Mravlje.
Neka mati so imeli zelo radovednega sinčeka, Miška po imenu. Neeega (lne gre Miško na vrt; mati ga tu ugledajo in vprašajo: ,,Miško, kaj delaš na vrtu?"    nGledam mravljBČB, kako drobue lnravlje po njem vnre."
,,Mravlje so zel6 pridne živalce, ali aa vrt ao tudi škodljive," rečejo inali. — ,,Šu, potlej jih moram takdj pokončati," odraie Misko. ter je uže hotel inravlje pobijati.
Mati rek6 nato: ,,Ne tako hitro, MiSko! Hofieva jih rajši v posodo pobrati iu živalim odnesti, da jih pozobljejo."
Miško:   ,,AIi mati, 6e ji? taka živalca Skodljira, treba jo je umoriti."
Mati: ;,,Ako se Skoda diugače ne more odvrniti, potlej jih smemo hitro in l)rez trpiačeEJa pobijati. Mravlje si iščejo hraoe iu tega jim ne moremo zameriti. Ros je tudi, da hrane iskajoC, ne delajo na vrtu samo Skode. nego mravlje 80 tudi koristne."
Miško:   nKako nam koristijo mravlje?"
Mati: nMravIjinjimi jajei hrauimo ptiee slavce, prepeliey iu druge ptiee pe?ke. Od njih dobivamo tudi neko vrsfc smole, ki jo rabimo v kadiio. Iz luravelj se dela tndi raravski cvet, ki ga po lekarnah prodajajo za uekatere bolezni.   A tndi ti jih lehko sebL v izgled rabig."
MiSko :    nTudi jaz ?   Tega ne nmejem."
Mati: nTo se zna, ako jib posiiemaš t pridnosti, delavnosti in trndo-Ijubivosti, kajti mravljc so ze!6 pridne in delavne žiralce. — Vse poletje priiiuo delajo, da ai naber6 iiveža z-i zirno. Miavlje ti naj boilo 7 izgled, kako mor&S tudi ti priden in delaven biti. Delavnust- je pol zirljenja. Zapomni si to, ljubi raoj Miško, ter bodi priden in delaven kakor so mravlje in nikoli ti ne bode žal."
Miško: nOdslej bočem v pridnosti in delavaosti posnemati mravlje ter jih nikoli nečem pobijati."                                                              P. H.