DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED LETO VIII SOBOTA, 15. JULIJ 1978 ŠTEVILKA 7 Praznovali smo 30 let naše DO 24. junij — ta datum je bil določen za praizno van j e ob 30-let-nici obstoja LIP Bled. Muhasto deževno vreme pa nam je tako zagodlo, da smo proslavo morali preložiti na nedeljo — 2. julija. Za ta dan smo si vsi želeli sonca, kajti v 'tem primeru bi praznovanje potekalo na Homu nad Zasipom, kjer so organizatorji marsikaj že storili in pripravili za takšno priliko. V nedeljo, 2. julija je navsezgodaj deževalo in takoj smo vedeli, da proslava na prostem odpade. Seveda pa nam izkušnje kažejo, da je bolje pripraviti prostor na dveh koncih, kot pa na enem. Za našo proslavo je bila pripravljena nova hala na Rečici in tja nas je tisto deževno jutro vodila pot. Najprej je bilo videti, da bo le malo povabljenih in naših delavcev iz vseh temeljnih organizacij. Okoli desetih dopoldne pa se je hala napolnila do zadnjega kotička. Pogled na oder: pred govorniškim odrom je stala vaza polna pisanih gorenjskih nageljnov, na steni med Lipovimi zastavami so poleg Titove slike postavili parole: »30 let našega skupnega dela, enotnih ciljev!« Začenjal se je kulturni program. Napovedovalka Alenka Bole-Vrabčeva je najavila predsednika delavskega sveta naše DO ing. Jaka Repe, ki je odprl slovesno praznovanje 30 let našega obstoja. Predal je besedo direktorju naše DO ing. Francu Bajtu, ki je bil tudi predsednik odbora za proslavo. Le-ta je s preprostimi in jasnimi besedami povedal naslednje: in osvobodilnem boju, v katerem so sodelovali tudi številni delavci LIP Bled, posebno pa še po predaji sredstev za delo v upravljanje delavcem, je razvoj krenil hitreje. Delovna organizacija je bila ustanovljena 17. maja 1948, z od-lobčo tedanjega ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo ljudske republike Slovenije. V prvem desetletju obstoja podjetja se je podjetje konsolidiralo in pričelo z razvojem predelave lesa v končne izdelke, najprej s proizvodnjo stavbnega pohištva in lesne moke, poleg zabojev, ki so se proizvajali že ob ustanovitvi. Eden od pomembnih mejnikov v tem času je vsekakor prvo zasedanje prvega delavskega sveta dne 23. oktobra 1950. V naslednjem obdobju se je podjetje močno kadrovsko okrepilo in s pripojitvijo JELKE Radovljica, KZ Mojstrana in EMBALAŽE Vintgar, pričelo načrtno razvijati lesno industrijo na svojem področju. Najprej z ukinitvijo proizvodnje zabojev in uvedbo novega programa opažnih plošč in nato z rekonstrukcijami žag na Rečici, Boh. Bistrici in v Podnartu. V zadnjem desetletju je razvoj potekal še hitreje. Zgradili smo nove obrate za proizvodnjo vrat, opažnih plošč, vhodnih vrat ISO-SPAN izdelkov, del lastne maloprodajne trgovske mreže in skupno z Gozdnim gospodarstvom Bled mehanizirano lesno skladišče v Boh. Bistrici, sedaj pa se zaključuje izgradnja novega obrata sobnega pohištva iz masivnega smrekovega lesa in Delovni prostori so praktično vsi novi in jih je sedaj skoraj 40.000 m2. V tem 30-letnem obdobju smo proizvedli čez 1 milijon m3 žag. lesa, nekaj nad 2 milijona kom vrat, skoraj 7 milijonov m! opažnih plošč, 100.000 m3 ladijskega poda in opaža, 80.000 kom. vhod. in garažnih vrat, 93.000 m3 zabojev, približno 3 milijone kom. ISO-SPAN zidakov itd. To je le grob pregled nekaterih rezultatov dela pridnih in dobrih ljudi, ki so velik del svojega življenja vpletli v to, kar imamo. Z razvojem in izgradnjo proizvodnih obratov so se poleg izboljšanih delovnih pogojev ustvarile tudi možnosti za izboljšanje življenjskih pogojev tako, da imamo danes 132 lastnih stanovanj, počitniški dom, v pretežni meri urejeno prehrano, prevoz na delo itd. Pomembni uspehi so bili v tem času doseženi tudi na področju samoupravljanja, posebno po sprejetju ustavnih amandmajev, ko so se konstituirale temeljne organizacije združenega dela. V letu 1975 smo se združili v sestavljeno organizacijo združenega dela gozdnega in lesnega gospodarstva, s ciljem, da si z Jelovico razdelimo program vrat in oken in na ta način dosežemo še večje uspehe. Delavci so se v vseh obdobjih uspešno vključevali in tvorno delovali pri delu samoupravnih organov. Samoupravljanje pa je s sprejetjem zakona o združenem delu dobilo nov polet. 22. julij je pomemben datum v naši zgodovini, kateri nas spominja na vstajo in odpor v narodnoosvobodilnem boju v letu 1941. Že od vsega začetka so nam Nemci hoteli krojiti usodo, zamišljali so si idealno razkosati našo zemljo. Kot drugi jugoslovanski narodi, smo tudi mi segli po orožju in se tujim vsiljevalcem uprli. V naši ožji in tudi širši domovini je začela narodnoosvobodilni boj komunistična partija. Tako lahko rečemo, da se je uprl ves slovenski narod razen izdajalcev. Boj se je kazal v različnih oblikah in je bil bolj ali manj uspešen. Razumljivo je, da so borci v gozdovih drugače prispevali z akcijami za prehajala je navsa sle Muto artiza-Itvegali ■od na 'aK5na"g®tnbst se je vojnem obdobju. Stara narod pa prinesel prettvsem okoli in-■sa slovenska področja, . Tako je pri nas, četa, nastala sta on. Na Štajerskem osvoboi nom z življenj začetku "SncM sproti in stal: jugoslova: je bil pri velike spri Vstaja se je začela 22. julija dustrijskih središč, prehajala je^na| iskre odpora so se i na Gorenjskem začl Kamniški in Gorenj se je formirala Pohorska četa in v avgustu pa Štajerski bataljon. Vstaja Slovencev je bila pod močnim vplivom politične organizacije Osvobodilne fronte, tako se je organizacijsko razvijala na njenih temeljih. Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda in naradov drugih republik je prinesel v mesecu maju 1945. leta dvojno zmago: nad okupatorji in domačimi izdajalci. V današnjem svetu, kjer še vedno divjajo vojne, je naša domovina kot otok miru in res ne bi smeli nikdar dovoliti, da bi ga kdorkoli zmotil. V letu 1941 je naš narod izbral svojo usodo, svojo pot je izbral. Naš predsednik Tito je med mnogimi socialističnimi, svobodoljubnimi mislimi povedal tudi naslednjo: »To je bila osvobodilna in revolucionarna vojna, v kateri so bili zgrajeni temelji nove Jugoslavije.« Vesna Za 22. julij - vsemu kolektivu iskrene čestitke Tovarišice in tovariši, dragi gostje! Letos poteka 30-letno obdobje razvoja in rasti naše delovne organizacije. Pogled v današnje stanje nam hitro pove, kaj je bilo storjeno in kako se je naša DO razvila iz nekaj žag v današnjo industrijo. Prehojena pot je bila pestra, dinamična in uspešna. Začetki razvoja lesne industrije na našem področju segajo že v prejšnje stoletje. Predvojni razvoj je bil počasen, razdrobljen, povezan z vsemi problemi in nasprotji tedanje družbeno politične ureditve. Po družbeni revoluciji novega obrata predelave lesa v Podnartu. Če pogledamo le nekatere konkretne kazalce razvoja del. organizacije vidimo, da se je število zaposlenih povečalo iz 352 v letu 1948 na 976 v letu 1978, zlasti v zadnjih 20 letih se je zelo spremenila tudi kadrovska struktura od enega inženirja na 30 inženirjev in od 113 kvalificiranih delavcev na 297. Pri pregledu podatkov ugotavljamo, da smo leta 1948 predelali 4 % žag. lesa, 96% pa prodali, in v letošnjem letu pa 95% predelali in 5 % prodali lastne proizvodnje žag. lesa. Zasluge za dosežene razvojne in proizvodne uspehe gredo vsem, ki so sodelovali pri izgradnji in ustvarjanju LIP Bled. Kolektiv si je z dolgoletnim vključevanjem na domačem in tujih tržiščih pridobil mnogo poslovnih prijateljev, ki cenijo delo in poslovnost naše organizacije. Želja nas vseh je, da bi tudi v prihodnje obdržali ugled in simpatije s svojim kvalitetnim delom in poslovno resnostjo pri sedanjih in novih poslovnih partnerjih. Pred nami je novo obdobje, nič manj zahtevno kot je bilo preteklo. Tovariš Tito je ob otvoritvi XI. kongresa ZK poudaril, da je stalna rast produktivnosti dela edina resnična podlaga za celoten gospodarski vzpon in krepitev materialnega ter socialnega položaja vsakega posameznika, temeljnih organizacij in družbe v celoti za uspešno razreševanje družbenega razvoja. Kar smo zgradili, je potrebno dobro izkoristiti in ustvariti še boljše pogoje za lepši jutri. Ponosni smo na svoje uspehe in tako naj bo tudi v prihodnje, v to smo delavci LIP-a Bled trdno prepričani. Varl Janez, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko je zaželel veliko nadaljnjih uspehov našemu podjetju in dejal: Tovarišice in tovariši! Današnji dan je upravičeno praznik za skoraj 1000-članski kolektiv Lesne industrije Bled, ko slavi svojo 30-letnico skupnega dela in razvoja. Resnično ste lahko ponosni na dosežene rezultate, ki prepričljivo govorijo, kako je možno ob premagovanju številnih težav, ob odrekanju in racionalnem gospodarjenju doseči tako vidno preobrazbo. Po-(Nadaljevanje na 2. strani) Praznovali smn 30 let naše DO v upravljanje. To družbeno imo-vino z objekti in proizvajalnimi sredstvi vred ste vi v teh 28. letih z lastnimi in družbenimi sredstvi nekajkrat povečali in modernizirali. Preko delavskega samoupravljanja ste uspeli z lastnim dohodkom urediti vrsto perečih pa tudi družbenega standarda kot so, prevozi v službo, prehrana, stanovanjska problematika, dom oddiha in še mnogo drugega. Uspeli ste z oblikovanjem TOZD kolikor toliko premagovati medsebojne odnose skozi proizvodno problematiko. V sedanjem trenutku gre preprosto za to, da bi morali organizacijsko, zlasti pa vsebinsko aktivirati DPO, da bodo le-te oblikovale in izvajale takšen program in obseg dela, ki bo največ koristil širjenju samoupravnih odnosov. V mesecu marcu smo na nih volitvah volili delegate legaci j e drugega mandata od občine do je, volili smo tudi SIS. Mislim, da podružbljanja oblasti in ne potrošnje, s preteklimi vami dosegli nov korak pri jenju demokracije na lavca — občana, moramo preko organov DPO in samoupravljanja, doseči urejeno kontaktira-nje med DS in delegacijami DPO in SIS. Kar bi tudi še drugače lahko rekli: izvoljene delegacije za ZZD OS in izvoljene delegacije za zbore uporabnikov skupščin SIS morajo pred pomembnimi odločitvami kot so potrjevanje programov itd., zanesljivo obravnavati tudi zbori delavcev in organi delavskega samoupravljanja. Mi se nahajamo v procesu, ko delavec resnično vpliva na delitev ustvarjenega dohodka. Preko samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov urejujemo medsebojne odnose. Praktično vlagamo tja, kamor želimo in za kar se dogovorimo. To pa pomeni, da ustvarjen dohodek prelivamo v tiste dele družbene in naše nadgradnje, za katere smatramo kot ustvarjalci sredstev, da je obče družbeno potrebno in koristno. Vidite, mi sami smo kovači naše prihodnosti. Zato kaže, da se bolje organiziramo, več naporov moramo vložiti v dosego večje produktivnosti na slehernem delovnem mestu. Vsak posameznik in vsi skupaj se moramo bolj prizadevati za zagotovitev odgovornega odnosa do dela. Mi ne delamo za nekega delodajalca, mi delamo za sebe, za našega delovnega človeka, za našo družbo, v kateri nam je resnično že danes lepo. Zato bi morali bolje izkoriščati delovni (Nadaljevanje s 1. strani) datki, ki jih je navedel v svojem govoru direktor ing. Bajt, zgovorno potrjujejo vašo vztrajno in uspešno rast na vseh področjih dela in življenja kolektiva. Brez dvoma so doseženi rezultati plod vztrajnosti in marljivosti vsega kolektiva in številnih vaših tovarišev, ki jih danes žal ni več med vami ali pa se z vami na današnji proslavi kot upokojenci ponosno spominjajo svojega prispevka v bitki in boju preoblikovanja vašega podjetja v moderno in sodobno lesno predelavo. Pred dobrim tednom, kot nam je vsem znano, je končal zelo uspešno delo XI. kongres ZKJ. Na tem največjem zboru jugoslovanskih komunistov so delegati v imenu vseh članov ZKJ, v imenu vseh delovnih ljudi in občanov socialistične Jugoslavije, zelo odgovorno in odločno ponovno potrdili Titovo usmeritev za nadaljnji razvoj socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. S sprejetimi dokumenti se ni le potrdila prava in uspešna pot samoupravljanja, ampak smo se komunisti in vsi delovni ljudje preko delegatov zavestno odločili, da bomo v prihodnjem obdobju še bolj kot doslej, povsod in stalno delali tako, da ustvarimo takšen samoupravni sistem, preko katerega bo resnično materialna in duhovna rast še hitrejša in znatnejša. To pa pomeni boj za dosledno Naši delavci, ki so res lahko ponosni, da so v DO celih 30 let izvajanje ustave in zakona o združenem delu. To pa hkrati pomeni, preiti v še hitrejše uveljavljanje samoupravnih odnosov, v še hitrejšo ofenzivo na področju ustvarjanja dobrin za boljše dobro vseh delovnih ljudi in občanov. Zato naj bo tudi vaša 30-letnica praktično prelomnica, oz. pričetek razdobja, v katerem se morate za dobro posameznika in vas vseh odločneje spopasti z vsem, kar preprečuje hitrejši razvoj novih ekonomskih in družbenih odnosov. Pri tem mislim na proces nadaljnjega poglabljanja delavskega samoupravljanja, ki je že do sedaj dosegal tudi pri vas vidne rezultate. Preko družbeno političnih organizacij, zlasti preko ZK, sindikatov in ZSM, moramo zainteresirati ali bolje povedano, osvestiti moramo slehernega člana kolektiva, da bo v sebi spoznal svoje samoupravljalske pravice pa tudi dolžnosti. Preseči moramo še vedno prisotna pojmovanja, da naj o naših pravicah in obveznostih razmišljajo drugi. Nam je družba kot celota izročila že pred 28. leti tovarne pomembnih področjih. Že nekajkrat povečano število izvoljenih delegatov, zlasti za SIS, odpira možnost odločanja in načrtovanja v mnogo širšem krogu delovnih ljudi in občanov kot doslej. Mislim tudi, da bi bilo prav, da se preko delegatov več razmišlja in kreira potrošnjo sredstev, ki jih v združenem delu ustvarjate. Z vsemi potrošniki ustvarjenega dohodka združenega dela moramo vzpostaviti čim-preje pravo menjavo dela. V mislih imam razprave okrog delitve za številna interesna področja. Kadar se odločamo, koliko sredstev bomo namenili za družbeno reprodukcijo, takrat se moramo na povsem razumljiv način seznaniti s programsko zahtevo konkretnega interesa. Žal še nismo uspeli povsem go-go vor jeno tudi za vse delavce razumljivo in spremenljivo, sprejete programe interesnih skupnosti financirati. V dogovarjanju se prepletajo še vedno ostanki proračunske politike. Ker pa gre na eni strani za potrošnjo dohodka, ki ga le združeno delo ustvarja, na drugi strani pa za zadovoljevanje vseh potreb de- čas, bolj odgovorno opravljati z družbenimi sredstvi, racionalnejše uporabljati produkcijska sredstva, varčevati z materialom itd. Zagotovo je tudi v vaši veliki delovni družini še vrsta takih in podobnih problemov, ki jih kaže odpraviti. Zavest, da delamo zgolj za OD se mora spremeniti v zavest, da ustvarjamo dohodek, katerega del sicer dobimo v obliki OD, veliko večino dohodka pa po samoupravni poti namenjamo za vse tiste številne potrebe, ki nam zagotavljajo socialno in družbeno varnost. To pomeni, da posredno pa vendar konkretno v taki ali drugačni obliki občutimo rast tako imenovanega družbenega standarda in rast vsega potrebnega, ki obnavlja našo produktivnost. Resnično, tako se je tudi XI. kongres ZKJ odločil, da moramo več storiti na vsakem delovnem mestu, da bodo naše dogovorjene usmeritve naš dogovorjen razvoj še hitrejši in uspešnejši. Tovarišice in tovariši! Teh nekaj misli sem želel povedati z enim samim namenom Zvonko iz prodajnega sektorja sprejema čestitke in priznanje in željo, da bi tudi vaš kolektiv v prihodnje kot celota vložil mnogo več truda za odpravo tistih neurejenosti, ki so tudi po vašem prepričanju vzrok, da črka zakona o OZD še ni povsem prenešena v prakso. V Jugoslaviji gradimo samoupravno socialistično družbo, kar pomeni, da mora vsak po svojih močeh in sposobnostih vložiti maksimum možnosti za dosego še lepšega in bogatejšega življenja vseh. Družbena zavest in pripadnost tej samoupravni družbi se morata vtkati v nas vse s ciljem, da bomo tudi jutri srečni in zadovoljni. Krepitev družbene zavesti pa tudi pomeni krepitev naše moči v enotni jugoslovanski skupnosti, ki ne bo nikomur in nikdar dovolila, da bi uničil to, kar so NOB in socialna revolucija ter dosedanji razvoj naše samoupravne družbe dosegli. Ob koncu pa mi dovolite, da vam iskreno čestitam k vašemu pomembnemu jubileju. Prepričan sem, da boste tudi v prihodnje kot dobro organiziran kolektiv, še hitreje zakorakali pri doseganju novih rezultatov. vojni, nastala tako močna delovna organizacija kot je danes LIP Bled. Za občinsko gospodarstvo so bili uspehi in razvoj vaše delovne organizacije velikega pomena. Po eni strani je omogočal zaposlovanje novih delavcev, po drugi strani pa domačo predelavo edinega surovinskega bogastva v občini. Danes ustvarjajo delavci v TOZDih LIP skoraj desetino družbenega proizvoda občine in več kot četrtino izvoza. Po srednjeročnem planu občine spada lesna industrija z ozirom na domačo surovino in izvozno usmerjenost med prednostne dejavnosti. Pozitivno ocenjujemo prizadevanja delovnega kolektiva za obogatitev proizvodnega programa z večjo stopnjo predelave, kjer je bil storjen precejšen korak naprej. Pričakujemo, da bo napredek v tej smeri še večji ob tesnejšem sodelovanju gorenjskh lesarjev v okviru pred tremi leti ustanovljene sestavljene organizacije GLG. Tov. Podjed Franc, predsednik izvršnega sveta občine Radoviča je povedal naslednje: Tovarišice in tovariši, delavke in delavci LIP Bled in ostali udeleženci praznovanja! Ob vašem jubileju, ki ga praznujete danes, vas v imenu IS OS in DPO najtopleje pozdravljam in vam izrekam čestitke k velikim delovnim uspehom, ki ste jih dosegli v preteklem obdobju. Skupaj z vami se vsi delovni ljudje v občini veselimo, da je iz majhnih žagarskih obratov po Skrb za delovnega človeka je bila v LIP vseskozi v ospredju. O tem pričajo urejeni delovni pogoji, dobra tehnična opremljenost pa tudi nadpovprečni osebni dohodki in zadovoljiv družbeni standard. Samoupravna preobrazba odnosov po ustavi In ZZD je v teku, dosedanji rezultati so vzpodbudni, informiranje je vzorno organizirano, postopoma pa se utrjuje tudi zavest o povezanosti in odgovornosti interesov delavcev v temeljnih organizacijah z interesi krajevnih skupnosti. Rado Janša iz DO Veriga Lesce podeljuje umetniško sliko Jeseniški ženski pevski zbor pod vodstvom Milka Škobenneta Tovarišice in tovariši! Še enkrat vam iskreno čestitam k vašemu prazniku in vam želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu, pri uresničevanju ciljev vaše delovne organizacije in širše družbene skupnosti kot tudi pri izvajanju sklepov, sprejetih na VII. kongresu ZKS in XI. kongresu ZKJ. V kulturnem programu pa so nastopali moški pevski zbor iz Zasipa, Pihalna godba iz Gorij s solistom Tonetom Kozlevčarjem, ženski pevski zbor iz Jesenic in recitatorji ZKO iz Radovljice ter naša delavka Jana Be-ravs s svojo pesmijo. Čestitke ob našem jubilejnem letu je izrekel tov. Miklič iz Ljubljane, pomočnik republiškega sekretarja za delo. Povedal je, da že dolgo časa spremlja razvoj DO in da je vesel naših gospodarskih uspehov. Zaželel pa nam je dobro poslovanje in uspehov v prihodnje. Besede govornikov je povezovalo ubrano petje deklet z Jesenic in fantov iz Zasipa. Ob pesmi Po jezeru, ki jo je solistka jeseniškega zbora izredno lepo zapela, je bila v hali groba tišina. Poslušalci so z bučnim aplavzom pozdravili nastopajoče in s tem vendarle dokazali, da imajo čut za kulturno dejavnost in ljubezen do lepe slovenske besede. Posebno slovesen je bil trenutek, ko je predsednik delavskega sveta tovarne Verig iz Lesc, tov. Rado Janša izročil našemu predsedniku delavskega sveta tov. Repetu umetniško sli- ko kot spominsko darilo kot znak dobrega poslovnega sodelovanja. Najlepši pa je bil gotovo tisti del v programu, ko so naši delavci s 30-letnim delovanjem pri LIP-u dobili posebna priznanja. Marsikomu slavljencu, ki je delal v naši DO od vse- V Voia vrtijo, se siine cedijo ga začetka, je zaigrala solza v očesu, ko je stisnil v roko priznanje in med ploskanjem odhajal iz odra. V zadnjih vrstah v hali ste lahko slišali klepetanje. Prav gotovo so tam zadaj mislili na vse kaj drugega kot na lepo pesem ali slovesne trenutke. Proslave se je udeležila večina upokojen- cev in ti so se še posebej prisrčno pozdravili z znanimi obrazi, nekdanjimi sodelavci. Veseli so bili naših uspehov skupaj z nami. Kulturni program je v zaključnem delu dopolnila še pihalna godba iz Gorij s solistom Tonetom Kozlevčarjem, katerega izšolan glas je izzvenel do slehernega poslušalca in povsod po hali. Praznovanje se je nadaljevalo. Ljudje so se v gručah pognali po kosilo, tj. pasulj in seveda po lično izdelane skledice, iz katerih je že prijetno dišalo. Zunaj so kuharji pekli vola in radovednim se je videlo iz obrazov, da Pihalna godba iz Gorij in Tone Kozlevčar sta zveneče dopolnjevala kulturni program komaj čakajo na svoj delež. Seveda smo na račun vola, že teden prej kovali šale in zdaj je prišla priložnost! Za pulti so žvenketale steklenice, točila se je dobra kapljica, katera se tako prileže po kosilu. Ljudje pa so bili že dobi o razpoloženi in Židane volje. Kdo bi zdaj mislil na hinavsko sonce, ki se nam je zunaj posmehovalo. Naj dežuje kolikor hoče, imamo dobro streho nad glavo! Pa smo se spet ozrli na oder. Ansambel Nika Kraigherja je urezal poskočne, veselo in radostno polko. Vzdignila nas je glasba od stolov in zavrteli smo se po plesišču. Smejali smo se drug drugemu in nič se ni bilo pritožiti. Ljudje so se pogovarjali, sklepali nova poznanstva ali pa obnavljali stara, obujali so spomine na pretekle delavne dni. V hali je vrvelo kot v panju in vršalo kakor pri čebelah. Zabavali smo se pozno v noč. Tu in tam so peli tisto: »Se to popijemo, pa gremo!« Kar žal nam je vsem skupaj bilo, da vse enkrat mine. Vprašala sem nekatere, kako so se kaj imeli v nedeljo na Rečici. Odgovorili so mi, da je bilo zelo dobro in tudi temeljito organizirano. To pa gre seveda hvala našemu pripravljalnemu odboru za proslavo, ki je poskrbel za to, da smo se v nedeljo počutili kakor ena sama velika družina. Praznovanje je za nami, s sabo smo odnesli lepe spomine na srečanje, na naših trideset let. Bodimo vsi enotnih ciljev, borimo se za nove uspehe! V združenem delu je vsa moč in sila in ta nas bo vodila danes in jutri po poti samoupravljanja! Vesna 11. kongres ZKJ Delavski razred, delovni ljudje in občani po vsej ' naši državi so z izejmnim zanimanjem spremljali de- i lo XI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Ta naj j bi pomenil tisto idejno in politično spodbudo, ki nas i bo še enkrat miselno usmerila, vsakega v svojem oko- ' lju. i Burno pozdravljen je na govorniški oder stopil , predsednik ZKJ Josip Broz Tito in prebral referat \ »Zveza komunistov Jugoslavije v boju za nadaljnji , razvoj socialistične, samoupravne in neuvrščene Ju- 1 go slavi j e. V sklepni besedi pa je predsednik Tito dejal: »Spremljal sem delo kongresa, udeležil sem se tudi zasedanja komisij in lahko rečem, da je bil to zares ploden delovni dogovor jugoslovanskih komunistov. Globoko sem prepričan, da bo XI. kongres ogromnega pomena za nadaljnji razvoj naše socialistične samoupravne skupnosti. Zdaj moramo od vseh besed, ki smo jih spregovorili tu, preiti k dejanjem. Sprejeli smo dobre in jasne sklepe, o poteh nadaljnjega razvoja naše države in o nadaljnji krepitvi ZKJ. Bogate delovne izkušnje naše partije v predvojnem, vojnem in povojnem obdobju pričajo o tem, da smo prav s kolektivnim delom zmerom odkriyali najboljše rešitve in nenehno odkrivali nove vidike v razvoju revolucije. To dragoceno izkušnjo morajo upoštevati vsi naši kadri, zdaj in v prihodnje. Mislim na našo skupno odgovornost za varnost države, za uspešen odpor zoper vse, ki grozijo njeni svobodi, neodvisnosti in mirnemu socialističnemu razvoju. Še posebej v današnjem zelo zapletenem in do konca negotovem položaju v svetu, je naša zveza komunistov znova postavljena pred preizkušnjo. Storiti moramo vse, da ne bo prišlo do novih vojn, to je naša velika dolžnost. Krenimo zdaj vsi skupaj v vsakodnevne akcije k uresničevanju dogovorjenega in sprejetega. Seveda skupaj z vsemi delovnimi ljudmi, ki jim je globoko pri srcu nadaljnja krepitev skupnosti, v kakršni danes živimo — socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Zahvaljujem se vsem, s tega mesta obljubljam, da bom storil vse, kar je v mojih močeh, telesnih in duhovnih, da zaupanje upravičim. Moram reči, da me je vaše priznanje globoko ganilo in prevzelo. To je namreč priznanje takšne vrste, da bi bil človek srečen, ko bi mogel delati še petdeset let. Hvala vam zanj.« (povzetek iz Komunista, št. 21, 30. junija 78) Komunist Glasilo Zveze komunistov Jugoslavije In ZK Slovenil« Proletarci vseh deiel, a*u»t« sel Sklepi samoupravnih organov Izredna seja DS DO (21. 6. 1978) 1. Sprejel je sklep o podelitvi priznanj poslovnim partnerjem (211) ter zaposlenim pri podjetju od 25 do 30 let. 2. Sprejel je sklep o nabavi dveh počitniških hišic — avto-prikaMc. 3. Podaljšal je javno obravnavo STATUTA DO in pravilnika o cenah od 29. na 10. julij. Odbor SDK DO (26. 6. 1978) 1. Pregledal je osnutek pravilnika o delu samoupravne delavske kontrole in predlagal DS DO, da ga da v javno obravnavo. 2. Do 20. 7. 1978 naj predsednik pripravi program dela OSDK„ katerega prejmejo poleg članov še OSDK v TO in DSSS. 3. Odbor je priporočil, naj bodo člani OSDK v TO vabljeni na DS TO, predsednik odbora na DS DO, na sestanke v TO pa člani odbora SDK DO. 4. Razpravljal je o gradivu, ki je v javni razpravi in zlasti iznesel nekatere pripombe na prednostni listi prosilcev stanovanj in gradbenega posojila. Odbor je bil enoten, naj bi pri sestavi liste prosilcev stanovanj upoštevali prvenstveno socialno stanje, stanovanjske razmere, ne pa takšni meri upoštevali delovno dobo v DO. Odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje (29. 6. 1978) 1. Odbor je določil ceno za bivanje v avtopnikolicah, ki sta nameščeni v kampu Stupice. Sprejel je naslednje ukrepe: — cena za bivanje v prikolici znaša 110,00 din na dan — menjava je odvisna od števila prijav, sicer pa vsakih 7 dni — pripraviti je treba seznam opreme v prikolici in izdelati ustrezna navodila o ravnanju 2. Odbor je potrdil OD za zaposlene v počitniškem domu v Seči. Odbor za kadre in stanovanja (7. 7. 1978) 1. Na osnovi razpoložljivih sredstev je dodelil dolgoročna posojila: — Tončki Dežman — Majdi Cesar — Alojzu Skubinu — Stanku Iskra — Matildi Mahnič — Tomažu Godcu — Metki Lebar Francu Korošcu — Dragi Polak — Dušanu Lebar — Jožu Pintarju —' Štefanu Rožiču — Dušanu Kmičarju — Anici Tišov — Zlati Čvek — Francu Ropretu — Miheli Jakopič — Veri Gogala — Ivanki Debelak — Lidiji Turk 70.000, — din 70.000, — din 70.000, — din 50.000, — din 70.000, — din 100.000,— din naslednje leto 70.000, — din 33.000, — din naslednje leto 70.000, — din 70.000, — din 60.000, — din 70.000, — din 70.000, — din 70.000, — din 70.000, — din 70.000, — din 70.000, — din 70.000, — din Metka in Dušan Lebar sta pri dodelitvi odstopila, s tem da bosta v naslednjem letu koristila celotno kvoto posojila. ■ Tomažu Godcu pa je odbor na osnovi prošnje dodelil vso kvoto posojila. 2. Stanovanji v Spodnjih Gorjah je odbor dodelil Vinku Ambrožiču in Dreni Mutič. Uniformirani Bohinjci Vpoklic članov enote teritorialne obrambe iz Bohinja spada v tisti najpomembnejši del programa vzgoje teritorialnih enot Gorenjske. Vojaki in starešine pa se ne urijo samo kot vojaška enota, temveč se tudi spoznajo med seboj v vojaških uniformah in zaživijo kot voja- ški kolektiv. Ta vpoklic v prvi polovici junija, ki je spravil precejšnje število bohinjskih fantov in mož v center obrambne vzgoje na Boh. Beli, je predstavljal le še zadnje dejanje najobsežnejše vaje naše enote v relativno daljšem časovnem obdobju. Prav zato, ker so imele vojaške Pred strelno linijo Enota v zboru vaje teritorialne enote vzgojno-izpopolnjevalni namen, so bile tudi predhodne priprave starešin, inštruktorjev in vseh komand toliko bolj obsežne in temeljite. Tabor so pod organizacijsko komando občinskega štaba teritorialne obrambe postavljali pripadniki enot posameznih krajevnih skupnosti. Od strokovnega kadra so se za Savo utaborili inštruktorji in poveljstvo centra. Tem so sledile starešine bohinjske enote, ki so Skupaj z inštruktorji predelali celoten program kasnejših vaj tako po vojaški, organizacijski kot tudi družbeno politični plati. Nato je prišla ostala vojska, glavni izvajalci vaje. Priprave pa niso bile samo vojaške in niso odmevale samo za Savo pri Boh. Beli. Pripraviti se je bilo potrebno tudi civilno, doma. Ni lahko organizirati proizvodnje, če je pod orožjem skoraj polovica delavcev podjetja. Prav tako so pri nekaterih nastopili problemi varstva otrok. Drugi ,so imeli težave s kmetijo ali družino. Celo v gostinstvu se je poznal mobilizacijski rukar. Na obeh straneh »šanlka« so se poznale vrzeli. Nekateri teritorialci so se pripravljali resno in temeljito, drugi pa so resno in temeljito zapravljali in prišli pr- še najboljši pa smo bili v streljanju. Pravi bohinjski »raubši-ci«! Na zaključni vaji, ko je sodelovala tudi Krajevna sukpnost Gorje, je kljub slabemu vremenu dinamika potekala kot na pravi vojaški vaji z dobro vojsko. Zveza z enotami in komando je delovala skoraj brezhibno. Razumljivo, da so bile posredi stavljenih ciljih. Nobenega dinarja pa ni škoda, če je namenjen dobri izurjenosti vojakov za obrambo svobode, domovine in samoupravne družbene ureditve. Tega dejstva se nas je velika večina teritorialcev zavedala in zato vaje tudi uspešno izvršila. Ob tej priliki se zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje krajev- vi dan prepojeni z maligani. Vendar, kaj bi tisto! Nobena vojska na svetu se še ni mogla izogniti alkoholu — katalizatorju morale. Kljub vsem težavam na začetku, ko se mora član TO skoraj v trenutku iz civila preklopiti v vojalka, so bile priprave temeljite, resne in začetek je bil dovolj dober. V prvem delu vežbe nam je bilo vreme naklonjeno in kar tresli smo se od bojazni, da se ne bo spremenilo ravno, ko bo na vajah cela enota. Resnično se je vreme spreobrnilo ravno ob prihodu pripadnikov enote. Tabor je postal premočen, lužnat in hladen. Dinamika vaj pa se je kljub temu odvijala po programu. Spati oz. prebiti deževno noč na prostem v gozdu in drugi dan premočen ter premražen izvajati dinamiko po namočenem terenu, ni bila lahka naloga. Kljub deževju morala ni padla. Vaje pa so nam ena za drugo uspevale. Bohinjci smo dobri vojaki, ni kaj reči! Vse vaje smo preverili in obnovili vojaško znanje: od treninga z oddelki do taktične dinamike celotne enote. Nikjer nismo bili neuspešni. 1 Polkovnik Ljubo Kržišnik govori vojakom in starešinam; na levi rezervni kapetan Franc Bajt in polkovnik Stanko Čufar tudi napake, vendar jih moramo gledati in ocenjevati skupaj s celoto. Na koncu, ob analizi celotnih vaj, ni manjkalo naše samokritike in tujih pohval. Enota je svojo nalogo in zastavljene cilje opravila bolje od vseh ostalih, ki so se doslej znašle v centru na Beli. Nemalo zaslug za uspeh ima komandant Bajt in komandirji čet, na katerih je slonela večina organizacijskega dela z enotami. Takšne vojaške vaje so drage tako po neposrednih stroških, kot tudi po izpadu proizvodnje zaradi vpoklicanih delavcev. Še dražje so, če vaja ne uspe tako, kot bi morala potekati po za- ni skupnosti Gorje ob zaključni vaji v Krnici in dolini Radovne ter osnovni šoli Boh. Bistrica, katere predstavniki so nas počastili z obiskom in programom v taboru. Janko Stušek Srečanje ob Dneva borca Dne 5. julija 1978 je bila v Dobrepolju v Suhi Krajini osrednja slovenska proslava, posvečena 35-letnici ustanovitve 14., 15., 18., 30. in 31. divizije NOV Jugoslavije, 7. in 9. korpusa ter 4. operativne oone in drugim jubilejem. Po pozdravnem nagovoru predsednika skupščine občine Grosuplje je govoril Janez Vipotnik, predsednik Zveze borcev NOV Slovenije. Nato so sledili pozdravi gostov. Po tem pa je bil bogat kulturni program, katerega so izvedli priznani umetniki iz ljubljanskih gledališč. Med desettisočimi udeleženci so bili tudi najvišji zastopniki javnega in družbenopolitičnega življenja Edvard Kardelj z ženo Pepco, Sergej Kraigher, France Popit, Mitja Ribičič, Lidija Šent-jurc, Vida Tomšič, Franc Leskošek, Ivan Maček, Hamdija Ornano™, Franc Tavčar-Rok, Dušan Korač in drugi. Na tej slovesnosti je bil tudi sklepni del srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, katerega je letos organizirala SR Slovenija. Proslave se je udeležilo 40 članov ZRVS iz naše občine. V okviru proslave so bili 2. in 3. julija 1978 člani ZRVS iz Črne gore gostje naše občinske organizacije. Prvi dan jim je predsednik občinske skupščine Radovljica priredil slavnostno večerjo. Naslednji dan so si v Begunjah ogledali muzej ter obiskali grobove talcev v Begunjah in Dragi, kamor so položili venec. Obiskali so še Tovarno verig v Lescah-kjer so se po ogledu razgovarjali s predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij. Prikazano je bilo tudi delovanje občinske in krajevne organizacije ZRVS ter aktiva ZRVS v tovarni. Obiskali so tudi Bled in Bohinj, kjer so si ogledali znamenitosti teh krajev. Tudi tu so jih sprejeli predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij. Obisk so zaključili v hotelu Stane Žagar v Bohinju. Gostje iz Črne gore so bili nad sprejemom i nvsem, kar so doživeli med obiskom, zadovoljni. Blaževič Smo into manj prispevali ? Ob praznovanju tridesetletnice obstoja podjetja se čutimo nekateri prikrajšane za priznanje. Dajanja priznanja tistim, 'ki sp bili od dneva do dneva prisotni v teh letih v podjetju, je najbrž neoporečna odločitev. Nekaj je tudi drugačnih primerov, ki pa so vseeno streme- li k čimhitrejšemu in uspešnemu razvoju podjetja. Nekateri smo tudi bili prisotni na delu ob rojstvu podjetja in do obletnice sodelovali pri reševanju takih ali drugačnih problemov v korist podjetja in vsesplošno korist. Vmes smo morali k vojakom s pravico po po- novni zaposlitvi pri istem podjetju — ko se vraemu. Mar predstavlja to manjvreden prispevek človeka skupnosti. Za hitrejši razvoj podjetja je bila vse bolj očitna potreba po kadrih s srednjo in visoko izobrazbo. Izobraževanje ob delu se je razvilo šele kasneje; tisti, katere nas je podjetje predvidelo za študij, smo morali v redne šole, kar je predstavljalo celoletno odsotnost v času študija. Smo mar zato nevredni priznanja? Prizadeti se čutimo zapostavljene, potisnjene v stran, pri vsem tem pa smo najmanj krivi, da so nas dogodki prikrajšali za čistejše veselje ob obletnici. Tand Zaključevanje del na zahodni vzdolžni strani novega skladišča izdelkov v TO Rečica Nekaj misli i občinske konference sindikatov 23. 6. 1978 je bila na Bledu konferenca sindikalnih organizacij občine Radovljica. V otvoritvenem delu sta bila podeljena dva srebrna znaka sindikata, ki sta ga prejeli dve dolgoletni članici OOS. V nadaljevanju programa smo poslušali poročilo določenih organizacij. Nato je sledila razprava. Med tem smo poslali še pozdravni telegram 11. kongresu ZKJ. Razprava je bila živahna in poslušnosti vredna. Zelo, zelo lepo je bilo slišati delegata iz delovne organizacije »Plamen« iz Krope, ki nam je vsem zaželel enakih uspehov pri svojem delu, kot jih ima njihova sindikalna organizacija. Nakazani so bili tudi problemi, ki jih ima vsaka organizacija, obenem pa poudarjena dolžnost, delo in odgovornost sindikatov. Ob tem slednjem se moramo zavedati, da sindikat ne more in ne sme biti neka podaljšana roka tehnostruktur, temveč mora biti neka kvalitetna organizacija, ki deluje na določeni metodi dela! Delovati mora na nivoju delavskega razreda, obenem pa se mora naučiti ločiti plevel od pšenice! To je kratek izvleček iz razprav, ki smo jih poslušali ves dopoldan. Kako deluje naša sin- dikalna organizacija ni samo moja naloga, da bi o tem razglabljala. Dolžnost vsakega člana pa je, da po svojih najboljših močeh prispeva k nadaljnjemu dobremu delu organizacije, kateri pripada! Naučiti se moramo analizirati svoje delo sproti in obenem začeti odpravljati napake ob najmanjšem zametku le-teh. Če bomo delali tako, potem uspehi ne bodo mogli izostati! Naj zaključim z mislijo nekega velikega misleca, ki je zapisal: »Lahko je biti delavec, malo težje dober delavec, najbolj težko pa je biti marksist ob svojem delu!« Bojana Štros Stimulacija OD za mesec junij 1978 OBRAČUN B GRUPE ZA TO IN DSSS ZA JUNIJ 1978 TO % proizvodnosti % produktivnosti % dej. kritje % plansko kritje % izračuna % izračun + konstanta izplačila % Boh. Bistrica 94,95 99,81 87,76 73,66 92,62 105,62 105,62 Rečica 107,12 108,18 101,64 117,52 108,28 113,28 113,28 Mojstrana 126,63 130,55 111,55 162,99 131,39 123,56 128,56 Podnart 98,95 90,15 93,35 79,02 91,60 96,60 96,60 D9SS 103,13 106,63 97,67 98,95 102,48 11,48 111,48 Trgovina Rečica 121,19 — — 106,48 111,48 111,48 Zagreb 128,23 — — — 97,91 102,51 102,51 Murska Sobota 119,17 — — — 119,17 117,50 122,50 TO Trgo vina-vods tvo 122,42 — — — . 122,42 119,45 124,45 OBRAČUN B GRUPE ZA TO IN DSSS ZA JANUAR—JUNIJ 1978 'u v izračun t" . v. proizvodnosti produktivnosti dej. kritje plansko kritje izračuna konstanta izplačila Boh. Bistrica 90,13 96,52 91,89 90,93 91,57 107,02 108,13 Rečica 105,54 107,32 103,12 103,53 105,59 117,11 117,11 Mojstrana 110,98 111,77 95,62 110,49 108,92 120,44 120,44 Podnart 103,13 96,24 97,35 98,33 98,79 110,31 110,31 DSSS Trgovina 97,33 103,94 98,05 90,66 99,08 112,56 112,56 Rečica 121,63 . — ' ' • — ' 125,76 Zagreb 91,53 — — — — — 104,04 Murska Sobota 96,73 — — — — — 107,20 TO Trgovina-vodstvo 109,15 — — — — . 116,99 Občinska konferenca SZDL in občinski svet zveze sindikatov Radovljica sta organizirala dvodnevni seminar za vodje delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in občinske ter republiške skupščine. Seminar je bil 26. in 27. junija 1978 v Bohinju. V hotelu Zlatorog je potekal za delegate občinske in republiške skupščine, v Mladinskem domu pa za delegate SIS. Seminar je bil celodneven. Program je obsegal naslednja področja: — Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja — Bistvene naloge pri uresničevanju zakona o združenem delu — Družbenoekonomski razvoj in ekonomska politika — Delovanje krajevne skupnost in občine Seminar io vodje delegacij Povprečno preseganje normativov za neposredno delo % % Work faktor % stroškovno mesto junij januar -junij junij januar junij plošče 115,04 118,18 pohištvo 108,76 103,84 116,68 122,31 žaga 110,78 113,08 122,26 120,43 ISO-SPAN 111,87 114,12 kovinska 123,46 118,08 skl. izdelkov 125,25 124,24 TO Boh. Bistrica 114,56 117,09 117,63 122,16 sobna vrata 119,96 122,86 žaga 107,02 113,67 TO Rečica 116,00 120,24 vhodna in gar. vrata 116,61 118,42 grupa usi. žaganje 138,67 141,14 žaga 108,96 112,70 predelava 115,61 117,15 TO Podnart 113,60 115,79 OZD 115,08 118,22 STIMULACIJA NA OSNOVI MERILA DELITVE ČISTEGA DOHODKA NA DEL ZA OSEBNE DOHODKE (Po 23. členu SS) TO mesec maj januar-maj 1978 Boh. Bistrica 3,50 5,01 Rečica 2,50 9,04 Mojstrana — 1,95 3,73 Podnart — 2,25 7,08 Trgovina 9,20 4,50 DSSS 6,00 9,56 — Delovanje delegatskega in skupščinskega sistema v družbenopolitičnih skupnostih — Delovanje samoupravnih interesnih skupnosti — Vloga družbenopolitičnih organizacij v naši družbi — Metoda vodenja sestankov in razgovorov v delegatski praksi. Predavali so predstavniki družbenopolitičnih organizacij in Skupščine občine Radovljica. Teme so bile dobro posredovane in dokaj zanimivé. Pridobljene izkušnje bodo vodje delegacij prenesli v delo svojih delegacij. Taki in podobni seminarji so vsekakor koristni in tudi potrebni. Blaževič Naloge sindikatov pred kongresi Pred nekaj dnevi je bila Sklicana razširjena seja koordinacijskega odbora sindikata »GLG« Bled, ki je bila .posvečena pripravam za sklic tega odbora in nalogam, ki izhajajo iz nedavno sprejetih izhodišč za izpopolnitev organiziranosti in metod dela zveze sindikatov. V razpravi je sodeloval tudi predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov Slovenije za Gorenjsko Zvone Labura, iki se je kasneje odzval naši prošnji, da bi o tem povedal nekaj najpomembnejših stvari tudi za naša glasila. »Potrebna je Skupna ocena opravljenega dela v preteklem mandatu. Ocena mora izhajati iz nalog, ki jih je opredelil 8. kongres in so zapisane v 17 skupinah sklepov, ki skupaj tvorijo celoto. Tako izdelana ocena ima dvojni pomen. Pomeni oceno lastne aktivnosti v sleherni sindikalni sredini od sindikalnih skuščin, preko osnovnih organizacij, konferenc do koordinacijskih odborov sindikata (KOS), hkrati pa pomeni tudi osnovo za dograjevanje ustreznih stališč sindikalnih organizacij do posameznih in skupnih vprašanj družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu. Seveda izdelava take ocene pomeni, da je potrebno vložiti do-kajšen napor, razdelitev dela in nalog, usklajenost in tudi aktivnost vseh vodstev osnovnih organizacij. Le tako bo ocena dovolj konkretna in med osnovnimi organizacijami tudi primerljiva. Razumljivo je, da prav vseh vprašanj in nalog v tej oceni ne bo mogoče zajeti. Zato bo treba poiskati tiste skupine vprašanj in nalog, katerim morajo osnovne organizacije posvetiti še posebno pozornost, ker zadevajo življenjske interese, potrebe in položaj njenih članov. Ta vprašanja so predvsem: — kako so se delavci opredelili do osnov plana svoje temeljne organizacije združenega dela, — kako so delavci opredelili svoje interese za različne oblike povezovanja in združevanja v DO in SOZD in kako so bili oblikovani elementi za te sporazu me, — ah so bili delavci soustvarjalci vsebine planov v vseh fazah nastajanja ah pa so zgolj le informirani o tem, kakšna je vsebina plana, — ah smo dosegli, da je dohodek vsebina planiranja in da planiranje izhaja iz dohodka, — ah delavci odločajo o celovitem dohodku, torej o vseh pogojih njegovega ustvarjanja in pridobivanja in o vseh namenih za njegovo razpolaganje oziroma trošenje, — ah smo dosegli to, da se o vseh namenih odloča samo na zborih delavcev oziroma na referendumih in to enkratno, — ah delavci vedo, katere sporazume in akte so sprejeh, kateri so veljavni in kaj bo potrebno dograjevati, — ah so v planih TOZD vključeni vsi interesi in vse potrebe delavcev in ah je jasno, pod kakšnimi pogoji se predvideni ustvarjeni dohodek in čisti dohodek namenja za posamezne namene uporabe, — ali imamo v planih dovolj jasno opredeljene interese delavcev na področju skupne porabe, stanovanj, družbene prehrane, družbenega in strokovnega izpopolnjevanja delavcev, letnih dopustov, — kako se dogovarjamo o svobodni menjavi dela — ah vemo zgolj za odstotke, manj pa za interese na področju zdravstvenega in socialnega varstva, izobraževanja, itd., — kako nam delujejo delegacije v DS in SIS in kakšno pomoč jim nudijo strokovne službe. — kako se obnašamo ob pojavih zapiranja posameznih TOZD skupaj ustvarjenega prihodka in njegovega razporejanja, — ah smo lahko z odgovornostjo poslovodnih organov zadovoljni ah pa jo je treba povečati, — ah smo vedno prepričani, da so investicijske naložbe dovolj strokovno in ekonomsko utemeljene, — kako nam delujejo skupne službe — kje so vzroki za njihovo premajhno učinkovitost, — kako se obnašamo ob sprejemu sporazumov in pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov — ah imamo ustrezna merila, da so odvisni od ustvarjenega dohodka, — ah smo dovolj odgovorni in zavzeti za ustvarjanje ustreznega vzdušja v sleherni TOZD, — ah smo z načinom obveščanja in informiranja zadovoljni? Kakšna je vsebina naših glasil? Kako je z gradivi za delegate, itd.? Ob vseh teh in podobnih vprašanjih pa je predvsem potrebno oceniti, kako povečati učinkovitost naših organizacij. Potrebno je ugotoviti, kako smo usposobljeni za opravljanje svojih številnih in zahtevnih nalog. Temeljni cilj predlogov za izpopolnitev organiziranosti in metod delovanja, je dosledna uveljavitev organiziranosti in metod delovanja, je dosledna uveljavitev in vloge osnovnih organizacij. Te se morajo uveljaviti kot politična organizacija svojih članov pa tudi kot začetna in temeljna oblika organiziranosti zveze sindikatov. Osnovne organizacije naj bi ne bile le najširše politične organi- OGLEDALO zacije delavcev posameznih TOZD, temveč morajo omogočati, da se bodo interesi teh delavcev izražali in politično uveljavili v soočanju z interesi drugih delavcev in Skladno z zastavljenimi razvojnimi cilji naše družbe. Osnovne organizacije sindikata morajo zato politično in organizacijsko izvleči delavca iz njegove ožje organizacije in mu pomagati, da bo videl celoto združenega dela in s tem celotno družbo. Seveda vsega tega ni moč doseči le s sprejemanjem političnih stališč, temveč le z vsakodnevno družbenopolitično aktivnostjo in usmerjanjem članstva, da dejansko postane nosilec upravljanja celotnega združenega dela. Vsekakor pa to lahko opravimo le, če smo za to tudi usposobljeni, če nismo le privesek poslovodnih organov, če so osnovne organizacije ustrezno povezane s širšimi sindikalnimi vodstvi, če se osnovne organizacije posvečajo vsem svojim poglavitnim funkcijam, itd. Iz tako nakazanih problemov in nalog si je koordinacijski odbor sindikata »GLG« izdelal program priprave ocen in sestave poročila, ki bo posredovano vsem delegatom in vodstvom osnovnih organizacij sindikata v presojo in potrditev. S tem bo dana tudi ustrezna osnova za nadaljnjo programsko usmeritev celotne sindikalne aktivnosti v »GLG« in velik prispevek k uspešnemu delu 9. kongresa zveze sindikatov Slovenije«. Ii delovne brigade Progo ŠAMAC-SARAJEVO smo gradili brigadirji iz štirih naselij. Naj večje naselje je bilo v Zavidovičih. V njem je bilo 800 brigadirjev, ki naj bi pripravili 40 km trase, tako da bi poznejše izmene samo položile tire. Za take priprave je mnogo dela. Najprej je bilo treba osušiti teren. To smo naredili s kopanjem odtočnih kanalov, ki vodijo v reko Bosno, ki ves čas teče ob progi. Potem smo odstranjevali rušo in na njeno mesto nasuli pesek. Ostala dela pa so opravljala razna podjetja. Brigadirji smo svoje delo dobro opravili, plan smo presegli za 40%. Vsak delovni dan brigadirja se je začel ob 04.00, ko je bilo vstajanje in takoj potem zbor. Po zboru so se vrstile brigade na zajtrk. Ob 05.30 smo odšli na vlak, ki nas je odpeljal na delovišče vzdolž proge. Od tam smo prišli ob 02.00 in po umivanju odšh na kosilo. Popoldan so bile razne dejavnosti kot so: mladinska politična šola, izpiti za voznike B kategorije, izpiti za tesarje in zidarje, izpiti za športne sodnike, foto krožek itd. Med temi dejavnostmi so bila na igrišču razna športna tekmovanja v košarki, odbojki in nogometu idr. Ob 07.00 je bil zbor. Po zboru je bila večerja. Vsak večer je imela ena brigada zabavni večer, ki je trajal do 10.00 ure zvečer. V postelji smo morah biti ob 22.00, razen v nedeljo, ko smo bili lahko pdkonci do 23.00. Stefan Fujs Delovni načrt 00S TO Tomaž Godec 1. Priprave na 9. kongres ZSS 1. Osnove nove organiziranosti in metode dela ZSS Obravnava gradiva za 10 OOS in posredovanje pripomb na OSZS Radovljica 2. Razprava o osnutku kongresnih dokumentov ZSS objavljenih v sindikalnem poročevalcu. 3. Obravnava evidentiranih možnih kandidatov novega občinskega sveta ZS Radovljica. Volitve delegatov za skupščino ZS Radovljica in razprava o evidentiranih kandidatih za delegate na kongresu ZSS in ZSJ. 4. Predkongresna seja IOOOS in razprava o predlogih kongresnih dokumentov. Nova kuhinja V TO Mojstrana smo v letošnjem letu obnovili kuhinjo. Notranja oprema je bila že dotrajana in ni več odgovarjala sanitarnim predpisom. Ravno tako so bile vse inštalacije pomanjkljive, tako da smo jih morali v celoti zamenjati. Ker imamo samo eno kuharico, ona priprav- lja hrano tudi za popoldansko izmeno. S preureditvijo smo rešili več problemov v kuhinji, tudi jedilnico smo preuredili tako, da je sedaj vsa dopoldanska ah popoldanska izmena istočasno na malici. Anton Noč II. Uresničevanje zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih 1. Obravnava in analiza programa Zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih. Uresničevanje določil obeh zakonov obravnava IO OOS skupno s komisijo za uresničevanje določil omenjenih zakonov. Vsako tromesečje. 2. Obravnava konkretne problematike delovanja vseh sprejetih samoupravnih aktov. Zbira- nje sprememb in dopolnitev ter obravnava le-teh. Vse leto. 3. V samoupravnih aktih predvsem pa v statutu je podrobno in normativno opredeliti, kako uresničevati vpliv članov sindikata na samoupravljanje in organiziranje v TO in DO. Do decembra 1978. 4. Obravnava in razvijanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov v TO, DO in SIS in KS v smislu določil zakona OZZD. V letu 1978. 5. Sodelovanje in obravnavanje uresničevanja samoupravljanja delavcev v TO in DO. 6. Obravnava določil sindikalne liste in izdelava kriterijev o delitvi regresa za letni dopust III. Socialna politika, izobraževanje, obveščanje, kultura ta športna rekreacija 6. Obravnava analize delovnih in stanovanjskih pogojev zaposlenih in v zvezi s tem dajanje pobud in predlogov za izboljšanje teh pogojev. Vse leto 1978. 2. Izobraževanje sindikalnih aktivistov in delegatov samoupravnih organov. 3. Obveščanje delavcev o gospodarjenju sklepih in delu sindikata in organov v samoupravljanju v TO in DO. 4. Obveščanje naj poteka na zborih delavcev sindikalnih skupin in preko internega časopisa »Glasila« in zapisnikov. 5. Vključitev v kulturno akcijo s sodelovanjem s kulturnimi in ostalimi društvi ter organizacijami, DO naj ostane še naprej podpisnik SSO kulturni akciji. 6. Organizacija oddiha in rekreacije delavcev, obravnava možnosti za izrabo letnih dopustov v domu in prikolicah ter organiziranje in sodelovanje na internih in množičnih rekreacijsko športnih tekmovanjih. Organizacija in izvedba izletov. IV. Ljudska obramba in družbena samozaščita 1. Dosledno uresničevanje določil zakona o LO in DSS in varnosti. V. Vso skrb je posvetiti vprašanju družbene prehrane in vprašanju otroškega varstva VI. Delovna disciplina in medsebojni odnosi 1. Temu področju dela mora IO OOS posvetiti posebno pozornost. Naša rekreacija Kolikokrat se sliši za vogalom, kako bi bilo dobro, ko bi lahko kje skupaj potelovadili — kot se temu po domače reče. Zato je naša mladinska organizacija skupaj s sindikatom naše TO organizirala v telovadnici dr. Janeza Mencingerja ob sredah rekreacijo za vse, ne le za mladino. Rekreacija pa dobro de mladim in starejšim delavcem. Pri nas pa smo naleteli na problem, ko niti mladi ne pridejo v telovadnico, tako da nas pride iz naše TO komaj šest ali sedem. Kaj smo res tako malo zainteresirani za rekreacijo oziroma za zdravje svojega telesa. Zato se zberimo ob sredah v čim večjem številu od 17.00 do Šport za vsakogar 19.00, v telovadnici dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici. Jožica Arh Strokovni izlet Izvršni odbor sindikata TO Rečica se je že v aprilu odločil, da organizira enodnevni izlet z ogledom proizvodnje sličnih izdelkov kot jih proizvaja naša lesna industrija. Naš namen je bil, da bi spoznali, kako in v kakšnih pogojih delajo drugje, kakšni so njihovi uspehi in še marsikaj. Dogovorili smo se, da obiščemo temeljne organizacije Lesne Slovenj Gradec. Tako smo potovali tja na strokovni izlet 3. junija letos. širiti, oz. povečati proizvodnjo. Ker nas je čas priganjal, smo se iz Pameč odpeljali v nekaj kilometrov oddaljeni Otiški vrh. Tu smo si ogledali zelo sodobno urejeno krlišče z žago. Videli smo, kako se elektronika uporablja v namene, ko se hlodovina praktično sama sortira po debelini itd. Iz otiškega vrha smo nadaljevali pot skozi železarske Ravne v Prevalje. Razdalja med krajema je majhna. V Prevaljah smo si ogledali tovarno vrat. Tudi tu Udeleženci izleta so si odpočili po »naporni« vožnji V lepem sončnem jutru sta nas odpeljala dva avtobusa. Pot nas je vodila mimo Brnika in naš prvi postanek je bil na Trojanah, kjer smo za zaj trk seveda poskusili znane in okusne krofe ter si pogasili žejo. Pot smo nadaljevali po prelepi Savinjski dolini, v Velenje, Slovenj Gradec, to pa je bila naša glavna in zadnja postaja. Nekaj kilometrov od Slovenj Gradca leži vas Pameče, kjer je tovarna suhomontažnih podbojev. Delo v proizvodnji in tehnološke postopke ne bi opisoval, ker sem bolj malo strokovno usposobljen. Obiskovalec dobi vtis, da proizvodnja ni dobro organizirana. Preveč je ročnega prekladanja, po mojem mnenju je še marsikaj potrebno urediti. V razgovoru z delavci smo lahko ugotovili, da je njihov OD razmeroma dober. Dosti prispevajo za rekreacijo, saj imajo delavci Lesne v neposredni bližini tovarne celo lastno žičnico. Žal pa jim že več let nagaja slabo vreme v zimskem času, da je ne koristijo tako kot bi želeli. V bližini tovarne je tudi zaklonišče, na kar so naši načrtovalci na Rečici pozabili. Tovarno mislijo raz- smo bili presenečeni, ker smo pričakovali bolj sodobno tovarno. Proizvodnja je podobna tisti, kot je bila pri nas na Gorjani. Veliko ročnega prekladanja je, prevoz vrat z ročnimi vozički v sami proizvodnji. Osebni dohodek je slabši, kot bi človek mislil. Tovariš, ki nas je vodil po obratu, nam je pojasnil, da je tovarna v izgubi predvsem zaradi nizkih izvoznih cen, ker precej izvažajo, vendar mislim, da so vzroki tudi drugje. Po ogledu tovarne v Prevaljah smo se odpeljali v bližnje Kotlje na kosilo. Žal mi je, da si nismo ogledali še rojstne hiše pisatelja Prežihovega Voranca. Nekoliko smo bili že utrujeni, pa smo se odpočili v hotelu Rimske toplice. Na poti proti domu smo imeli še krajši postanek v Velenju in ko smo se v Radovljici razkropili vsak proti svojemu domu, smo bili skupnih misli, da si takšnih izletov še želimo. Upamo, da bomo še imeli priložnost videti, kako živijo in delajo delavci v sorodnih podjetjih. Tako bomo bolj cenili tisto, kar imamo sami. Marko Dežman Anglija za začetnike Znano je, da so ljudje že odkar obstaja naša era, potovali. Ne potovali v tem smislu, kot potujejo ljudje danes, ampak selili so se iz kraja v kraj, iz dežele v deželo. Verjetno niso poznali prav veliko načinov. Sprva so rabili predvsem tisto prevozno sredstvo, ki jim ga je nudila narava. Kasneje pa so se začeli ba-viti s tehniko in so uporabljali že vozove in podobne kotalikajoče »pcrpetum mobile«. Seveda pa razvoj tehnike ni nazadoval, ampak sunkovito na- predoval. Izumili so ladjo, železnico in seveda tudi kolo ni bilo tako preprosta iznajdbo. V 20. stoletju pa je tehnika izredno hitro napredovala. Iznajdba avtomobila je enkratni izum. Z iznajdbo aviona pa je razvoj prometnih sredstev dosegel vrhunec. Po sodobnem turizmu pa so iznašli še en način potovanja. Ta način je eden naj cenejših, kar si jih je izmislil svet, razen seveda tistega neprostovoljnega z »mari-co do aresta«, to je avtostop. Dolina reke Ren, po pobočjih zori vinska trta; na desni pogled na grajsko trdnjavo Z ženo sva si tak način potovanja izmislila pač zato, ker družinski proračun drugega prometnega sredstva ni dovoljeval. V petek so tekle temeljite in mrzlične priprave, kajti v soboto naj bi startala in poskusila srečo že v Radovljici; in če bi stop uspel, naj bi bila zvečer v Miinchenu. Pri večerji pa sva temeljito spremenila bojni načrt. Sklenila sva, da ob 1.00 stopiva na vlak in se zapeljeva do bavarske prestolnice in od tam poskusiva s palcem nadaljevati pot. Kasneje se je izkazalo, da je bila ta poteza vredna več kot prvi zadetek na tomboli. Kako se pač potuje z vlakom, ne bi razlagal. Tradicija pa je, da te v drugem razredu, ker je pač cenejši od prvega, pričaka in spremlja čudovit vonj po preznojenih nogah. Ta vonj naju je spremljal tja do Miinchena, in ko sva ob devetih kar omamljena prispela na miinchenski peron, ter se s podzemsko odpeljala na periferijo mesta, se je tam šele začelo pravo potovanje. Na eno stran tablice sem napisal Stuttgart, na drugo Frankfurt. Sopotnica je menila, da je bolje kazati v javnost krajšo relacijo, ker se dolge marsikdo ustraši. Že po nekaj minutah se je pred nama ustavil mercedes. »Zmenimo se za Stuttgart!« Hitro sva zmetala nahrbtnike v avto, poskakala kot padalca z oviona ter že smo drveli novim ciljem naproti. Udobno sva se namestila in se veselila dvestotih kilometrov, ki so naju čakali. Nehote sem položil tablico z napisom Frankfurt na koleno. Možakar je videi in povprašal, če greva tudi v Frankfurt. »Jaz grem pa v Bonn«, je dejal. Torej naslednjih 600 km sva bila preskrbljena, to je približno ista razdalja kot od Ljubljane do Beograda, kar pa za štoparje ni tako malo. Najin šofer oziroma gostitelj, možakar srednjih let, je bil nekaj podobnega kot trgovski potnik in je potoval po celi Evropi. Njegov 7 let star mercedes je imel prevoženih 900.000 km, kar je skoraj nenavadno za osebni avtomobil. Kljub letom pa smo včasih drveli tudi 200 km. Ker je bil ravno vikend, je bila cesta zelo prometna, toda zastojev ni bilo. Mimo nas so hitela mesta Aus-burg, Meinheim in Frankfurt. Po petih urah vožnje nama je ustavil na odcepni cesti za Bonn in ob slovesu se mu je kar samo smejalo ob steklenici slivovke, ki sem jo podtaknil. »Nasvidenje« smo si dejali ter mahnili vsak svojo pot. Do Nizozemske meje je bilo še kakih 100 km. V Venlo, prvo obmejno nizozemsko mesto, sva prispela po dvakratnem presedanju. Meja je zelo odprta in se carnik sploh ni zmenil za nas. Venlo je majhno mesto, ker se veliko ljudi ukvarja s cvetličarstvom, rože pa prodajajo na oni strani meje. S takimi posli se je ukvarjal naslednji, ki nama je ustavil, saj se je vračal ravno iz Nemčije, kjer je prodajal cvetje. Stlačil naju je v furgon. Ker ni bilo spredaj dovolj prostora, je meni odkazal mesto zadaj. Čepel sem med rožicami kot bikec Ferdinand. Možakar si je dal duška svojim vozniškim sposobnostim in tudi bencin ni preveč hranil. Ker pa tudi cesta ni bila preveč ravna, sem odletaval zadaj kot žoga. Nekaj km pred Amsterdamom je bilo trpljenja konec in najprej sem se potipal, če imam še vse cele kosti. Tistih nekaj kilometrov bi lahko prepešačila, vendar nama je takoj ustavil star razmajan spaček. Pri speljevanju se je vse treslo in ropotalo, šlo pa ni nikamor. Lastnik mi je razložil »imam samo drugo prestavo, zato je malo bolj počasen«. Pregovor pravi: »Tudi počasi se daleč pride«. Tako sva prispela predčasno v Amsterdam — mesto tulp. (nadaljevanje prihodnjič) Rafko Šolar Viktorijin trg v Miinchenu Mimoidoči vtisi Pot me je zanesla mimo počitniškega doma v Seči. V domu dopustnikov še ni bilo, pa vendar je bilo živahno kot le kaj. Stanko Iskra, predsednik odbora počitniškega doma in upravnik Lovro Žemva z osebjem, ki bodo skrbeli za dobro počutje dopustnikov v domu, so imeli polne roke dela pri urejanju prostorov v domu in okolici. Skupina delavcev Gradbenega podjetja iz Bohinja je hitela z dokončevanjem del pri preureditvi doma. Stanko Iskra mi je vneto našteval kaj vse je bilo treba preurediti. Vedno znova me naš počitniški dom navdušuje. Prenekate-rim v podjetju pa je to kamen spotike. Ti trdijo, da je odločno predaleč od morja. Mar ne vemo, da za dobro počutje kondiciji telesa veliko pomeni tudi nekaj pešačenja. Pravijo, da je koristna tudi zračna kopel. V trditvi, da je voda v kopališču in pri Ribiču umazana, je že nekaj resnice, pa vendar, ali je mar v svetovno znanem kopališču v Portorožu kristalno čista. Ima pa voda predvsem pri Ribiču le eno prednost. Vsebuje velike količine soli, kar je v prid zdra vemu kopanju. Naš dom stoji na zelo lepem kraju, čeprav ni čisto zraven morja; nekaj pa tudi pomeni to, da je izven naselja, izven prometne gneče, ropota, vrveža in (Nadaljevanje na 8. strani) ZAKAJ SMO TAKŠNI? Vidiš, slišiš, pa ne moreš govoriti. Vidiš, govoriš, pa ne slišiš. Slišiš, ne govoriš, ne vidiš. Vidiš, slišiš, pa nočeš govoriti... Štosintegral Končni kontrolor vhodnih in garažnih vrat v TO Mojstrana Del silosa je v »trdnih rokah« Podiranje silosa na bivši Gorjani Gradnja skladišča izdelkov Mimoidoči vtisi i (Nadaljevanje s 7. strani) nočnega motenja. Odlikuje ga lep razgled na okolico s Portorožem na eni strani in solinami na drugi strani. Lep razgled je na morje, v ozadju se vidi tudi i del hrvatske obale. Dostop do ; doma je po asfaltirani poti. Ob domu je dovolj prostora za parkiranje vozil. Prav tako je ob domu veliko dvorišče z igriščem za otroke, balin igrišče, travniki in zanimiva sprehajališča na vse strani. f Ob ogledu doma, kjer mi je Stanko razkazoval, kaj vse so letos naredili novega, je bilo veliko videti, Zaradi strožjih predpisov o ureditvi domov je bilo treba zgraditi nove kopalnice. Teh je bilo izdelanih šest. Prav tako so poleg kabin zgrajene nove in preurejene sanitarije. Pred jedilnico so prostor tlakovali s ploščami, obnovljen je balin prostor. Parkirni prostor je povečan za nadaljnjih osem avtomobilov. V jedilnici so preuredili točilno mizo. V sobah so položili nove talne obloge in stene ob umivalnikih obložili s keramičnimi ploščicami. Skratka, dom vse bolj dobiva na zunaj in znotraj take pridobitve, ki bodo dopustnikom koristile za še večjo udobnost ob bivanju v njem. Niso pa izkoriščene še vse možnosti za še večje izboljšave. Ker imamo dovolj prostora oikrog doma, bi tega še boljše lahko izkoristili. Med drugim bi lahko postavili še kakšno klop ob novo trasiranih stezicah. Našla bi se še kakšna oblika rekreacije — namizni tenis, telovadno orodje in podobno). Zaključevanje del v notranjosti Dom z okolico je zelo primeren za domovanje družin z otroki. Z nekaj domiselnosti bi tudi pot do prvega kopanja lahko skrajšali. Z ureditvijo plaže pri Ribiču, z nekaj deset metri po- mola v morje bi tudi bistveno spremenilo pogoje kopanja. Se veda pa odločanje v tej ali om smeri omejuje možnosti. Mogoče bo prav to, kar nam ne ugaja, drugim prišlo prav. Tand HUMOR Vdovec se je oženil. Pa nekoč sreča prijatelja. Ta ostro premeri novo ženo in mu šepne: »Ampak, prijatelj, je pa grda, grbasta in škilasta.« Saj lahko poveš na glas. Saj tudi ne sliši nič!« Na razstavi modernega slikarstva: »Ojej, takšno slikarijo ne bi obesila za nobeno ceno v svoje stanovanje,« pravi neka dama. »Saj jaz tudi ne,« pravi slikar sam, »zato jih pa prodajam.« Nek možakar toži psihiatru: »Veste, čudne težave imam, včasih si predstavljam, da sem pocestni kuža.« Psihiater mu pravi: »Čisto vas razumem, lepo sedite na kavč.« »To pa že ne, da vam s svojimi šapami umažem tako dragoceno pohištvo.« Kako si upate kot priča na sodišču priti pijani? Dajite no, saj poznate tisti pregovor — v vinu je resnica! Učitelj sprašuje učence: »No, otroci, kdo bi najbolje opisal našo ulico in njene prebivalce?« »Očka pravi, da to najbolje zna naša tašča,« se oglasi iz zadnje klopi Tinček. Zunanja dela na skladišču izdelkov v TO Rečica STANJE ZAPOSLENIH ZA JUNIJ 1978 delavcev učen. v gosp. TO »Tomaž Godec« Boh. Bistrica 474 10 TO Rečica 305 6 TO Mojstrana 57 3 TO Podnart 79 TO Trgovina 21 1 DSSS 74 1010 20 Poročila sta se: HRIBAR Božo MENCINGER Helena Rodili so se: Jolandi Dolinar — hči Mariji Kokol — sin Francu Langusu — hči Štefanu Arhu — sin Stjepanu in Ljubici Vidakovič — hči Ob priliki praznovanja 30-letnice LIP-a Bled, dne 2. julija 1978 je prišlo do zamenjave suknjiča sive barve. Do tega je verjetno pomotoma prišlo, zato prosim, da zamenjavo prijavite Uredniškemu odboru. Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: Žitnik Janez, Mencinger Franc, Trojar Andrej, Knaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher Ciril.