parovni zavisi od snabdjevanja poručene robe, jer ima dosta robe stornirane, a za njih nismo našli zamjenu. No kako cije-ne divljaju radi inflacije smatram da se odlično prodaje. U početku rada prodavnica počeo je samo poslovoda, a kasnije se je personal povečavao, tako da nas sad ima ukupno 5. Realno bi bilo kad bi nas bilo 4, jer bi tada imali daleko bolj i rezultat na zaposlenog. U prodavnici Alpina Travnik rade prodavačice Vlatka Po-znanov i Ivanka Gelo, koje su bile i naše učenice, te Božana Kozinovič, Nevenka Raca i poslovoda prodavnice Pero Raca, koji radi od samog otvaranja. Na kraju svim radnicima i rukovodstvu svih oura i pogona želimo dobar uspjeh u radu drugarski vas pozdravljamo. Pero RACA : S5?:WS:::>K UREDAIKOYO fflIZO na temo: KAKO DO VEC DENARJA ZA NAŠE POSLOVANJE v razgovoru so sodelovali: Tone ENIKO, vodja knjigovodstva in Aleš DOLENC, direktor TOZD Prodaja. Razgovor je vodil Nejko PODOBNIK, zapiske je uredila Anuška KAVCiC. Delo-življenje: Kako ocenjujete zakon o podjetjih, v tistem delu, ki govori o podjetništvu oz. vrednostnih papirjih? Kakšni so vaši predlogi v zvezi s pridobivanjem »svežega denarja«? Aleš DOLENC: Novi zakon o podjetjih dopušča, da na tem področju naredimo korak naprej. Možne so celo delniške družbe, oblikuje se trg vrednostnih papirjev ...; kar zadeva tehnično plat, ni večjih ovir, precej več jih je v vsebinskem delu. Menim, da moramo v Alpini najprej rešiti svoje probleme, medtem ko upam, da se bomo rešili inflacije in izboljšali politične razmere v Jugoslaviji. Vse analize, ki so bile napravljene o vlaganju tujega kapitala, na prvo mesto postavljajo ravno varnostni faktor. V tem pogledu uživa Jugoslavija malo zaupanja. Pridobivanje denarja je treba razčleniti na več področij, to je domač kapital, tuji kapital ali pa hranilna služba. Mislim pa, da bomo morali postaviti spremljanje rezultatov na takšno raven, da bomo privlačni za kapital in tuja vlaganja. Sedaj ne bo več tako, da bodo neka finančna sredstva na razpolago, potem pa bi jih lahko po svoje koristili. Kolikor bo nekdo vložil, toliko bo hotel tudi soodločati. Delo-življenje: Doslej je bilo takšno ravnanje okarakterizira-no za kapitalistično. Aleš DOLENC: Dejansko bi morali tako delati, delali pa smo bistveno drugače. Prišli smo v čase, ko bo nujno potrebno spet vzpostavljati teorijo naravnega reda in denar bo moral imeti svojo ceno, tako kot vse ostalo. Menim, da je naša industrija zanimiva za vlaganje tujega kapitala, kljub temu pa ne smemo misliti, da so vsi po- goji za to že izpolnjeni in da nas bodo »rešile delnice«. Od tega smo še daleč. Glede prodaje in akcij, ki jih nameravamo izpeljati v MPM ter izboljšati naše poslovanje, lahko povem, da razmišljamo o širitvi mreže s pomočjo zasebnega kapitala, kjer gre za obojestransko korist. Imamo priložnost, da razširimo naš vpliv na tržišču in brez posebnih dodatnih stroškov in rizika ustvarimo dohodek. Seveda se bomo morali sami odločiti, ali smo pripravljeni sprejeti tuja vlaganja; pomembno bo predvsem to, kakšen program bomo ponudili, da bomo zanimivi za združevanje kapitala. Vsekakor ne bi bilo dobro, da bi s tem preveč hiteli in že v začetku želeli preveč. Prej bo potrebno razčistiti tudi naš fenomen družbenega lastništva (kolektivna ali državna lastnina). Tone ENIKO: Nekaj stvari smo razčlenili že v uvodu in takšne dejansko tudi so. Predvsem moramo vztrajati v smeri, kot smo že začeli: delati z vso silo, kajti nihče nas ne ovira, da ne bi delali dobro. Kar zadeva novo zakonodajo, pa predstavlja neko sočasno možnost, ki ji moramo slediti in izkoristiti v obe smeri; da zbiramo kapital ali da mi vlagamo. Enako kot pri kreditu; lahko ga najemamo ali dajemo. Seveda, gre za malo bolj kočljiva vprašanja, saj iz družbene lastnine izhaja tudi združeno delo in v zavesti to ni tako enostavno spremeniti, kot izgleda. Kar zadeva pridobivanje denarja, menim, da smo predvsem vezani na našo osnovno funkcijo, to pa je proizvodnja in prodaja obutve. Tega denarja je »svežega« sicer malo, vendar bo prihajal predvsem iz osnovne de- javnosti. Zato je potrebno, da delamo in jačamo lastni kapital, nato pa šele zbiramo možne ponudbe, ki bodo pomenile večji skok ali imele večji pomen (npr. v investicijskem smislu) za našo delovno organizacijo. Delo-življenje: Torej, dosedaj smo poslovali kot delovna organizacija, po novem, ko smo postali podjetje, bi ta zadeva morala biti uravnavana na višjem, poslovnem, podjetniškem nivoju. Anketa, ki smo jo izvedli pred kratkim, je pokazala zanimive rezultate o razmišljanju naših vodilnih ljudi. Na prvo mesto je bilo postavljeno splošno varčevanje, na drugo zmanjšanje števila ljudi (režije), na tretje pa osnovanje hranilne službe, ki je začela z delom. Vse ostale, zunaj uveljavljene možnosti za pridobivanje »denarja«, so bile nekako potisnjene v ozadje. Tone ENIKO: Jedro problema nastane v razliki med pridobivanjem dohodka in stroški, če gledamo na to računovodsko. Če to razširimo še na planiranje, analizo in nadzor, pomeni, da je treba obvladovati ves proces. To pa je v današnji inflaciji težko. Glavna možnost za pridobivanje denarja je torej, da s čimmanj stroški dosežemo čim višjo ceno našega izdelka na tržišču. Kar zadeva varčevanje, moramo vedeti, da samo s tem ne bomo dosegli boljših rezultatov, saj v sedanjih časih tisti, ki varčuje, uspeva slabše, kot tisti, ki vlaga. Hranilna služba je vsekakor pomembna za delovno organizacijo in delavce, nikakor pa ni odločilnega pomena. Delo-življenje: Poslovni uspeh še ni zagotovljen, če bomo vse čevlje, ki jih bomo izdelali, tudi prodali, kajne? Tone ENIKO: Vsekakor ne, ker je važno kaj iztržimo. Aleš DOLENC: Postavlja se vprašanje: ali lahko živimo od svojega dela ali bo potreben tuj kapital? Ena izmed možnosti izboljšanja kvalitetnega poslovanja je tudi v tem, da na določenih programih pridobimo tuja sredstva in jih uporabimo v poslovanju. Tone ENIKO: Vsekakor je pomembno, da v prvi vrsti vztrajamo pri lastnem kapitalu in ga skušamo okrepiti s kvalitetnim poslovanjem. V tej smeri pa si prizadevamo že dlje časa. S tujim kapitalom okrepimo določen del, na določenih programih, v večini pa ostanemo samostojni pri odločanju in uporabi sredstev. Na primer, če angažiramo celoten športni program, bi to pomenilo, da smo prodali firmo. ker tu največ predstavljamo, če pa bi to naredili za del lahkega programa, je to povsem drugo. Moram reči tudi to, da smo se v zadnjih dveh letih znašli v dokaj hudi situaciji, da pa smo se v zadnjem času pravilno usmerili v izboljšanje položaja firme, ki likvidnostno ne slabi več. Tudi struktura našega premoženja je boljša, kot je bila, čeprav je še vedno kritična. Zato lahko rečem, da je smer iskanja izhoda boljša rešitev, kot bi bila s samim vlaganjem. Delo-življenje; Svež denar so lahko tudi sredstva delavcev. Kazalo bi proučiti tudi možnosti vključevanja deviznih prihrankov delavcev. Vendar bi morali delavci podjetju resnično zaupati, sicer vlaganja ne bo. Aleš DOLENC: Seveda bo treba tu precizirati precej stvari, predvsem pa ustvariti zaupanje in možnosti, da bi tisti, ki bo vlagal, imel od tega koristi, prav tako pa tudi podjetje. Tone ENIKO: Ena izmed možnosti bi bila, da bi na primer del osebnega dohodka delavci vlagali (nad rednimi OD). To bi lahko pomenilo večjo zainteresiranost za delo in poslovanje delovne organizacije. Delo-življenje: Vlagati bomo zanesljivo morali, sicer ne bomo napredovali. Povečati bo treba interes dejavnikov tudi znotraj tovarne. Mislim, da o tem še premalo razmišljamo, čeprav nam zakonodaja to že omogoča. Tone ENIKO: Poudaril bi, da je pomembnejše kot v denarna sredstva, vlaganje v osnovna sredstva, razvoj, kadre ... Razvoj Alpine je potrebno peljati tako, kot smo si ga dolgoročno zamislili, ob upoštevanju vseh zakonskih sprememb in novosti ter razmišljati, kako ukrepati, če bi se ta dolgoročna strategija izkazala neuspešna. Nova zakonodaja nam omogoča, da dokaj normalno delamo in nas v ničemer ne omejuje. Menim, da ne kaže zanemariti prav nobene možnosti in priložnosti, ki bi bila za nas koristna. Vsekakor mora to biti »obleka po meri Alpine«, to pa le mi vemo, kakšna je. Imeti moramo konkreten program, za katerega vemo, kaj želimo dobiti. Če bi se zgodilo, da ne bi bili uspešni, bi propadel samo ta program, nikakor pa to ne bi smelo ogroziti celotnega podjetja. Gotovo bo tudi ugotavljanje rezultatov (dobička) na ravni podjetja potrebno bolj razdelati in ugotoviti marsikaj zanimivega in koristnega. V vsakem primeru moramo izhajati iz tržišča. Kaj mi hočemo na tržišču in kaj nam v dobič-kovnem smislu pomeni. Vedeti moramo, kako nastaja dobiček Kako do več denarja za naše poslovanje yazno ie DA YGfflO Sr koclrev/ke novice V mesecu maju je nastopilo delovno razmerje 7 novih delavcev, z delom pa je prenehalo 15 delavcev. V prodajalni Subotica — TOZD Prodaja je začela delati Marika Arnold. V TOZD Proizvodnja pa Mejrema Nikočević, v obratu Gorenja vas, Sonja Zem-Ijič, v obratu Rovte, v oddelkih v Žireh pa so nastopili delo: Uroš Demšar, Dušan Fakin, Mojca Mlinar in Anton Košir, ki se je vrnil s služenja vojaškega roka. Z delovnim razmerjem so v tem razdobju prenehali iz TOZD Proizvodnja, iz obrata Gorenja vas: Vida Pustavrh, Blažena-Ma-rija Mohorič in Anica Čemažar; iz obrata Cel je prenehala Marija Samec, iz oddelkov v Žireh pa: Frančiška Kopač, Jože Tr-ček, Marija Frelih, Marija Oblak, Irma Lapajne, Iztok Bo- fataj, ki je odšel v JLA, Drago akelj in iz obrata Šentjošt — Matjaž Tominec. V TOZD Prodaja so prenehali delati: Anka Alebić, iz prodajalne Rijeka, Anica Bajec, iz prodajalne Ljubljana 6 in Natalija Ivelja, iz prodajalne Jesenice. OB VSTOPU NA NOVO ŽIVUENJSKO POT Cv in ga je treba ugotavljati po posameznih tržiščih, posameznih proizvodih in posameznih proizvodnih poteh. Aleš DOLENC: Glede svežega denarja je podobno kot z inflacijo. Pomanjkanje svežega denarja je lahko le posledica in ne vzrok. S samim dotokom denarja se situacija ne bo rešila, ker dotoka ni brez odtoka; večje rezerve so na primer v zakonu o delovnih razmerjih. Marsikak problem bi lažje in hitreje rešili, če bi bili tu bolj prilagodljivi. Skupna vlaganja so pomembna predvsem pri investicijah. Na primer, v slučaju, ko se neka investicija izkaže za nujno potrebno in sami ne zmoremo pokriti stroškov. OB ODHODU V POKOJ Dolgoletnim sodelavcem Frančiški Kopač iz vzdrževalnih služb, Jožetu Trčku iz lahke montaže, Mariji Frelih iz se-kalnice, Mariji Oblak iz šivalnice. Vidi Pustavrh in Blaženi-Mariji Mohorič iz obrata Gorenja vas ter Mariji Samec iz obrata Col, želimo ob odhodu v pokoj še mnogo zdravih let, da bi jih preživeli v zadovoljstvu in razumevanju! Posojila med potrebami in možnostmi Stanovanjska posojila za leto 1989 so razdeljena, podpisane so tudi že vse pogodbe, večina delavcev pa je posojilo že v celoti izkoristilo. Letošnje leto je bila strokovna služba, kot tudi komisija pred težko odločitvijo, kajti prosilcev za posojilo je bilo 147, na razpolago pa je bilo le 800.000.000 din. Ce bi ta znesek razdelili vsem prosilcem, bi lahko dobil vsak le okrog 500 starih milijonov, kar ob današnjih cenah pomeni zelo malo. V mesecu maju so stopili na novo življenjsko pot sodelavci: Rozalija Rupnik, Marko Novak, Metka Dolinar, Ivanka Bogataj, Milena Likar, Majda Ušeničnik, Polona Kolenc in Metka Benedičič. Vsem iskreno čestitamo in jim želimo predvsem sreče in zdravja ter razumevanja v zakonu! Na sprejemu pri direktorju ob odhodu v pokoj, z leve: Eržen Anton, Jože Trček, Cvetko Trček, Viktorija Rupnik, Marija Oblak, Blažena-Marija Mohorič in Vida Pustavrh Komisija se je zato odločila, da upošteva samo tiste, ki prvič prosijo za posojilo za novogradnjo, kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo ali so pred leti že dobili posojilo za obnovo in letos prvič prosijo za novogradnjo, če stanovanje družine ne ustreza standardom. Teh prosilcev je bilo skupaj 65 in pri vseh je bil opravljen ogled stanovanjskih razmer. Na osnovi točkovanja je bila narejena prednostna lista, po kateri je bila narejena naslednja delitev; — prosilci, ki so imeli nad 400 točk, so dobili posojilo v višini 22.000.000 din, — prosilci, ki so imeli od 400 do 300 točk so dobili posojilo v višini 16.000.000 din, — prosilci, ki so imeli pod 300 točk pa 9.600.000 din. Poseben problem so bili letos prosilci, ki kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo (eden iz TOZD Proizvodnja, štirje iz TOZD Prodaja). V našem samoupravnem sporazumu je določeno, da imajo prosilci za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše pravico do 40 % posojila od vrednosti stanovanja, po predloženi pogodbi. Ko smo delali izračune, smo ugotovili, da z razpoložljivimi sredstvi prosilcev za nakupe ni možno rešiti. Zato smo za TOZD Prodaja dodatno vzeli 20 starih milijard na Ljubljanski banki. Tako smo imeli na razpolago 100 starih milijard. Komisija se je odločila, da se s prosilcem za nakup stanovanj ugodi, ker za TOZD Prodaja že lani ni bilo sredstev, v Žireh pa smo za delavce TOZD Proizvodnja in DSSS v soseski S7 kupili pet stanovanj, za kar smo lani porabili vsa sredstva. Že v razpisu je bilo predvideno, da se v primeru, če se za no-vograditelje in nakupe porabijo vsa razpoložljiva sredstva, ostalih prosilcev ne rešuje. Člani komisije in strokovna služba smo se zavedali, da bo zaradi take odločitve precej slabe volje, kajti marsikatera adaptacija je nujna in povezana z velikimi stroški. Prosilcev za obnavljanje je bilo skupaj 49, zato je komisija, glede na razpoložljiva sredstva, sklenila, da letos ne upošteva prosilcev za obnovo stanovanj. Sami lahko ugotovite, da sta bili strokovna služba in komisija zelo omejeni s sredstvi, zato delitev prav gotovo ni zadovoljila vseh. Marta MLINAR Zaključek: Ravnati moramo torej z zavestjo dobrega gospodarja; in če nam je pri tem naklonjena še zakonodaja, je to dobro. Ce bo prišlo do določenih ovir, bo potrebno iskati rešitve sproti. Najprej bo treba imeti ustrezen program in pametno gospodariti, potem bodo dane možnosti za vlaganja. Kaj je torej koristno za delovno organizacijo. Ali je to, da imamo jasno zastavljene cilje na svetovnem trgu in v tej smeri delamo. Ali, če vlagamo, moramo ob določenih stroških doseči tudi nek boljši rezultat. Viljemu Gregoraču v slovo v preteklem mesecu smo se za vedno poslovili od našega upokojenca Viljema Gregorača. Z Viljemom Gregoračem, ki je bil rojen leta 1910, je spet odšel eden od pionirjev Alpine, saj je pričel delati že leta 1950, kot kvalificiran čevljar, vse do upokojitve v aprilu leta 1961. Odšel je tiho in mirno. Spominjali se bomo srečanj z njim. vrnimo ie Dn vemo Mladina Sela in osnovne šole o ekologiji Pri zahtevnih akcijah je treba združiti sile. To se v Žireh vedno pogosteje dogaja in prav je tako. Prav gotovo je kakovostna razprava o varstvu okolja zahtevna reč, posebno še, če želimo, da vse skupaj ne zvodeni v medsebojno obtoževanje. S tega vidika bi lahko rekli naslednje; razgovor, ki je bil pretekli mesec v osnovni šoli, je ponovno osvežil že znana vprašanja, bil je morda tudi zanimiva in poučna informacija, zlasti za mlade. To je nedvomno koristno, saj na okolje vplivamo ljudje, ki smo več ali manj osveščeni... Mislim pa, da bi od tu naprej morali stopiti korak naprej in napraviti nek načrt za postopno razreševanje ekološke problematike. Za tak pristop pa bi se morali sedaj sestati ključni družbeni dejavniki in strokovnjaki z različnih področij. Tak program bi bil lahko osnova za neko družbeno akcijo, tako v republiki, kot v posameznih krajih. Nesmiselno je namreč, da se večno prepričujejo le prepričani ali da se ekologi in onesnaževalci kregajo vpričo premalo seznanjenih ljudi. N. P. Štefanu Albrehtu v slovo Iz vrst naših upokojencev je smrt iztrgala Štefana Albrehta, rojenega leta 1911. Kot kvalificiran čevljar je pričel delati v Alpini junija leta 1945, vseskozi v oddelku pri-krojevalnice, do upokojitve konec leta 1966. Torej je bil med tistimi, ki so delali v najtežjih časih in gradili sedanjo Alpino. Pogrešali bomo njegovo zanimivo osebnost. Otišao je Pavle Berić Dana 31. maja 1989 go-dine preminuo je dugogo-dišnji član našega kolektiva poslovoda prodav-nice u penziji Pavle Be-rić. Drug Pavle je došao u naš kolektiv 1957 godine kada je otvorio prodavni-cu Beograd II. u Nušice-voj ulici. Na dužnosti poslovode u ovoj prodavnici je ostao do septembra 1971. godine kada je preuzeo duž-nost poslovode naše pro-davnice u Zemunu, Maršala Tita 40. Sa dužnosti poslovode ove prodavnice otišao je u zasluženu penziju 1979 godine. Životni put druga Pavla obuhvata period od siro-mašnog seljančeta do školovanog i uspešnog poslovode prodavnice, za-što je nagradivan i zlat-nom plaketom radne organizacije. Generacije koje su kontaktirale sa njim, imale su priliku da u tim kontaktima čuju sa-vete visoko stručnog trgo-vinskog radnika. Drug Pavle je imao str-pljenja da svoje bogato iskuštvo prenese na mlade zašto mu je veliki broj mladih kadrova veoma zahvalan. Miloš Mladenović Poslovili smo se od Matije Bogataja Mnogo prezgodaj smo se morali posloviti od na- šega pred dvemi leti upokojenega Matije Bogataja, rojenega leta 1941. Po poklicu je bil kvalificiran zidar, vendar se je za delo v Alpini odločil že leta 1963. Delal je predvsem v prikrojevalnici, kmalu pa se mu je zdravje začelo slabšati, tako je leta 1977 pričel delati s polovičnim delovnim časom. Pred upokojitvijo, junija leta 1987, je opravljal naloge sekanje gornjih delov. Sodelavci se ga bomo spominjali kot delavca, ki mu je bil malokdo kos. Zapustila nas je Silva Zupančič v mesecu maju nas je za vedno zapustila naša upokojenka Silva Zupančič, rojena leta 1921. Svojo delovno pot je pričela v Alpini julija leta 1945 in vseskozi opravljala dela finančnega knjigovodje, najprej kot nižji knjigovodja, kasneje ji je bila priznana srednja strokovna usposobljenost, za opravljanje teh del. Dolga leta je bila ena ključnih delavk na finančnem področju. Bila je svetovalka, generacijam finančnih delavk. Njenega zajedljivega optimizma ne bo več. Francu Grošlju v slovo v zadnjih dneh maja nas je zapustil tudi naš dolgoletni upokojenec Franc Grošelj, rojen leta 1903. Delati je pričel v začetku leta 1947; bil je kvalificiran čevljar in sicer je delal večinoma kot pri-krojevalec. Svojo delovno pot v Alpini je zaključil v avgustu leta 1959, ko je odšel v pokoj. Zapustil nas je, zapustil svoje čebele ... * • • m Tfiffl Festival v mesecu mladosti Mladi iz Alpine, s Sela pri Zireh in Kladivarja so se spet izkazali. V počastitev Dneva mladosti so pripravili prijetno prireditev, na kateri so nastopili taborniki, rejci psov, vrteli so risanke za najmlajše, bila je tudi modna revija... Na stojnicah so obiskovalci lahko kupili marsikaj zanimivega. Vse skupaj so povezovali glasbeni ansambli, ki so množico obiskovalcev zabavali še pozno v noč. Ob praznovanju Dneva mladosti je bilo možno kupiti tudi marsikaj zanimivega in koristnega Kronometer Alpine — okoli 120 tekmovalcev v praznovanje so se vključili tudi taborniki Ob 30-letnici šolskega športnega društva Na osnovni šoli Padlih prvoborcev v Žireh so pred kratkim proslavili 30-letnico ustanovitve enega prvih šolskih športnih društev v Sloveniji. Pobudnik in prvi mentor društva je bil učitelj telesne vzgoje Darij Erznožnik, ki je ob pomoči brata Marka Erznož-nika v naslednjih letih uspešno delal z žirovsko mladino in športnim društvom. Začetnikoma organiziranega športnega življenja so sledili drugi pedagogi, tako da je sedanja dejavnost zelo razvejana. Začelo se je pravzaprav iz nič; bilo je le veliko volje med učitelji in učenci. Pred tridesetimi leti v Zireh ni bilo telovadnice, ne igrišč; vse to je bilo treba zgraditi. Koliko odrekanja in dobre organizacije je bilo potrebno, da so se izboljšali pogoji za športno delovanje. Uspehi, ki jih je šolsko športno društvo Tabor imelo pri svojem delu, so tudi prispevali k večjemu razumevanju ostalih, tako da je sedaj tu lepo opremljena telovadnica in šolski stadion. Pogoji za delo so tako mnogo boljši, čeprav splošne razmere v družbi tej dejavnosti niso posebno naklonjene. V Žireh pa se zavedajo, da je telesna vzgoja eden temeljev uspešnega ustvarjalnega dela tudi kasneje. Nejko Podobnik Zmagovalci v posameznih kategorijah: pionirji do 12 let: Gregor Petrič, Grosuplje, 17.24.3 pionirji do 14 let: Andrej Hauptman, Rog, 15.06.4 giladinci do 19 let: Gorazd Podrekar, Janez Peternelj, 14.09.8 (Marko Subic je bil 3.) rekreativci do 30 let: Alojz Može, Krka, 14.01.3 rekreativci do 40 let: Ivan Mihovilovič, Janez Peternel, 14.44.3 Veterani do 45 let: Lojze Oblak, Alpina, 14.44.5 Veterani do 50 let: Jože Hafner, Adria, 13.36.9 Veterani do 55 let: Marko Rejec, Puntar, 15.48.6 Veterani do 60 let: Vinko Sink, J. Štucin 16.26.5 (Adolf Križnar je bil 2.) yeterani nad 60 let: Vladimir Makuc 16.43.0 (Ciril Erznožnik je bil 3.) ženske nad 25 let: Ivica Kosmač 19.32.1 Mladi v osnovni šoli praznujejo 30-letnico svojega športnega društva. V telovadnici so pripravili slavnostno akademijo z zanimivimi nastopi % TO JC nns KRAI A t_ VIBRO — po prazniku dela s prvim majem je uradno začelo z delom novo podjetje VIBRO, ki se je kot del programa izločilo iz Kladivarja, ki je prispeval tudi največ sredstev za osnovanje novega podjetja. Kot pravi direktor, diplomirani inženir Janez Kosmač, je bil zadnji mesec obdobje selitve v prenovljene prostore nekdanje opekarne v Račevi. Proizvodnja je ob začetnih težavah sedaj stekla. Izdelovali bodo elemente in sisteme za avtomatsko stre-go. Način dela bo podoben kot je bil v Kladivaju, tudi tržišče je deloma že znano, računajo pa, da bodo ob dodatnih prizadevanjih svojo dejavnost še razširili. Nejko Podobnik r Alpina bo uredila svoj prodajni prostor v blagovnici Blagovnica ima prednost Kar zadeva investicije v maloprodajni mreži, je trenutno v prvem planu oprema lokala v blagovnici v Žireh. Gradbena in obrtniška dela so praktično zaključena, oziroma bodo z ureditvijo okolice končana v nekaj dneh.Sedaj smo na potezi posamezni lastniki lokalov, da svoje prostore opremimo in pripravimo za otvoritev. Izvajalec opreme za naš lokal je ALPREM Kamnik, s katerim uspešno sodelujemo že vrsto let in prepričan sem, da nas tudi tokrat ne bodo razočarali. Ravno tako končujejo z gradbenimi deli v Slavonski Požegi, tako da bo potrebno v kratkem opremiti in preseliti dve naši prodajalni. Alpina bo tako pridobila večje in sodobneje opremljene lokale, kar naj bi se poznalo tudi pri prodaji, osebje omenjenih prodajaln pa bo imelo vsekakor boljše pogoje za delo. V Slavonski Požegi se z preselitvijo v nove prostore razširja program ponudbe, tako da bomo poleg obutve našim kupcem ponudili tudi športno opremo. Poleg teh dveh prodajaln še vedno načrtujemo obnovo izložb v prodajalni Zagreb I, obnovo prodajalne Zrenjanin in Ko-prvnica. V ostalih prodajalnah pa je potrebno sprotno vzdrževanje, tako da se kljub temu, da nimamo več korenitih posegov v obnovo lokalov, na področju investicij v maloprodajni mreži stalno nekaj dogaja. Marjan Jereb Zanimiv je bil literarni večer s pisateljem Mihom Mazzini-jem z Jesenic, ki je sicer maloštevilnim ljubiteljem literature predstavil svoje najnovejše delo »Godbe« Groharjev posnemovalec v Brekovicah »Grohar je moj vzornik«, je povedal slikar Miro Kačar iz Železnikov, za katerega so značilne slike, kjer filozofija ustvarjalca prodira na plan skozi megleno kopreno. Veliki formati, ki so za sproščeno potezo narave, po mnenju ustvarjalca, še premajhni. To so osnovne značilnosti slik, ki sijih ta mesec lahko ogledate v gostišču Sora v Brekovicah. je »DELO-ZiVUENJE« glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Tatjana Dolenc, Nada Govekar, Tatjana Mohorič, Anuška Kavčič, Anton Pintar, Vladimir Pivk, Nejko Podobnik, glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Bri-gita Zemljarič. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj Za mrliško vežico so darovali Pavla Gregorač — 50.000, ob smrti moža Viljema Ob smrti Manice Pivk: - Polde Pivk 50.000 — Silva Malovašič 25.000 — Ančka 100.000 Peternelj — sestra Vida 100.000 Ob smrti Štefana Albrehta — 200.000 — sorodniki