10. številka. Ljubljana v petek 13. januvarija. XXVI. leto, 1893. SLOVElMSKi MM Ishaja vsak dan ivee«r, immi'i nedelje in praanike, ter velja po posti prejeman aa avstro-ogcrsko deiele aa vae leto 15 gld., na pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., sa Jeden aute 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom aa vse leto 18 gld., aa oetrt leta S gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa oetrt leta. — Za tnje deželo toliko veo, kolikor poštnina anasa. Zarosnanila plačuje se od cetiristopne petit-vrate po S kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Se se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvol* frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednlfitvo in npravniatvo je na Kongresnem trgTi it. 12. U pravn ist va naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Hrvatska. V hrvatskem saboru bila je dne 10. in 11. t. m. 0 priliki razprave o budgetu velezanimiva politična debata, v kateri je neustrašena opozicija razkrila svetu zopet nekoliko drastičnih slučajev o neznosnem državno-pravnem Btauju trojediue kraljevine. Večina pa je na vse to molčala in le ban sam je branil bvoj sistem — s pouličnimi psovkami. Ker so odnošaji v bratski deželi tudi za nas Slovence velikega pomena, ker je naša narodna usoda tesno združena z ono celokupnega hrvatskega naroda, zategadelj zabeležimo tudi mi debato, katera je uprav simptomatična za razmere v&Hrvatski. Debato otvo-ril je opozicijonalni zaBtopnik dr. Mile Starčevič naglašujoč, da se opozicija mora boriti zoper sistem, kateri daje premoč Madjarom in Nemcem. Ban je poslanec in prokonzul madjarstva, kateremu vsled tega morajo služiti on in njegovi uradniki. Narod je radi tega izpostavljeu krivici in korupciji. Na Hrvate v Ogrski nihče niti misliti ne sme. V skupne urade sprejemajo se madjarski uradniki, kateri potem sistematično zatirajo hrvatski jezik. Kdor ne zna madjarBki, ne more avancirati. Noben narod nima za dinastijo toliko zaslug, kakor hrvatski in veuder se mu zabranjuje združenje in še celo Slavonijo hote nam iztrgati ter priklopiti Ogrski. Vlada širi le madjarsko državuo idejo in zatira vse, kar se jej ne uda. Avtonomija mest in občin postala je povsem iluzoričoa, ker vlada ne potrdi sklepov, kateri jej ne ugajajo. V Zagrebu voljen je bil trikrat zaporedoma mestni sodnik, v Ko-Btajnici isto tako mestni svetnik, a vlada brez razloga ni potrdila ne jeduega ne drugega. Ravno tako postopa se tudi glede mestnih šolskih nadzornikov. Tudi po deželi ni nič bolje, kajti vlada potrdi le take občinske odbornike, kateri po izreku vladnih kortešev niso „šumni". V vladnih uradih širi se grozna korupcija. Govorniku je znau slučaj« da je neki uradnik dal kolekovati spis mesto z 1 gld. z 20 gld., češ, da bo bolj trden. O prestopkih sodijo ljudje, kateri še niso otresli šolskega prahu in sodni dvor ima VBled tega silno mnogo posla. LISTEK. Nemška kultura na Kranjskem. (Dalje in konec.) XI. Kje se govori pristno nemški? Toda stvar ni tako tragičoa, ima tudi svojo komično stran. Ko je dandaues toliko govorjenja o nemštvu iu ni skoro že nobeno nemštvo dovolj pristno, tedaj pač nastane vprašanje, kje pa je tisti neskaljeni čisti vrelec pravega, pravcatega nemštva? Mej slovenskimi in češkimi renegati ga ni, kakor Hmo videli. Torej kj • si, kie si? Dlje ko te zasledujemo, dlje bh nam umičeš, kakor fata morgana. Ali je morda pri vas*, nemštva stebri stari, Chlu-meckvji, Kludskvji ali Kluckvji in drugi skyji? — Morda pa se o bistvu pristnega nemštva poučimo v knjižic', ki je izšla lauskega leta iu vzbudila nenavadno pozornoBt; „Allerband Sprachdummheiten" je naslov tej knjižici, ki se imenuje tudi „Kleine deutsche Grammatik des Zweifelbaften, des Falschen und des H&iBlichen'*, a spisal jo je dr. Georg Wust-mann. (Leipzig, 1891). V tej knjigi se razpravljajo hibe, pege, niaroge, grdobe iu oskrumbe nemškega Nič bolje ni pri naučni upravi, kajti tu gleda se le na to, da bi Be zadušili idejali hrvatskega naroda in nastavljajo se ne glede na sposobnost jedino le širitelji madjarske državne ideje. Hrvatski profesorji se na proste denuncijacije in brez preiskave odpuščajo iz službe. Govornik spominja nadalje na sediBvakanco nadbiskupske stolice v Zagrebu. V hrvatski duhovščini je dovolj sposobnih kandidatov za to mesto a Madjari hote nam pokazati tudi tu svojo premoč. To pot dobimo morda še nadbiskupa, ki je rojen ob meji hrvatski, čez 10 let pa bo prišel na to mesto Evropejec. Tudi Župnije se ne zasedajo, ker nedoBtaje še nehrvatskih kompetentov. Tako je samo v senjsko-modruški biskupiji nezasedenih 30 župnij po več let, akoprav bi se morala po zakonu popolniti v 3—6 mesecih. Banove kreature postale so tako ošabne, da velevajo narodu: „Jaz sem tvoj Bog?u Tako imamo sedaj več bogov, kakor za časa poganstva. Zavedni duhovniki psujejo se „ušivi popi" in opozicijonalnim volilcem se pljuje v lice. Živimo v eri brezzakonstva in nereda, naše pravice se Žalijo in uničujejo, Madjari pa se nam rogajo. Opozicijonalec Jak čin naglasa, da bi imela biti proračunska razprava zrcalo položaja v deželi, da se pa večina vzlic temu ali pa prav zaradi tega nerada spušča v razgovor. Kar je naglašal govornik že pred petimi leti, to mora ponavljati tudi danes, da je namreč slabega stanja v Hrvatski kriv mad-jarski upliv. Premišljujoč o postopauju vlade, mora priti človek do zaključka, da vlada navlašč demora-lizuje narod, hoteČ prestvoriti ga v podkupljivo maso. Pri vzgoji mladiue se ne uvažuje, da človek brez morale, vere in domoljubja ne more biti pošten član domovine. Kar je povsod po svetu ob sebi umevuo, to je pri nas strogo prepovedano in kaznoval bi se vsak profesor, ki bi se drznil govoriti dijakom o narodni zavesti in narodnem ponoBu. Celo nezavisno odvetništvo Be hoče organizovati vojaški in mirno morajo poslušati odvetniki, kako se jim Čita „Dienstreglement". Tako se demoralizuje celo inteligencija. Se huiše pn se dela s prostim narodom Ljudstvo se tira v zapor in s tem brani bo mu ob- jezika in grda zmešnjava v nemški pisavi ; in kdo je zakrivil vso to pokvaro? WuBtmauu odgovarja: vsa ta zmedenost je posledica utopljenega jezikovnega čuta, kakeršnega more le vzroditi avstrijska narodna zrno« (Str. 74 : „Wir Bolltef) uus mit alleu Kuifteu «egen diese* Vervvirrung wehren, die doch nur die Folge einer Absturapiung des SprachgefUhles ist, wie sie nur der oiterreiehische Vo'kerbrei er-zeugeu kann." — Na struni 8. zanimive te knjižice, katere pisatelj nas s svojo radikalnostjo v mnogo-čem spominja našega Lavstika, čitamo to le upravičeno grajo nekih nemških pisačev: „Dabei tlber-schwemmeu sie (namreč nemAki pisači) unsere Sprache entweder aus Gedunkenlosigkeit (weil ihnen das vorhandene treflende Wort gerade nieht einf&llt) oder aus Eitelkeit (um den AnBchein zn erwecken, alR ob ihre Gedankeu mit den bisheiigen Worteu uicht mehr auszudrtieken vviireu), mit einer UnmasBe ttbeiflilssiger, g^BchraaekloB oder geradezu regelwidrig gebildeter neuer AVorter, konnen sich auf der einen Seite nicht breit und sehleppend genug ausdrticken, machen aus jedem v o n, b e i, z u, mit, ein s e i t e n s» anlaaslich, ge 1 o g e n ti i c h, v e r m i 11 e 1 s t, aus jednu oder ein t)eziehungsweise, sagen filr auageben nur noch: zur Verausgabung bringen, fiir ansgegeben vverden nur noch: zur Verausgabung gelangen, statt: die Auf- delovanje zemlje in izviševanje drugih nujnih poslov. Uradniki bb na opravičene pritožbe prav nič ne ozirajo. Načelnika Krasićke občine, ki je glasoval za govornika, je Jaški glavar odpustil iz službe in na njegovo mesto postavil že kaznovanega človeka, kateri ima jedino zaslugo, da je dober vladni korteš. Dvema kmetoma je občina dovolila, da smeta drva sekati. Ko Bta pa to storila, bila sta obsojena in na njuno pritužbo je oblast sicer ustavila eksekueijo, ob jednem pa jima zapretila, da bosta morala plačati, ako ne glasujeta za vladnega kandidata! Ko se je prodalo neko zemljišče na dražbi za 1 gld., odmerili so se državnemu nadodvetništvu stroški eksekucijske prošnje 215 gld. 55 kr.! To so posamezni slučaji neznosne demoralizacije in za tak sistem naj se dovoli proračun. Član večine Jagić je jedini, ki zagovarja proračun. Po njegovem mnenju je vse izvrstno urejeno. Za povzdigo vinoreje je ta vlada več storila, kakor vse njene prednice. Ludske šole lepo napredujejo in tudi srednje šole niso nazadovale. S pretiranim gojenjem hrvatstva v šoli pa bi se odgajal le po nepotrebnem šovinizem. Govori se o domo-ljubji Irancoskega naroda in postavlja se nam za vzgled ta narod, a vender se je baš zadnji čas pokazala v njem taka korupcija, kakoršna bi pri nas ne bila mogoča. Naš položaj je tak, kakor nam gre, nismo najsretaeji a tudi ne najnesrečneji. Naša država uživa kredit in to jo dovelj priznanja za nas. Govornik se čudi, da se lev.ca tako plaši madjarske ideje. Slovaška literatura stoji danes bolje, nego kedaj !! (Vide pravda Hurban! Op mi. uredništva.) Opozicijonalni zaBtopnik Grdenić pravi, da sedanji sistem narod tako tlači, da jedva še diha. Ta Bistem je v protislovji s hrvatskim državnim pravom, odpira duri tujemu jeziku, grdi prava domovine, jemlje nam naše morje, uničil je trgovino in zadušil zadruge. Nesramnost je, ako Madjari trde, da Hrvati brez njih no morejo živeti. Ako res toliko trosijo za nas, čemu nas potem ne pume V Oni pač dobro vedo, da so H*ku injPrimnrje pluča, b katerimi sopejo Madjari. Kralj je dal graničarjem gozde, a gabe ist se lir schvvierig — stets: die Aufgaba ist eiue sehr schvvierige, und auf der audern Seite suehen sie etvvas in eiuem vvortkuauserigen Telegraramenstile, wie: Herr Miiller = Leipzig". Kdo bi se pri teh upravičenih jerimijadah ne spomnil našega frazostružnika (Bit venia verbo), Lajbaheriči-nega trocrtnika ? Njemu priporočamo Wustmannovo knjigo najtopleje, v njej najde sebe in svoje stili— Htiške cvetke kakor fotografovane. Nasproti pa mu tudi nujno svetujemo, naj Wustmannu pošlje zbirko svojih petrefaktov v blagovoljno porabo ; ž njimi se bode izvetstno g. W. pri morebitni drugi izdaji izdatno ukoristil ter obseg knjige lahko podvojil. Dobro, zabeležimo]si svedočbo nesumljive pristno-nem?ke priče — sicer pa je i razun WuBtmanna takih verodostojnih prič dovolj —: na Avstrijskem čisto nepokvarjeno nemštvo ni doma; zasledujoč je morali bi prekoračiti črnožolte mejnike! — Torej s čisto nemščino ne razpolagate ni vi germanizatorji, in česar učitelj sam ne zna, tega niti naučiti ne more nikogar. Kaj tedaj umestneje, nego zahtevanje naše, da bi že nehati hoteli biti naši nemški inštruktorji, dokler si še sami niste pridobili spričevala o nemški usposobljenosti od svojih rojakov v raj h u. In s tem smo pri kraji. S, a temi gozdi sedaj gradijo Madjari svoje železnice in regulirajo svoje reke. Pri volitvah vlada taka korupcija in tako nasilstvo, da ima narod že udele-žitev pri volitvi za hudodelstvo. Neki kotarski upravitelj je rekel, da je lahko banu izdajati fermane o svobodni volitvi, a na tihem se drugače ordinira z Markovega trga in vladni kundidat mora biti voljen, ako bo tudi kri tekla. (Ban zakriči pri teh besedah: To je laž, vi ste lažuik! V prihodnji seji pa je izjavil, da ni hotel očitati laži govorniku, temveč le njegovim informatorjem. Grdenić odgovoril je, da je pripravljen resnico svoje trditve dokazati, a ban je odvrnil, da tega ni treba!) Vlada je le ekspozitura Peštanske vlade. Narod niti v sodnike nima več zaupanja, ker se jih terorizuje ter zlorablja celo za detektive, kakor v aferi dra. Tresića. A navzlic temu vlada ne bo zatrla glasu hrvatskega državnega prava, ki se čuje že preko Velebita in v delegacijah. Včeraj se ju debata nadaljevala ter je opozicijonalni zastopnik dr. Frank jasno dokazal, kako neutemeljena je trditev Midjarov, da oni trosijo za Hrvatsko. — Zaradi postopanja vladne večine, katera se neče ali pa ne upa udeležiti te važne debate in zaradi postopauja bana, kateri le s psovkami i osebnimi žalitvami odgovarja na stvarne pritožbe opozicije ter je n. pr. na opombo dra. Franka, da se bo dokazalo, kar je govoril ban glede* volitev zakričal: ,. Vi boste le to dokazali, kar je osel govoril", — vlada v Zagrebu splošna uevolja. „Obzor" zaključuje svoje raztnotrivauje o značilni nervoznosti banovi nastopno: „Ta dva dneva proračunske razprave sta nov dokaz o tužnih naših odnošajih v političnem pogledu. Ban in zastopnik Jagić sta žalostno ilustrirala naše razmere s tem, da sta v takem tonu, s takimi razlogi in na tak način skušala zavračati težke in rodoljubne pritožbe opozicije, podkrepljene z neizprosnimi fakte". Pol i t ičiii razgled. V Ljubijati, 13. januvarija Ižoiloča večina. Neprozorna tema krije pogajanja mej vlado in posamnimi strankami. Nihče ne ve* nič gotoveg-i povedati; tajnost pogajanj je sveta, prav kakor da ima grof Taaile nekaj prikriti. Ali se bo i, da bi volilci, bodi si te, bodisi one stranke vzplainteli v sveti jezi in silili svoje poslance v opozicijo? Kdo ve! Kar poročajo listi je jako nezanesljivo; večinoma so vse to zgolj kombinacije. Gotovo pa je, da je grof Taatfe zdaj že v tretje posvetoval se z levičarskimi voditelji, dočim sta bila Hohenvvart in Ju vvorski samo po jedenkrat pri njem. Dunajski ko respodeut ,Politike" poroča, da so levičarji primorani vzprejeti vladni program, prvič zato, ker bi sicer izgubili prevlado na Moravi in drugič, ktr je vlada vzprejela v program določbo o protisemitizmu. Zidje so sosebuo na Duuaju in na Moravi najtrdnejša zaslomba levičarjev, Židom se ta stranka ne sme zameriti, sicer je izgubljena. To vedo levičarji jako dobro iu zategadelj se morajo ukloniti grofu Taaffeu. Tako poročevalec „Politike". — Dunajska „Deutsche Zeitung", oficijelno glasilo levičarskega kluba, priobčila je te dni zanimiv dopis iz severne Češke o oudotocm javnem mnenju. Češki Nemci gledajo baje z največjo nezaupuostjo na pogajanja glede* bodoče večine. Da so levičarji pripravljeni vstopiti v nov kartel, zmatrajo gori na Češkem za dokaz slabosti. Očita se levičarjem, da gledajo vedno le na najvišje kroge, da pa se ne menijo dosti za mišljenje prebivalstva. Levičarska popustnost se bo še maščevala nad stranko samo, kajti zaslomba, katero ima v narodu, je močno izpodkopana zlasti po socijalist ih. Praško vodstvo ne more stranke organizovati. Češki Nemci bo do dobrega prepričani, da grot Taatfe ni tisti mož, ki bi mogel dati jamBtva, da ne bode tiral protinemške politike. — Končno bodi še omenjen glas štajerskih nemških konservativcev. „Grazer Volksblhtt" pravi, da ni dovolj ohraniti to, kar je in kakor je sedaj; treba tudi postaviti prave paznike k državnemu stroju. Če se to ne zgodi, ne morejo konservativci na vladne limanice sesti. Češko plemstvo in bodoča večinam Zveze Praške „Politike" z češkim plemstvom so znane iu zato je tudi njenim enuncijacijam, v kolikor se tičejo veleposestnikov, pripisovati več važnosti, kakor poročilom drugih listov. „Politika" pravi, da hi' pri sestavljanju nove večine zahteva od češkega pleraBtva, naj pripozna nepremenljivost de-cemberske ustave in naj Be torej odpove" državnemu pravu češkemu in torej tudi ravnopravnosti češkega naroda. Češko plemstvo ne more teh insinuvacij vzprejeti; mogel bi začasno ustaviti svoje teženje za izvršitev državnega prava, toda v odložitev ad calendas graecas nikakor ne mure privoliti. To bi bilo zoper njega preteklost, zoper njega lastni program, zlasti pa zoper resolucijo z dne* 1. novembra 1. 1., vzprejeto na konferenci čeških odposlancev tudi od njega. Vsi poskusi stabilizirati situvacijo, se morajo izjaloviti, ker je Avstrijo« moči vladati samo po principu ravnopravnosti. Če se tudi skrpa nova večina, trajala bo vender le malo časa. Napisi na Praski vojašnici. Praška občina sezidala je novo vojašnico in napravila na njej dvojezičen napis, na prvem mestu v Češkem, na drugem v nemškem jeziku. Ker vojni erar ni hotel prevzeti vojašnice s takim napisom, ukrenil je mestni svet, da se odpravi sploh napis na vojašnici. Tega ukrepa ni odobril obč. zastop in to po sila buroi debati. MladočeŠki obč. odborniki imenovali so postopanje mestnega sveta strahopetnost. Obč. svetnik dr. Černohorskv je povdarjal, da bi Madjari nikakor ne trpeli takega postopanja vojnega erarja, nego raje vojašnico podrli. Obč. svet. Klima je predlagal, da vojašnice sploh ni izročiti erarju, ampak da je počakati, saj prej ali slej pride gotovo čas, ko pride cesar kot češki kralj na Hradčin in tedaj bo tudi na novi vojašnici češki napis. Občinski zastop je naročil mestnemu svetu, da stvar še jedenkrat preudari in potem stavi svoje nasvete. Regulacija valute. Po daljših pogajanjih mej finančnim ministrom in Rothschildovo skupino glede* valutnih operacij, doseglo se je popolno soglasje in je bila dotična pogodba podpisana že predvčerajšnjim. Sedai sta avstrijska in ogerska vlada koučali priprave, potrebne za pridobitev denarjev v svrho regulacije. Pogodba določa: 1. Rothachildova skupina prevzame za 60 milijonov štiriodstotue zlate rente za nakup zlata. 2. Skupina prevzame, da se konvertira petodstotoa avstrijska notna renta, štiriodstotna kronska renta, katera se izda, po 92 odstotkov, ter da se konvertirajo petodstotne obligacije predarlske Železnice in 48/i odstotne obligacije Rudolfove železnice, na kroue glaseče se štiriodstotne državne železniške zadolžnice, katere se izdajo, po 94'/» procentov. V u a u je ilržare« Francoska kriza. Novo ministerstvo se je že konstituviralo, a najuglednejši listi niso ž njim nič kaj zadovoljni. „Figuro" misli, daje boiba mej Ribotom in Bourgeoisom nsif-ogibua. „S;ecle" obžaluje, da sta ua čelo vojnemu tniui-sterstvu in ministertvu mornarice poklicana vojaka, češ da se bode zopet začela doba, kobode protekcija odločevala pri avansiraniu. „Gauloia" pravi, da ne bo dolgo čakati na novo ministersko krizo, katera ]e neizogibna, če se zaustavi postopanje zoper kompromitirane parlamentarce. Proti Bourgeoisu se nekaj pripravlja. V današnji seji misli poslanec Hubbard zahtevati, da se razpusti parlament. Vlada misli odgovoriti, da je razpust parlamenta prerogativ senata. Neki drugi poslanec napovedal je interpelacijo, naperjeno zoper Bourgeoisa. Vprašati hoče, kako ulogo je igral Bourgeois 1. 1888, ko je bil državni pod tajnik v Floquetovem ministerstvu in koliko je zapleten v tedanjo zvezo Floqueta s panamsko družbo. — Boj tistih skrivnih elementov, kateri so prouzročili panamski škandal, še ni pouehal; zdaj je naperieu zoper Carnota. „Cocarde" prinaša članek z napisom „Carnot tožen od Baibauta", v katerem pripoveduje, da je preiskovalui Hodnik Franqueville vprašal Baihauta, zakaj je odstranil poročilo inženirja Rousseau a, poslanega v Panamo. Baibaut je na to odgovoril: Storil sem to na prigovarjanje svojega tedanjega tovariša, finančnega ministra Sadi Carnota, kateri mi je rekel doslovno: če objavite poročilo inženirja Rousseau-a, potem je emisija nemogoča. — Isti list poroča, da je bil Frevcinet zaslišan v svojem stanovanju glede pristnosti nekaterih konfi-iko-vanih in njega kompromitirajočih papirjev. Frevcinet je potrdil pristnost teh papirjev, iz katerih izhaja, da je on dobil dva milijona frankov od panamske družbe. V katero svrho je dobil in vzel Freveinet ta denar, se ne \e, sodi se pa, du zu nakup vojaških in diplomatičnih dokumentov. Dopisi. Iz Vipave. 11. januvarija. [Izviren dopis.] (Burja; čitalnica; občinske volitve.) Z božičnimi prazniki prišla je v našo dolino viharna burja, katera nam silno nagaja in nas prav pošteno hladi. Danes, ko to pišem, še vedno tako divja, kakor ob svojem začetku na sv. večer. Stari ljudje ne pomnijo, da bi ta nadloga za Vipavce tako dotgo trajala, kakor letos. Bati se je, da nam hudi mraz napravi veliko škode po vinogradih in sadunosnih vrtovih. Dne 8. t. m. imela ju tukajšnja „Čitalnica" občni zbor, pri katerem izvolili so se v novi odbor sledeči gg : predsednikom dr. J. K en da; podpredsednikom dol. vodja A. Skala; tajnikom učitelj K. VVider; blagajnikom posestnik in kotlar J. Mesesuel; odbornikom pa J. Može, R. Silvester in J. Tomažič. Med drugim slenilo se je, da se odslej ne bodo več pošiljali časniki p. t. članom ua dom, temveč prodajali se bodo istim potom licitacije. To pa radi tega, ker je postalo društveno Življenje v Čitalnici pretečeno leto jako mlačno. Želeti je, da bi se povrnila v Čitalnico ona jedinost in živahnost, kateri sta vladali pred leti. Novi odbor, v katerem so same Čvrste in delavne moči, naj blagovoli skrbeti, da bode „Čitalnica" služila namenu, za katerega se je ustanovila. Pred prazniki imeli smo tudi občinske volitve. Županom izvoljen je bil naš sedanji vrli župan g. Anton Hrovatiu, posestnik v Vipavi; podžupanom pa gosp. Ivan Može, posestnik in trgovec v Vipavi. Ljubljanskega „Sokola" občni zbor. (Konec) Iz obširnega poročila tajnika dr. Te kavči ča, katero bodo člani dobili itak tiskano, posnamemo najvažnejše točke na kratko: „Sokol* Ljubljanski obhaja letos tridesetletnico svojega obstanka. Da je „Sokol" vzlic vsem nepnlikam po preteku celih 30 let še vedno čilo in krepko društvo, to je pač naibolji dokaz, da je njegova vodilna ideja prava iu njegovo delovanje za naš narod pravo. V zadnjem občnem zboru dne 5. januvarija 1892. ). biti so voljeni vsi stari odborniki, le mestu odstopi vsega brata Frana Hribarja bil je voljen brat Vekoslav Je nič. Odbor izvršil je vse sklepe in nasvete občnega zbora, kolikor je bilo mogoče. Rednih odborovih sej je bilo 14. Število društvenikov še vedno ni tako, kakor bi moralu biti. Odbor se je po sklepu občnega zbora naročil na 10 iztisov „Mira", prepu-stivši uredništvu, da te iztiae razdeli mej narod na Koroškem. Za spomenik v bitki pri KuBtoci padlim domačinom izplačal se je donesek 20 gld. Z vsemi narodnimi društvi je bil „Sokol" v tesni dušni zvezi, osobito z „Celjskim Sokolom" iu s pevskim društvom „Ljubljana". K vsaki večji slovanski slavnosti pošiljal je „Sokol" naudušeue brzojavke, tako povodom 25!etnice Fr. Ser. Vilharja, komersa slovanskih vi-sokošolcev v Gradci, javne dirke biciklistov hrv. „Sokola" itd. Prošlo leto poBtal je „Sokol" pokrovitelj družbe sv. Cirila in Metoda, prvi izmej narodnih društev. V par mesecih zbrala se je VBota 100 gld. po prostovoljnih darovih, čast in hvala vsem darovalcem. Zvest zaveznik in glavna podpora „Sokolu" bilo je pevsko društvo „Ljubljana", ki je malo ne pri vsakem zabavnem večeru in pri izletu v Jesenice sodelovalo. Bodi mu najtopleja zahvala kakor tudi bivšemu predsedniku g. J e n i č u. Važna je bila reforma društvene oprave, ki se je izvršila v miuulem letu iu bo se poleg drugih sprememb uvedle tudi zopet češke čepice in določilo natanko, kakšna mora biti društvena uniforma. (O tem smo že poročali v našem listu obširneje ob svojem času. Uredn.) Prvikrat nastopil je „Sokol" v novem pokrivalu na ŠoŠtanjakem izletu. Načelni društveni smoter je telovadba. Telovadilo se je v telovadnici višje realke po trikrat na teden zvečer od 8—10. ure. Stalna nameščeni društveni učitelj je brat M. Benčan, podpirala sta ga piedtelovadca brata Škof iu Vernik. Telovadilo je 20 -30 članov. V teku leta se je telovadnica popolnoma popra\ila, uvedel se je vodovod in pliuova razsvitljava. Telovadno orodje se je tudi popolnilo v zadnjem letu in so dobili telovadci na razpoiuganje mnogo novih telovadnih orodij. Javno telovadil je Sokol dne 14. avg. v Šoštauji in dne 11. septembra v Jesenicah. Izmej društvenih veselic je omeniti maškerado dne 1. marca, pri kateri je bila udeležba ogromna. Bilo je nad 600 udeležencev, mej njimi več odličnih gostov iz Celja, Trsta in Kranja. Prav živahen je bil „Sanatonum" pri Ferlincu ua pepelnično sredo. Se pred maškerado dne 18. febr. bil je prvi jour-tixe po novem letu z bogatim programom. V poletnem času priredil je „Sokol" tri družbinske večere. Prvi bil je dne 18. junija v spomin Franu Levstiku na vrtu Ferlinčeve restavracije. Sodelovalo je pevsko društvo „Ljubljana" in vojaška godba. I'osebno znamenit je bil govor podstaroste dr. Tril-lerja o Levstiku. Dne 2. julija bil je drugi druž-binaki večer v spomin večletnemu društvenemu članu A. Knezu. Program izpolnila sta pevsko društvo „Ljubljana" in društveni tamburaški zbor. Starostu Hribar čital je jako zanimive črtice iz življenja blagega pokojniku. Tretji družbinski večer je bil dne 3. avg. na Virantovem vrtu na Čast slovenskim in hrvatskim visokošolcem. Program bil je izredno raznovrsten, poleg petja „Ljubljane" iu sviranja vojaške godbe priredili so še hrvatski dijaški tamburaši in pa „Sokolov" tamburaški zbor pravi koncert iu udarali nekaj komadov tudi skupno. Vsprejema bratov Čehov in veselic, katere so priredila narodna društva, udeležil se je tudi „Sokol" in je prvi večer posebno mnogo k zabavi pripomogel društveni tamburaški zbor. Prekrasen je bil prvi društveni izlet v prijazni Šoštanj, ob priliki velike pevske slavnosti dne 14. avgusta. „Sokol" bil je povsod naudušeno vzprejet. Velika javna telovadba raznih sokolskih društev na Šoštanjskem trgu bila je poleg koncerta najznamenitejša točka vse slavnosti. „Sokolovi" telovadci so se odlikovali in pokazali zbranemu narodu svojo spretnost. Drugi društveni izlet bil je dne 11. septembra v Jesenice. Navzlic znanemu in nepoštenemu hujskanju od strani, od katere bi nikdo ne bil pričakoval kaj tacega, obnesel se je izlet prav lepo, narod bil je naudušen in javna tekmovalna telovadba izvršila se je sijajno. Zmagovalcem izročila so se darila pri društvenem večeru dne 6. oktobra po primernem nagovoru staroste. Strelski odBek .Sokola" broji 21 članov in je streljanje vsaao sredo. Običajni Miklavžev večer bil je dne 5 d cerabra v Hafnerjeve pivarne salonu, vrsto veselic minulega leta pa je zaključil jour tix>> dne 22. decembra. Sklenilo se je, da se maškerada priredi na pustno nedeljo v prostorih starega strelišča. Glede zgradbe „Sokol-skega doma" ni se moglo storiti ničesar, ker je to uprašanje v zvezi z zgradbo „Narodnega doma11. Tamburaški zbor društva pod vodstvom odbornika Jos. Nolli ja je lepo napredoval tudi v minulem letu. Navzlic mnogim spremembam ostal je po novem naraščaju vedno polnoštevilen, broječ 12 članov in ima zdaj že 20 komadov v svojem repertoirju. Mnogo je pripomogel, da so društvene zabave bile tako živahne, za kar gre hvala vrlim članom zbora iu njih vodji. „Sokol" udeležil se je z drugimi nar. društvi velike bakljade, katera se je priredila dne 22. oktobra odhajajočemu g. dež. predsedniku baronu Winklerju. „Celjskega Sokola" idejo, da se priredi velika „Sokolska slavnost" v Ljubljani, odbor ni mogel uresničiti zarad nedostatka prostorov. Smrt vzela je društvu v minulem letu pet bratov, ti so: Ivan Želez nikar, Peregrin Kaj zel, Janko Hafner, Antou Knez, Albert Da j h t. Bodi jim blag spomin! Konča poročilo z željo, da bi „Sokol" delovali na dalje tako uspešno in složno kot dosedaj. (Dobro in Nazdar-klici.) Pri posameznih predlogih vnela se je jako živahna debata in se je vzprejelo več prav umestnih predlogov, drugi pa so se izročili v uvazevanje novemu odboru. Principijelno pritrdil je zbor predlogu „Celjskega Sokola" glede ustanove „Sokolske zveze" in velike Sokolske slavnosti v Ljubljani itd., daljnja izvršitev pa se je prepustila odboru. Velike akademije, katero prirede narodna društva veliki ponedeljek na korist družbe sv. Cirila in Metoda, udeleži se naj tudi „Sokol", istotako vzprojema bratov sta jerskih, ki bodo prišli v Ljubljano z gledališkim vlakom in naj stopi takoj v dogovor z čitalniškim predsednikom, vitezom dr. Bleiweisom. Na to je tudi že opozoril neumorni starosta v svojem pismu. Dalje se je sklenilo, naj se naredi izlet na Koroško — če bi se nu vršila „Sokolska slavnost" v Ljubljani, in to če mogoče v spomladi. Tudi glede maškerade bil je dalji razgovor, a ostalo se je pri prvotnem sklepu. Za Celovški „Mir" se je dovolilo 40 gld., to je, naroči se 20 iztiaov. Dalje se je nasvetovalo, naj odbor nadzoruje telovadbo, naj se bolj ozira na zimske jour-fixe itd. Odstopi vsemu odboru izrekla se je zahvala zbora, posebno starosti in pa odstopivšima funkcionarjema, ki nista mogla prevzeti nove izvolitve. Nadaljuje naj se agitacija za pridobitev novih članov. Podstarosta dr. Tri Mer — zahvalivši se še jedenkrat članom za živo zanimanje, zaključil je ob 1 /812 uri zborovanje in so člani ostali še uekaj časa zbrani v veseli prosti zabavi. Domače stvari, — (Presvetli cesar) jo podaril pogorelcem v Dolenji vasi, v političnem okraju Novomeškem, iz svoje zasebne blagajne svoto 300 gld. — („Slovensko planinsko društvo" v Ljubljani) Ministerstvo je potrdilo pravila „Slo-venBkegu planinskega društva" v Ljubljani. Pravila morala so se predložiti miuisterstvu zaradi tega, ker delokrog društva obsega več kronovin. Društvo bode torej takoj lahko pričelo svoje delovanje in je le želeti, da bi našlo muogo podpornikov. — (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) — je imelo 4 jan. t. 1. svojo 64. sejo. Navzočni Tomo Zupan, dr. vitez Bloivveis, Ivan Hribar, Matej Močnik, Ivan Murnik, dr. Vošnjak, Andrej Zamejic, Anton Žlogar. Od nadzorništva: Lan Vrhovnik. — Blagajnik ur. Vo- šnjak poroča o denarnem stanji, ki je vsled prispevkov novoustanovljenih podružnic in izvenrednih darov prav povoljno. Tudi stare podružnice dopo-slale so pro 1892 svoje doneake; le nekatere, ki so še zaostale, uljudno prosimo, da naj vodstvo razveseli če tudi z majhnim prispevkom. — Tajnik naznanja tekoče zadeve in njih rešitev. Od zadnje seje so se ustanovile podružnice, ženske: v Črnom lju, Dornbergu, Tolminu, Ajdovščini, Št. Vidu nad Ljubljano in Starem trgu pri Ložu; in moške podružnice: v Ljutomeru, Teharjih, Slovenski Bistrici in v Starem trgu pri Ložu. — Dovolilo so je več podpor šolskim knjižnicam. — Zbog odpretja no vega zabavišča ob nemški meji ukrene se potrebno. — Zagotovi se podpora šolski mladeži ob laški meji. — Spisi „knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda" se za naprej dobivajo pri vseh knjigarjih na Slovenskem, katerim se dovoli 25°/0 rabat. Ker vodstvu vsled novoprirastlih podružnic primanjkuje „Vestnika", prosimo s tem uljudno, da bi one podružnice, ki imajo še kaj letošnjega ali prejšnjih Vestnikov, blagovoljno jih doposlale. Istotako bi vstregle z vrnitvijo brošurice: „Družba bv. Cirila in Metoda — kaj je to?" ker je vodstvu pošla. — (Slovensko gledališče.) Jutri, soboto, bode devetindvajseta slovenska predstava v deželnem gledališči. Ker je zbolela gospodična N i -g r in ova, igrala se bode namestu naznanjene igre „Materin blagoslov" veBeloigru „Nervozne že os k e" v 3 dejanjih, po E"Blumu in Kaouiu poslovenil Igu. Borštnik. Igra je imela lani, ko se je igrala v prvič nu čitalniškem odru, dober uspeh in se je dopadla. Popolni gledališki list prijavljamo na drugem mestu. — (Občni zbor slov. del. pevskega društva „Slavec",) kateri se je vršil 8 t. m. v Ferlinčevi restavraciji, bil je dobro obiskan in jako živahen. Predsednik g. Iv. Dražil pozdravil je navzoče ter naglašal v primernem nagovoru, da se je društveno delovanje v minulem letu vkljub nekaterim neprilikam prav povoljno razvijalo. Iz obširnega poročila tajnika g. Kotarja povzamemo, da je društvo priredilo tekom leta več društvenih veselic, dalje dva izleta na Bled in v Kamnik o priliki desetletnice pevskega društva „Lira* pri kateri priliki so podarili društveni zastavi lep trak. Pri odhodu svojega visokorodnega člana bivšega, gospoda dež. predsednika barona Andr. \Vinklerja udeležilo se je društvo korporativno serenade, katero so priredila združena narodna društva. Nadalje sodeluje oddelek društvenih pevcev pri slovenski operi na občno za-dovoljuo8t občinstva. Blagajnik g. Mezek poročal je v točno sestavljenem poročilu, da je imelo društvo v pretečenem letu dohodkov 1178 gld. 81 kr., stro škov pa 1121 gld. 10 kr., tako, da je ostalo prebitka 57 gld. 71 kr., ki je naložen v mestni hranilnici. Tajniku in blagajniku se je izrekla zahvala občuega zbora V odbor bili bo voljeni sledeči gg.: Iv. Dražil, predsednik; Fr. Rus, podpredsednik; Iv. Kotar, tajnik; M. Mezek, blagajnikom. Odborniki: Iv. C ber, Iv. Cirkelbah, Fran Ban, Vilj. Čeme, Iv. Marinko. Revizorja sta gg. Jern. Bahovec in Leop. Mlakar. Bivšemu odboru in zlasti g. A. Trstenjaku izrekla se je zahvala občnega zbora. Vrlemu pevskemu društvu želimo tudi v naprej najlepšega uspeha ! — (Iz naroduih društev.) Narodna čitalnica v Kamniku priredi veselico v uedeljo v 15 dan januvarja 1893. Vspored: 1.) „Popolna žena". Veseloigra v jednem dejanji. Poslovenil * * * 2.) Jos. Stritar: „Turki na S evici", deklamacija. 3 ) „Čitalnica pri branjevki". Burka v jednem de janji. Posloveuil Jos. Nolli. 4.) Ustopnina navadna. Začetek ob 7. uri zvečer. — Akademično društvo „Triglav" v Gradci priredi v soboto dne 14. t. m. svojo 6. redno zborovanje v tekočem tečaji s tem vsporedom: 1.) Čitanje zapisnika. 2.) Poročilo odborovo. 3.) Pogovor o Prešir-novi slavnosti. 4.) Predavanje brata Vrbujaka. 5.) Slučujnosti. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli. Lokal: „Hotel Kaiser-krone". — Slovanska čitalnica v Trstu priredi v soboto dne 14. t. m. tombolo b plesom za člane. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 1. do 7. januvarija. Novorojencev je bilo 18 (= 30'5 %o)' mrtvorojenci 3. Umrlih 29 (=48 8°/oo)« Mej njimi za grižo 1 (tujec v bolnici), za dušljivim kašljem 2, za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 5, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 4, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 11 Mej umrlimi bilo je tujcev 7 (= 24 1 %), iz zavodov 11 (== 37 9%) Za infekcijoznimi boleznimi bo oboleli za oslovskim (dušljivim) kašljem 6, za noricami 3, za hripo 2 osebe. — (Zmrznen slap.) Piše se nam z Dov-jega: Slap „Peričnik" je vsled hudega mraza prav krasno zamrznil. Kdor si hoče to naravno lepoto ogledati, naj se podviza dokler je še stanoviten mraz, ker pri prvem južnem vremenu odpadle bodo posamezne sveče, pa tudi cele skupine sveč, kar divno krasoto precej zmanjša. — Ogled „Peričnika" dovrši bo v jednem popoldnevu. Vlak dojde na Dovje ob 2. uri 23. minut in odhaja ob 7 uri. Od postaje do slapa je l1/« ure boda. Ako si kdo poprej naroči sani pri Šmereu v Mojstrani, se lahko pelje, ker je do tja dober saninec. Vozeči se kakor tudi pešec imata še nekoliko rasa, da se pri Šmercu malo oddahneta pri kozarcu vina. — (Zdravstveno stanje.) V Kranjskem okraji so se razširile ošpice, kakor že dolgo ne. Zbolelo je v raznih vaseh občin Šenčur, Stražiše in Cerklje 436 otrok iu 1 mož. Umrlo je 14 otrok, ozdravelo 124, bolnih pa je še 299. Na Ojstrem vrhu pri Selcah zbolelo je 6 otrok za davico, od katerih so 4 umrli. — (Dva slučaja nagle smrti) sta se pripetila v ponedeljek zvečer Trstu. Proti 9. uri zadela je kap nekega mladega elegantnega gospoda, ko je stopil iz hiše na uiico. K') je pnhitel zdravnik na pomoč, bil je mladi gospod že mrtev. Truplo prenesli ho v mrtvašnico. — V via Broletto pa so našli mrtvega v svoji brivnici gospodarja te brivnice. Pozvani zdravnik je konstatoval, da je umrl že pred nekaterimi urami, bržkone vsled srčne kapi. — (Posojilno in konsumno društvo v Rojauu) v Tržaški okolici imelo je v minulem letu prav ugoden uspeh. Dividenda na blago se izplačuje zadružnikom v tem mesecu v društveni pro-dajalnici. — (Naš rojak, Celovški p o d o b a r gospod Vek. Progar) popravlja zdaj oltarje podružnične cerkve sv. Fraučiška na Ždiujah na Koroškem. Gosp. Progar bode gotovo tudi to delo dovršil umetniško, kakor muoga druga in je le želeli, da bi se um izročalo mnogo tacih del ter da bi se podpiral domači umetnik. — (Na Celovškem jezeru) bode ustanovil zasobni uradnik Emanuel Kallberg z Dunaja vožmo s čolni, katere bode gonil petrolejski motor. Dobil je konce djo za tako vožnjo mej Porečami in spodnjimi Dolami iu za redno prevažanje ljudij. — (Posojilnica v Slov. PI a j b e r g u) na Koroškem bode imela svoj letui občni zbor v nedeljo dne 22. t. m. ob 3. uri popoludne pri g. Ferčniku. Vspored je običaini. — (Poštenost.) Te dni zgubil je neki trgovec v Mariboru na potu iz mestu do kolodvora, 13 000 goldinarjev. Na njegovo srečo našel je denar pušten mož, ki mu je že drugo jutro izročil najdeno vsoto. — (C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) naznanja: Sledeče s 1. prosincem 1893 doteklo vrednosti ga-liške Karol-Lj ud evit-železnice izplačane bodo od dne plačljivosti, in sicer: a) Kuponi 4% srebrnih pri j ori te t E m. 1 8 90, po pri-padlostih v titr. po 5000 gld., 1000 gld., 300 gld. iu 100 gld , z 100 gld., 20 gld., 6 gld., oziroma 2 gld. avstr. velj. v srebru; dalje: dne 1. julija 1892. izžrebane 4°/0 srebrne prijorit. obveznice E m. 1 8 90 po nominalnih vrednostih j>o 5000 gld , 1000 gld, 300 gld., oziroma 100 gld. avstr. velj. v srebru: nu D u naj i pri glavni blagajnici e kr. generaluega ravnateljstva avstrijskih državnih želez n i c (Dunaj, XV-, Vrzdenčna ulica št. 6); dalje, toda le v času od 1. do 31. jirosinca 1893, v Berolinu pri gosp. M e u d e I s o h n & C o m p. , v Frank o brod u n/M. pri nemški stvarni in menični banki in gosp. Bethmanovih bratih, v Hamburgu pri aeverno-uomški bauki, v L i p -s k e in pri s p I o S u e m n a m š k e m kreditnem zavodu, v Vratislavu pri šlezijskem hauknem društvu, v Monakovem pri g. Merck Finck & Corap., v Štutgartu pri Virtemberški zvezni banki, v Lvovu pri podružnici c. kr. pri v. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in rokodelstvo, b. kuponi akcij po 5. gld. av. velj., n u D u n a j i pri glavni blaga j u i c. k r. generalnega ravnateljstva avstrijskih dr- Javnih železnic (Dunaj X.V. Vrzden&oa ulica Štev. 6), v Lvovu — toda le v času od 1.—31. prosinca 1893. pri podružnici c. ar. p r i v. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in rokodelstvo. Pri inozemskih plačilnih uradih vrši Be zamenjava predstve-nih kuponov in obligacij v znesku, dunajskim po-vprečuim kurzom priležnim, in sicer v markih nemške državne veljave. S 1. svečanom 1893. porenši zamenjavalo se bode vse predozna čene vrednosti le pri glavni blagajni c kr. generalnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic na Dunaji. — (Razpisana služba.) Na dvorazredni ljudski šoli v Mozelji izpraznjeno je drugo učiteljsko men to z dohodki četrtega plačilnega razreda za tri leta zagotovljeno remuneracijo letnih 50 gld., prostim stanovanjem in dvemi Režnji drv. Prošnje do 7. februvarija pri okrajnem šolskem Hvetu v Kočevji. T Prvo krono družbi sv. Cirila In Metoda! Haziie vesti. * (Karlo de Franceschi,) znani ister.ski zgodovinar, odličen pristaš italijanske stranke, umrl je dne" 4. t. m. na svojem posestvu pri Pazinu star 83 let. Pokojnik je bil učen zgodovinar, a tako strasti n Lahon, da se ni mogel niti pri svojih preiskavah emancipirati tega upliva, L. 1848. bil je Franceschi poslanec na drž zboru v Kromerižu. Sin njegov Kamilo obsojen je bil pred nekaj leti radi neke afere s petardami na večletno ječo. * (Židovski smuki) Berolinska novinarja dr. Berendt in Maver sta bila velika sovražnika, ker je Mayer izpodrinil dru. BVrendta z mesta parlamentarnega reporterja. Dr. Berendt počakal je te dni svojega rojaka in iz revolverja nanj ustrelil. Maver je bil sicer le malo raDJen a bežal je ven-der junaško, dočim so napadalca prijeli rudarji. * (Živ pokopan.) V Caenu umrl je neki Daubeneeque za legarjem. Ker za njega določena rakev še ni bila gotova, položili bo truplo začasno v drugo rakev. Ko so čez štiri dni hoteli prenesti krsto v novo rakev, čulo se je neko ropotanje v krati. Odkrili ho pokrov in naAli pokopanca Še ži vega. Le temu srečnemu slučaji je zahvaliti, da ni ostal /iv pokopan. * (Najdaljša električna železnica.) Mej mestoma Chic^go in St. Louis gradi se zda| električna popolna žele/nca, ki bode dogotovljena do bodoče razstave. Vozilo ne bode na njej s hitrostjo 160 kilometrov v jedni uri. Vožnja tja iu nazaj bode veljala pet dolarjev. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Liberce 13. januvarja. Pri volitvi v drugem razredu bilo voljenih devet nacijonal-cev in jeden liberalec. Pet ožjih volitev. Na-cijonalci imajo že sedaj večino v občinskem svetu. Gradec, 13. januvarija. Reservni častnik trenski Edvard Kos ustrelil je v hotelu „Zur Birneu svojo ljubovnico Marijo Hofman, omo-ženo a ločeno od moža, in samega sebe. Hofman Lila je znana krasotica. Kos zapustil pismo, v katerem pravi, da je ustrelil sebe in ljubovnico, ker mu ta ni bila zvesta. Pariz 13. januvarja. Kazimir Perier prevzel predsedstvo zbornice, povdarjajoč v svojem govoru, da slabosti posamnikov ne morejo škoditi republiki, če bo ta kaznovala krivce. Hubbard interpehral vlado, kdaj misli raz- pustiti zbornico. Ribot odgovoril kratko, poživljajoč poslance, naj opuste škandale in zagotavljajoč, da bo vlada postopala energično. Zbornica vzprejela od vlade zahtevani prestop na dnevni red. Eiffel ni zaprt, kakor se je javilo. Frevcinetov organ ;Lanterne" napada Carnota, ker je ta 1. 1885. kot finančni minister proti vil se predlogu o panamskih srečkah, 1. 1887 pa, ko ga je Baihaut obnovil, se poteza! zanj, čeprav je kot inžener vedel, kako stoji stvar. Berolin 13. januvarja. „Nordd. Allg. Ztg.tt izjavlja, da poročila o Caprivijevem govoru v vojaški komisiji niso avtentična. Feterburg 13. januvarja. "VVitte imenovan finančnim ministrom, Krivošin prometnim ministrom. štev. 29. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 506. V soboto, dne 14. januvarja 1893. Kervozne ženske. Veseloigra v 3. dejanjih. Francoski spisala Ernest Blum in Raoul Toche. Po nemškem prevoda poslovenil Ig. Borštnik. Rož i sr r g. Ig. Borštnik. OSOBE: Grof Pontgibaud — — — — gospod Danilo. Antonija, njegova soproga — — gospa Borštnilc-Zvonarjeva. Chamoisel \ ■ — — gospod VerovSek. Elvira S nje rod,telJa--iospa Danilova. Sidonija Gorbanlt modistka — gospica Slavčeva Chapelaux---— — — — gospod BorStnik. Karolina, blagajničaricA — — gospica Bednarkova. Julija, prodajalka — — — — gospica Bitenčeva. Klarisa, prodajalka — — — — gospica Bndanova. Basi lij, šlaga---— — — gospod Trnovski. Folicija, hišina \__• t> . .. . gospica Kozjakova. Josip, strežaj J Pri P°ntgibandu |osJod Hrastnik Prvi gospod--— — — — gospod Lipnik. Dragi gospod----— — gospod Gostinćar. Igralec----— — — gospod Perdan. Dejanje so vrSi v Parizu. Začetek točno ob Va&- uri, konec ob 10. url zvečer. Dramatično društvo. Pri predstavi svira godba slavnega domaČega pespolka bar. Kuhn 6t. 17. TJato;pnIn.a: Parterni sedeži I. do III. vrste 80 kr. IV. do VIII. 60 kr. IX. do XI. vrste 50 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 60 kr. II. vrste 50 kr. in III. vrste 40 kr. — Galerijski sedeži 30 kr. Dstopnina v lože 50 kr. — Parterna stojišča 40 kr. Dijaške ustopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Selenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Prihodnja predstava bode v četrtek 10. januvarja. Blagajnica se odpre ob 7. uri zvečer. tits« rt* *<> r n Jeiltftjiiil * 9. juntivarija: Antonija Ćamernik. delavka. 23 let, Vrtne ulicu št. 8, jatifca. — Antonija Norbertu Zmaoser, usmiljena sestra, 33 let, jetika. 10. januvariia: Leopold Vanič, komij, 27 let, Kravja dolina St. 11, miliar tuburculosa. 11. januvarija: Sorislava Velkavrb, zasebnega uradnika hči, 13 ini's--<-.''v, Tržaška cesta št. 12, davica. — Marjana Skrem, udova c. kr. ritmojstra, 78 let, Rožne ulice št. 7, jot ka. — FranCiška Oviaih, hišna posestnica, 69 let, Kongresni trg št. 2, marasuuis. — Auguštin Andolj-šck, paznika sin, 5 mesecev, Tržaška cesta št. 12, božjust. V dež ein I bolnici: 9. januvarija : Marija Siuaonč č, gostija »>'.> let, pluč-pica. — Marija Dolenc, gostija, 88 let, murasuius — Janez Roth, gostač, 77 let, hemiplegia. — Jakob Bobek, gostafi, 71 let, mar»sinns. 10. junu vari j a: Andrej Petemel, dolavec, 73 let, Dunajska cesta št. 20, pneuinoni«. Meteoroiogično poročilo. 3 ! «ovan'ia Stanje liaroiuet ri\ v nirn. ^oraturn Vetrovi Nebo Moli nna v UIIU, 1 I S 1 t-t 7. sejntraj 'i. popol. 9. cvečer 731-1 ub. 7319 ni*. 7338 n n. — 142 C — 76 C —15-4 C si. KVZ. m svli al. sv/.. jasno jasno jasno i 0-00 aa. 1 Jasno, popoldan vetrovito, liud mriiH. — Sru.lnja temperatura — 12 4°, za i) 8U pod riormaloin. dne 13 januvarija t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9830 — gld. »825 Srebrna renta....., 97 90 — n 97 95 tdata renta....... 116.60 ~ „ 116 55 5°/0 marčna renta ... „ 100 55 — m 100 70 Akcije narodne banke . . t 997 — — B 1000'— Kreditne akoije .... „, 316-90 — , 81750 London........ 120*55 — „ 120'60 Srebro......., —*— — w —•— Napol......... 959'/, — „ 9P0'/, C. kr. cekini....., 567 — „ 567 Nemške marke .... , 5920 — B 6920 Ravno v novi izdaji izšel in se dobiva pri J. Griontini-ju v Ljubljani Anton Janežičev Slovensko-nemški slovar. Tretji natis. Predelal in pomnožil prof. Fran o Hnbad. t** Cena: Mehko vezan 3 gld,, po pošti 3 gld. 15 kr., v pol usnji 3 gld. 50 kr. Naročila na Woif -Pleterftnlkor Sloveneko-neuiMkl alovitr se sprejemajo. (21—3) dobi delo v tovarni za barve pri Franu Pevcu (43-1) v Doln (Lnsttlial). I r^r l)ilil..U>L- ilfininT-i mwtlw> nn !<■ Ir l R' nncli. Oddelek domač* godbe na lok(S'reich-rnusik). katera ima potrebno dovoljenje od deželne vlade in mestnega magistrata, se priporoča gg. goatiluiearjem. Franjo Vrtnik. 28 — 8) Mestni trg Št. 9. Fozor slovenski samci!!! (13*2-8) KARL TILL Ljubljana, Špitalske nlice 10. Potezna peresa, tuš, plovec, svinčniki, varo-vavec za svinčnike, naprave za špičenje svinčnikov, papir za pisma, bronove barve, bronov j)ra5ek, usnje in jermeni za knjige, kar-minova tinta, papir od lepenke, kemična tinta, kineski tuš, kompendije, zavitki, kri-vnljna črtala, trikoti, postevanke, gladila, barvne skrinjice, barvni klinčki, peresnice, držala za peresa, peresni nožki, peresni tuli, molitveniki, zlatoskoljke in srebroškoljke, zlata in srebrna tinta, pisala, naprave za špi-IlOil) čenje pisal, zeleni volk tekoč, n (18) Svoji k svojim. Slovenec z dušo i telom, še ne 30 let star, poštenega in odkritosrčnega značaja, z gotovo letno plačo čez 1000 gld. ter varčen in ne zadolžen, a žalibože v Nemcih bivajoč, želi Slovenko, narodno gospodično (a ne modne dame) iz dobre hiše, s primernim premoženjem za svojo ženko pridobiti. Dopise naj se blagovoli pošiljati pod naslovom „Slovenec na ptujem" upravništvu »Slovenskega Naroda" v Ljubljani. Za popolno tajnost se jamči. (4i—i) C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic. Ad ftev. 4874 Preklic omejitve uakliulalnih dob na \seh progah c. kr. avstrijskih državnih železnic. Meseca septembru 1892 razglaSena omejitev dob za nakladanje in od-kladanje blagovnih vozov vseh vrat gledć žele//j:ških, v področje c. kr. glavnega ruvnateljstva avstr: j-.k'h diž^vnih žele/.uic »padajočih prog preklice se s 15. prosincem 1833 ter Rtopi s tem dnevom za nakladanje, oziroma odkladanie seduuja, po tarifi zaporedno po 24 ur določana doba gled^ blagovnih j)oSiljat»;v v mofc. Na Dunaji, prosinca 189o. (1208—1) C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic. Izdajatelj iu odgovorni ureduik : Josip Nolli. Liatuiua iu ti«K -Narodno TiLkarne".