Izhaja trikrat na teden vsaki Torek, Četrtek in Soboto. Stane za celo leto za Ameriko (izven C hi cage) . $3.00. Za Evropo $3.50. Za Chi-r-*go $3.50. 4=^> ^Htj u č do napredka Issued tri - weekly every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $3.00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50. KVUC do zmage je edim J m LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO ŠTEV. (No.) 47. CHICAGO, ILL., - ČETRTEK, 20. APRILA 1922. LETO (VoL) Vin. S KONFERENCE Y GENOVI. Rusi in Nemci sklenili novo mirovno pogodbo. Boljševiki in Nemčija so sklenili novo mirovno pogodbo in Brest-Li-tovsko preklicali. Tedne že so se posvetovali med seboj in prišli do sklepa, da ne bo Rusija od Nemčije zahtevala nobene odškodnine in tudi Nemčija ne od Rusije. To se pravi 2 drugimi besedami, Nemci so dosegli, kar so želeli, da se bo Slovan za vso vojno odškodnino pod nosom obrisal, in dobil samo batine, katere zasluži pri svoji prismojenosti, zakaj se da nekoliko Židom vladati. Toliko je prestal, toliko žrtvoval, toliko mu je Nemec uničil polja, premoženja, pripravil ga v toliko stradanje, sedaj se bo pa Nemec smejal, delal velikanske dobičke z Rusijo, Rus naj pa strada. — Le naj, če je tako neumen! Vprašanje je sedaj samo, kaj bodo druge velevlasti rekle, ker sedaj so v čudnem položaju. Ali naj sledijo zgledu Rusije? Da, Nemci so prepričani, da bodo naredili --•iik vpljiv na svoje zapadne sovražnike, da jim bodo ti tudi odpustili tlolg. Morda bodo to dosegli, saj imaj^ Slovana, ki bo šel za Nemčijo po kostanj v žrjavico. Rusija je tudi predložila konferenci račun za 75 milijonov, kot odškodnino za vojno škodo v Sibiriji, katero ji je naredil \Vrangel. Deni-kin in drugi domači vojskovodje. To ie pa še Lloyda Georgea spravilo v slabo voljo. "Mi smo prišli sem, da se pametno pogovorimo, ne pa da bi neumnosti uganjali" je rekel. Čiče-rin je pa mirno odgovoril, da bo Rusija zahtevala Carigrad. No, to bi bilo vsaj nekaj pametnega. ZOPET VELIKANSKE NEYIH- RAZNE NOVICE. TE IN TORNADO. NOVA KONFERENCA. Zastopniki raznih vlad strašno radi potujejo po raznih deželah in se maste pri brezpomembnih konferencah in si "f likajo" žepe. Tako so sedaj v Genovi sklenili, da treba sklicati takoj novo konferenco banki rje v vseh držav, da bodo uredili denarno vprašanje. Konferenca v Washingtonu je sklenila konferenco v Cannes. Konferenca v Cannes je sklenila konferenco v Genovi. Genovska je pa sklenila novo, za katero še ni določeno, kje se bo vršila. Le veliko peska v oči človeštvu, pa bo dobro. Na velikonočno nedeljo je zadela državo Illinois in deloma sosedne države velikanska nevihta. iZjutraj in celo dopoldne in del popoldneva je bil vreme naravnost idealno lepo, da, tako lepe velikonočne nedelje še ne pomnimo.Todaproti večeru so se začeli zbirati oblaki in temperatura je naenkrat padla in povzročila velike nevihte. V južni Illinois je nastal velik tornado, ki je šel dalje v India-no in pobil nekako 44 ljudi, ranil najmanj 500 ljudi, podrl na stotine hiš, potrgal telefonske žice, ruval drevesa i. t. d. Malo mestece Danville, III.. je tako razrušil in razmetal, da ni niti enega poslopja več, ki bi stalo. Vse je razdrobljeno na tleh. Še celo železniško progo je popolnoma razkopal. Mestice Hendrik je na pet milj na okrog popolnoma razbil. Cele hiše je kar zgrabil tornado, jih vzdignil in po sto ali še več jardov daleč nesel, vrgal na tla in razbil. Tako strašnega tornado še ne pomni Amerika, dasi jih pomni že veliko in hudih. Tornado se je začel najprej v severnem Kansasu, kjer je pobil več ljudi, ob meji Missouri je preskočil to državo in se naenkrat pokazal v Irvington, III., kjer je nekako 25 mil na okrog razdrobil in polomil vse, kar je dosegel. Od tam je skočil v Indiano državo in zadel Hedrick, Ind., kamor je prišel dvakrat. Skupaj s tornado je pa lil dež. kakor iz škafa, da je uničil vso po-zimno. Cele pokrajine ob rekah južnega Illinoisa so pod vodo. Po mestih in vaseh se ljudje od hiše do hiše vozijo samo v čolnih. Enake velikanske povodnji so tudi po Wis. in Mich. Mesto St. Louis je zelo prizadeto. ANGLEŠKI KRALJ JURIJ KUM KRALJA ALEKSANDRA. Poroča se nam, da bo angleški kralj Jurij na dan poroke kumoval kralju Aleksandru. Kralj Jurij je določil princa Alberta za svojega namestnika. Princ se sedaj nahaja na potovanju po kolonijah in se vrne še le julija meseca. ČUDEN SLUČAJ. Kako velikanski ciklon je divjal po Texas pretečeni teden kaže slučaj v Baira, Texas. 12 letni deček Johnie Lofton je bil pred hišo, ko ga je zagrabil zračni vrtinec, ga dvignil najmanj 200 jardov v višino ga vrtil po zraku sredi raznih drugih desk in opeke in drugih stvari, ki so plesale po zraku in ga potem vrgel eno milo daleč od doma na zemljo. Toda Johnie je imel dobrega angelčka variha. Priletel je ravno na kup sena in se mu ni nič zgodilo. Samo plesajoče deske, ki so z njim plesale po zraku, so ga nekoliko obtolkle, ker ne znajo plesati, če prav jih je ciklon prisilil k temu. Johnijeva hiša je bila popolnoma razdejana. Veter jo je dvignil, zdrobil in kosce razpršil na vse strani. Mala sestrica je bila ubita, oče in mati sta pa težko ranjena. Johnija so pa dobili sosedje čez nekaj ur nakupu sena, kjer je mirno spal. Prenesli so ga v bližnjo hišo. "Vse. kar se vem spominjati", je pripovedoval, je bilo. da me je nekaj zgrabilo in zletel sem v zrak kakor ptič. A' zraku je bilo vse temno in nisem nič videl samo kadar se ie zabliskalo. Naenkrat sem padel nekam na mehko. kjer sem potem zaspal, ker sem bil truden." Father Girard je sam veliko eksperimentiral z brezžičnim aparatom in sedaj bo napravil v svoji cerkvi od-dajalni stroj, da se bodo vse pridige in vse petje iz njegove cerkve čulo po 22 sosednih državah. "Jaz sem prepričanja", je rekel, "da moramo nesti besedo božjo tako daleč, kakor daleč sežejo naše sedanja posredovalna sredstva. Ko govorim na priž-nici, me čuje samo mal del mojih župljanov, tistih, ki hočejo priti poslušat. Potom "radio" me bodo čuli stotisoči. Mnogi, ki bi nikdar ne prišli v cerkev in bi nikdar ne čuli besede božje, jo bodo sedaj lahko čuli doma. NAŠA MORNARICA. Prijatelji Anglije v naši zbornici v'Washingtonu ki si upajo pri tem še trditi, da so tudi dobri amerikan-ski državljani, so sklenili, da se mora naša mornarica zmanjšati na 67.-000 mož. Na ta način bi bila naša mornarica še manjša kakor je Japonska, mej tem ko bi bila Angleška dvakrat in pol večja kakor naša. To bi dalo Angliji toliko premoč na morju, da bi bila vladarica sveta. Vendar trezen razum je zmagal in ta predloga je bila v zbornici zavrnjena. PROTI POVODNI V COLORADO. Coloradska zbornica se je sešla te dni na posebno izvanredno zasedanje, da bo sklenila razne naredbe in naprave, po katerih se bo skušalo preprečiti povodnji, kakoršna je o-biskala lani to deželo. Predloga določa posebni "povodenjski obrambe-ni okraj" okrog Pueblo, za kar se bodo dovolile večje svote posojila, da se okraj zavaruje. Naredil se bo takozvani Moffat predor ob železnici Denverjem Salt Lake. Ta "povoden jski okraj" bo obsegal tudi več okrajev v Arkansas Valley, kjer je prebivalstvo pretrpelo strašno škodo od povodni leto za letom in kjer je samo lani potonilo nad 200 ljudi. Za sedaj se bo zahtevalo pet milijonov za razne jezove in naprave. Mo-fat tunel, bo velikanskega pomena za Colorado. Že dolgo časa se je izražala želja, naj bi se naredil. Na ta način bo Denver v direktni zvezi z Pacifiškim oceanom. Vrtati se bo začel skozi James Peak in bo tako odstranil več tisoč črevljev strmine, po kateri mora sedaj iti železnica. ŽENSKE — ŽUPNIKI. Med raznimi sektami, ki so odpadle od katoliške cerkve, se opazuje od leta do leta, kako gredo vedno bolj proti samo enemu koncu — proti popolnemu brezverstvu. Pred kratkim je nek amerikanski episkopalni duhovnik javno rekel, da je bil "Kristus anarhist!" — Veliko sekt je že med raznimi sektami, ki v božanstvo Kristusa niti več ne verujejo. Te dni se pa sporoča, da je neka protestantska sekta v Jeni na Nemškem ordinirala za "ministra" neko dekle in jo nastavila kot župnika protestantske občine. imenom tolerantnost, koncilijant-nost aH pod drugimi takimi-le imeni, ko bi te ne bilo! Ko bi vere le tako ne usilijevali in ponujali tako po ceni! Kdor hoče imeti vero, naj za njo trpi, za njo žrtvuje. Komur pa ni vredna ne žrtev, ne denarja, ne truda, proč ž njim iz vrste katolikov ! NOV NAČIN PRIDIGANJA. Rrezžični telefon, radiophone se razširja z neznansko hitrostjo. V sto-stisoče hišah imajo že sprejemni a-parat. Po vseh mestih se od ure do ure dajejo sporočila, naznanila, novice, godba, petje in tudi pridige vsem. ki hočejo poslušati. Tudi katoliški voditelji so se zavedli važnosti te najnovejše iznajdbe in sklenili so se je poslnžiti. da bodo nesli besedo božjo na dom onim. ki jo nočejo priti poslušat v cerkev. Prvi, ki se je poslužil tega najnovejšega načina službe božje, je bil Rev. A. L. Girard. župnik cerkve sv. Tomaža v Chicago. Ob treh popoldne na cvetno nedeljo je zbral v dvorani e-lektrarne Edison Co.. od koder ta kompanija daje brezžična sporočila, skupaj s svojim deškim zborom in organistom. Predmet govora ja bil "D oh sveta in duh Kristusov." — Poseben odbor prominentnih katolikov mesta se je sešel, da bo poskrbel za redne take "službe božje." Pred vsem bo na veliki petek zopet pridiga in petje. V 22 državah, v 175 tisoč hišah bodo lahko tako poslušali govor in pridigo duhovnika kakor tudi petje cerkvenega zbora. PROTIKATOLIŠKI GIBANJE V GUATEMALA. Prostozidarstvo dviga glavo v Guatemala in se pripravlja na odločilno bitko proti katolicizmu v tej nesrečni državi. Novo ustavo, katero je ta država imela skupaj z Salvador in Honduras, so odpravili in na njeno mesto je stopila prejšna u-stava. po kateri je bila verska svoboda popolnoma odpravljena. — To je čudno, da so v katoliških državah vedne protikatoliške demonstracije, katere vodijo sami katoliki, seveda odpadli. To kaže. kako v resnici mora vsak katolik delati na to, da bomo vsi ali katoliki po duhu in srcu, ali pa nekatoliki. Le tiste katoliške švigašvagarije, katera se po tolikih krajih trpi in celo pospešuje, pod NEMŠKI ŠKOFJE ZA KATOLIŠKE ŠOLE. Nemški škofje so izdali skupni pastirski list o katoliških šolah kjer pravijo, da je vzgoja otrok stvar starišev, ne države, da morajo sta-riši odločevati, kakšna mora biti ta vzgoja. Vsaka vzgoja mora biti e-notna doma in v šoli. Ako šolska vzgoja ne deljuje skupaj s domača vzgojo, več pokvari kot koristi. Zato morejo katoliški otroci biti vzgojeni pravilno samo v katoliški šoli od katoliških učiteljev. Verske šole morejo edino dati pravo vzgojo. Križ na steni pridiga otrokom samozata-jevanje, odgovornost vsakega posameznika samega za svoja dela Bogu, skrbega varovanja se greha. Poduk se začenja z molitvijo in konča z molitvijo, sv. Maša, sveti zakramenti, molitev so bogati viri, kjer otrok dobiva moči in milosti za moralni boj v svoji duši med slabim in dobrim. Škofje nalagajo katoliškim starišim dolžnost, da povsod zahtevajo katoliške šole. VELIK KATOLIŠKI SHOD V PRAGI. Katoliki v Češki se gibljejo in delajo s podvojeno silo. Ko bi ne bili imeli zadnjih petdeset let tako mlačnih in zaspanih voditeljev, ki so spali in roke križem držali, ko se je sovražnik organiziral, bi tega danes ne bilo treba. Sedaj pa treba toliko žrtev in tolikega truda, da bodo vsaj nekoliko rešili, kar se sploh še da re^ šiti. Nesrečna Češka je glasen pridigar proti vsaki verski mevžariji in. popustljivosti. Kaj pomaga prezirati nasprotnika, ako pa vedno raste in že brusi nož na te? S tem ga ne boš odpodil, če ga nočeš videti. ESE S DENARNE POŠILJATVE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje '»LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Vcerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: ■ 500 kron ................$ 2.10 50 lir ...................$ 3.25 1000 kron ................ 4-00 J00 lir .................... 6.10 5000 kron ............... 19.00 500 lir ................... 28.50 10000 kron ----••......... 38.00 1000 lir ............. ... 56.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75.00 računamo $1.00. Od $75 ®o do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK 1849 West 22nd Street 'EDINOST" Chicago, 111. "E D I N O S T- EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. __ Slovenian Franciscan Press W. aand Street, Telephone: Canal 98. Chicago, 111. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand Street. Chicago, 111. znaš? Ne veš, da skozi tisoč let tu ni bilo roke, ki bi gladila, zedinjevala. Ni ti znano, da so tu vedno le šuntali brata na brata? Pa hočeš zdaj raj, in ker ga ni, je vse korupcija, za nič?! Bulgarska tudi nikoli ni bila slovanska! Ali si tako sodil tudi ob junaških činih Bulgarov začetkom balkanske vojske? Kdo je Bulgarijo porinil na stran Nemčije? Narod? "T ega kriv je tuji meč", pravim ti. (Nadaljevanje.) /S*. Iz slovenskih naselbin. Entered as second-class matter October II, 1919- at the post office at Chicago, III. under the Act of March 3, 1879 Rev. J. M. Trunk. "Verujem v Slovanstvo. jy (Dalje.) Poglejmo v zgodovino! Začnimo s Slovenci. Vemo nekaj o nekaki Karantaniji, Panonski Slovani so imeli lastno c ržavo. Samo je bil kralj ... A lahko rečemo, to je trajalo le nekaj let . . XacI tisoč let pa smo bili pod tujim gospodarstvom. Enako je s Hrvati, Srbi, Bolgari. Nekaj časa so imeli care . . . potem stoletja turško kopito! "Tudi Čehi so bili nekoliko samostojni do 1. i6jo. potem je nastopila noč. Poljsko so temeljito razdelili. Rusija je bila vsaj 150 let v oblasti tujcev.j peijanihrevčkov' zgane m začne pre JV1 Pittsburgh, Pa. — Poslovil se je te napade protivercev najbolj odgo-od nas štiri-deset-danski post,—vstal varjati, pa lepo molče, kakor bi se je zmagoslavno Zveličar — tisti, — njih prav nič ne tikalo. Po moji sod-ki ga naši rdečkarji tajijo. Kakor ne kdaj, tako tudi danes ljudstvo 01110 teno od raznih rdečih hujskače v, o-1 jevali? brača hrbet Onemu,ki je s svojo smr-1 t jo odprl človeku nebeške vrata, vrata srečne večnosti. Seveda, tudi na- toda ali ne veste, da jih je na stotine ši ta rdeči, imajo te besede na jeziku.1 takih, ki tako stvar čitajo in potem, ko pride ta prava, ko je treba reči temu svetu z Bogom, tedaj se tudi marsikateri izmed teh duševnih ža- bi ta molk ni na mestu. Kdor molči, ta pritrjuje! In, ali bomo mi pritr- To napadanje ?>i ne imelo vspeha, če bi bili vsi mi zavedni katoličani; Do konca svetovne vojske so imeli Slovani pravzaprav le eno samostojno slovansko državo, to je bila Srbija. Cehi, Slovaki, Slovenci. Hrvati, del Srbov so bili pod Nemci. Poljaki na tri kose razdeljeni, Bulgarija je bila popolnoma v nemških krempljih. O Rusiji bi pri najboljši volji ne mogel trditi, da bi bila slovanska. . .Toraj resnično edina mala Srbija, ki se je pa tudi komaj otresla turškega jarma in itnela sovražnikov brez števila . . . Vse drugo Slovanstvo je bilo brez samostojnosti in naj bi bilo moglo ko-takati z velikimi svobodnimi narodi na enaki stopinji omike?! Ako so n. pr. Cehi napredovali in edino o Cehih moremo trditi, da niso prav nič za zapadom zaostali, morda ga celo prekosili, tako je nam to dokaz slovanske zmožnosti, če pa so drugi Slovani zaostali, niso bili tega krivi ravno farni, temveč strašne okolnosti, pod katerimi bi bil morda vsak drug na-i<»d poginil ,Slovan pa ni poginil, pač pa v kulturi nekoliko zaostal. Ravno to pa je skala, na katero zidam svojo vero v Slovanstvo! * * * Kaj nam je prinesla svetovna vojska? Ali je prinesla Slovanstvu kale ugodnosti? Vidim, kako odpiraš usta in hočeš zakričati na ves glas: Nič, prav nič! Narobe! Rusijo je upropastila, da umira . . . Poljska ]c francoski vazal, v vednih gospodarskih in političnih krizah. Cehoslova-T:ija je delo framazonov, Jugoslavija . . . brr! . . . Čakaj, imenovati moram še Bulgarijo. potem sva pri koncu! Na tisoče grl kriči, da nič, prav ničesar ni odpadlo za Slovane ob svetovni vojni, nasprotno mnogo gorja, mnogo homatij in zmed ... to je naš delež. Jaz sem drugega mnenja. Ne zanikavam. da ni ravno vidnih sadov, nasprotno pa mnogo vsaj navideznega gorja! A pravim, da ne smemo po samih zunanjostih soditi Treba je iti stvari na dno. Vsakemu Slovanu mora veselja poskakovati srce! Do 1. 1914 smo imeli Slovani pravzaprav eno samo samostojno državo, malo "balkansko" Srbijo, zakaj Bulgarija je bila pod nemškim vplji-von in o caristični Rusiji je težko govoriti kot o slovanski državi, ker je bila pred vsem le Rusija. Zdaj. po svetovni vojni, imamo obsežno, vsaj kolikor toliko zedinjeno Jugoslavijo, tudi Cehoslovakijo, malo vihravo a ognjevito Poljsko, morda malo poboljšano Bulgarijo in sicer "umirajočo" Rusijo, ob kateri se pa vsi gnetejo že zdaj, toraj kar pet samostojnih slovanskih držav, ki sicer še nikakor niso na vrhuncu, a se od dne do dne bolj utrjujejo kot neodvisne slovanske države. Ali nam svetovna vojna res ni prinesla ničesar? Ali samostojnost, svoboda slovanskih narodov ničesar vredna radi težav, katere imajo te države, ali radi gorja, ki tam še vlada, radi tega, ker se niso uresničili vsi naši upi. ki smo jih vsaj ob porodu teh držav gojili? Pripoznam, da Rusija še ni in še davno ne bo slovanska država. Pa veš. da bo vedno le umirala ali celo umrla? Jaz sodim, da je pot res težavna, a odprta je ta pot. Boljševizem, ki pretresa to ogromno telor je zagrešen nauk, bo izginil in gineva. Kar je v njem napačnega, bo odpadTo, kar zdravega, ostalo, a očiščena Rusija bo gotovo postala v resnici slovanska država. Rusija je bila zagonetka, sfinga od nekdaj. Živim tu v A-Tneriki med ljudmi, ki so prišli iz Rusije. Nisem še slišal o Rusiji nikake neugodne sodbe, vsi pravijo, da so vladale tam dobre razmere, o marši čem boljše od amerikanskih. A od nekdaj je po Rusiji kljub dobrim raz meram strašil nihilizetn, vladala nezadovoljnost. Široka, sanjava ruska' •duša je čutila, da nekaj ni v redu. Izbruhnila je ta duša v strahoviti resoluciji kakoršne svet ni videl, šla prav do skrajnosti gnjilega nihilizmn. Rane. ki je ta revolucija vsekala ruskemu telesu so skoroda smrtne, ne-yarne, a duša je pridobila . . . duša bo ozdravela, ker zdaj ne bo mogla ve; sanjati, saj je vse poizkusila, o vsem se prepričala. To je nauk. ki mora ozdraviti vsako državo, vsak narod, ker narod ne pogine, dasi padajo po -amezniki. In kakor vse kaže, se je ozdravljenje že začelo, zagonetka se rešuje, sfinga kaže svoj pr^vi obraz. "Panta rei" — vse je v toku, je rekel grški modrijan, tudi narodno državno življenje se razvija in se bo v Rusiji razvilo v slovansko življenje. Poljska! Nad 30 milijonov jih je. "Beži s Poljsko", porečeš. "Poljak nikoli ni bil Slovan in ne bo!" "Ni bil", morda imaš prav, a "ne bo", oporekam. Poljsko zgodovino poglej! Razkosana je bila Poljska, Poljak se je moral boriti za biti ali ne biti. Kaaj je imel časa slovansko misliti? Moral je biti samo Poljak, da se je ohranil. Zdaj je svoboden. Ali ne bo začel tudi misliti r Čehoslovakija je nestvor delo prostozidarjev, svobodomiselcev, ki so kuga za vsak narod, tako porečeš. Pripoznam. To so notranje zadeve, kakršne ima in bo imela vsaka država, a Ceh je bil dozdaj pod tujim gospostvom odločen Slovan, bo še bolj odločen v svobodni državi in bo spreobrnil marsikaterega Slovaka, ki je bil do zdaj tudi le Slovak in suž-njeval. Najžalostnejše prikazni v svetovni vojski so bili slovaški vojni "kurati z malimi izjemami. Takih mažaronov in tlačiteljev lastnega naroda ni niti med koroškimi nemškutarji. In Jugoslavija! Te sploh ni, porečeš. Dobro, pa Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kako more 'kraljevina", monarhija v naših republikanskih časih obstati? In korupcija je tam, gnjiloba, da smrdi! ^ Vse pripoznam. Pa ne vidiš Turkov na Balkanu? In stare Avstrije ne po- mišljevati, kakšna bo njegova "raj-tenga" pred onim, ki ga v življenju sploh ni hotel priznati. Poseže po križu, pokličejo duhovnika, ako mu je to le mogoče. Tedaj, ko je treba prestopiti prag večnosti, tedaj je dober duhovnik, tedaj prizna križ in Boga, katerega je v svojem življenju seveda le hinavsko in navidezno tajil. Toda, po mojem mnenju, se ne pride v nebesa po pol uri dolgi poti. Kdor celo življenje ruje proti Bogu, ga zaničuje, dela pohujšanje, odvrača ljudi od Boga, potem pa misli na-zadnjo uro, da se kar tiket kupi za v nebesa in se lepo poceni pride v zadovoljno večnost, tak igra igro, pri kateri najbrže nifiče ni prav srečen. Takih rdečkarjev imamo na ducate po naših slovenskih naselbinah. V življenju mu ubogi "far" nikdar ni dovolj preklet, a nazadnjo uro ga kliče, kakor posredovalca med večnostjo in tem svetom. Bog jim bodi milostljiv takim sirotam, jaz jim nisem nevoščljiv srečne večnosti, toda vprašanje pa je, če je pot v srečno večnost res tako kratka. V življenju, ko je bil zdrav in čil, je imel na vsej njegovi agilnosti in kreposti vknjižbo vrag. a nazadnjo uro bi pa rad tja v tisti kraj. ki ga je celo svoje življenje zanikaval in preklinjaL Jaz nerečem drugega, kakor blagor jim. če je ta pot res tako kratka. Ravno taki-le dokazi pa jasno pričajo, da naši rdečkarji nimajo rcs„ kakor trdijo, pokoja v svojem srcu. Vest jih tare. kakor Judeža Iškarjo-ta fn ni jim najti pravega miru. Na videz tlačijo k tlom to pekočo vest, nekateri jo premagajo, toda le malo jih je, ki jo premagajo. Na smrtni postelji zmaga ona. in uboga žrtev, ki" je bila celo svoje življenje služkinja vragova, se skuša na zadnji postaji proti večnosti izviti iz njegovih krempljev. Toda. zopet je vprašanje, koliko se jih srečno na zadnjo uro izvije iz vragovih krempljev. V sv. pismu beremo, da nihče nemore gori v srečno večnost, do-kTer zadnji vinar ni poplačan. Ali pa morejo naši rdečkarji, ki celo svoje življenje delajo in rujejo proti cerkvi, njeni duhovščini in proti Bogu. poplačati in povrniti to škodo tudi v zadnji pol uri njihovega življenja? Blagor jim, ako je to mogoče, jaz jim nisem nevoščljiv! Mi ameriški katoliški Slovenci i-mamo med seboj dovolj izobraženih moči, ki so radi takih le slučajev tudi nekoliko odgovorni. Katoliški Slovenci imamo v Ameriki če se nemo-tim 7 časopisov. In v teh časopisih bi se moralo točno odgovarjati na vse napade protivercev. V "Prosve-ti", ki mi od časa do časa slučajno pride v roke, čitam same satanske izbruhe proti katoliški cerkvi in njeni duhovščini. Pod rubriko "javna govorilnica" bruhajo razne propali-ce ogenj in žveplo na vse. kar je katoliškega! In mi, ali odbijamo te napade? Mislim tako. kakor bi se jih moglo? O. kako so redki nasi odgovoru In še tisti, ki bi morali na ko ni nikakega dopisa iz naše strani, ki bi stvar zavrnil in pobil, vzamejo za resnično? Ali se je čuditi, ako n. pr. član S. N. P. J., ki je bil ob pri-, stopu v Jednoto dober in mogoče; najbolj vnet katoličan, danes ni več! katoličan. Nič se ni za čuditi, čital ha bo na cente. Po igrah bo prosta zabava, posebno za mladi svet in to vse za 50c, otrokom za 25c. Pridite torej vsi v Auditorium, ne bo Vam žal! Prav prijazno se tudi vabijo vsi rojaki drugih naselbin na Range, da nas prav v obilnem številu počaste. Cerkveni odbor. Joliet, 111. — Cenjeni urednik lista Edinosti : — Prosim sprejmite v Vaš list ta moj dopis. Naj se tudi malo iz naše naselbine čuje v svet. kako y se jolietčanji komandiramo. Delavske razmere lezejo zelo počasi nazaj k normalnosti. Brez dela je še precej ljudi in kdaj bodo pričeli v naših tovarnah obratovati s polno paro je za enkrat še neznano. Bolj živahno veselje vlada pa na naših društvenih poljih. Prihodnjo nedeljo, dne 23. aprila bo v naši naselbini zopet veseli dan. Naše dr. sv. Frančiška Sal. štev. 29., KSKJ. bo na ta dan vprizorilo prekrasno igro s petjem, ki jo je spisal Fr. Vik-torin Pere, O. F. M. pokojni urednik lista Sloge. Ker je ta igra po ose-bini zelo zanimiva in krasna, zato vabimo vse Slovence in Slovenke iz Jolieta in bližnje okolice k obilni veleležbi. Vsem zagotovi jamo obilo je jednotino glasilo leta in leta in1 dramatičnega užitka! Član dr. sv. Frančiška Sal. št. 29. Barberton, Ohio. — Rojakom v čital nikjer temeljitih odgovorov, pa] Barbertonu in okolici se naznanja se je počasi nabral duha. češ, moraj da bode tukajšnji "Slovenski Dra- nabral se je polagamo protiverskega duha. proti protiverskim trditvam ni že biti tako, drugače bi kdo pobijal,' matični Klub priredil dne 13. maja iver pa nihče v našem časopisju ne v dvorani dr. Domovina veseloigro pobija njih trditev bo najbrže resni-; «V Ljubljano jo dajmo." Po igri bo-ca. tako si mislijo taki, ko par let či- de ples in druge zabave. Prireditev tajo razne blodnje protiverskih pro-' bode v korist in v pomoč tukajšnem palic. Zato pa. možje, ki ste zmožni, Slovencem pri nameravani zidavi pisanja, v roke pero! Naj niti en na-! slovenske cerkve v našem mestu, pad ne uide našemu odgovoru. Po- Naš "Slov. Dram. Klub" je in delu-tem, ko bo ljudstvo videlo obe stra- je na nepristranski podlagi, ker pa ni. bo tudi videlo, kje je laž in za- je vstanovljen v korist tuk. Sloven-vijanje! Kdor pa molči je strahope- ske naselbine je samo ob sebi raz-tec in s svojim molčanjem sam po- umevo, da je njegova dolžnost poma-maga širiti protiverske gonje naših gati povsod in vselej kadar zavoljo rdečkarjev. To je pribita resnica. ki( kake stvari žrtvuje del ali večina jo nemore ovreči nihče. .Zato zapo- našega narod«! tukaj svoje žulje, mnimo si, da s svojim molčanjem na| Tem potom prosim vse rojake in ro-protiverske napade si spodkopava-) jakinje. kateri čitajo t.» in kateri so mo katoličanje sami svoja tla. In| člani tuk. slov. tare. da opozorijo na dokler se bo nas držala ta bo lezenj to vse druge kateri ne čitajo "Edi-tako dolgo je zastonj ves trud' med nost." Tudi vse ostale rojake, kateri namK ■ "e spadajo k omenj. fari se prijazna Zato tudi jaz ponavljam klic Mr. vabi. da se vdeleže te prireditve. Go-Okoliša, ako smo katoličanje, potem1 tovo ima vsak tak kakega soroani-bodimo pravi katoličanje in naša ve-' ka, prijatelja ali znanca, kateri spada ra naj ne bo samo na spovednem list- k omenj. fari in če poseti to priredi-ku. ampak tudi v javnosti jo imej-1 tev pomaga tem. Naš klub bode po-mo pripeto na svojih prsih, kot ju- tem kmalu uprizoril še eno igro "Tri-naki! Odločen katoličan. I je Tički." Ta prireditev pa bode v j korist društvu Domovina. To di Eveleth. Minn. iru- resnem post- štvo ima lepo svojo lastno dvorano nem času se človeško srce zopet ra-j v naši naselbini in katero je veliko do razveseli v veseli družbi, na tej ( pripomoglo k uspehu našega kluba, ali oni veselici. In tako priliko bo-. Napraviti nam je dalo na našo pro^-mo imeli tudi mi Evelethčani na njo kulise in nam dalo tudi druge u-"befo nedeljo", dne 23. aprila ob po! godnosti. Ker je imelo pri tem to Smili zvečer v Auditorium dvorani.) društvo seveda tudi precejšne stro-t prizori 1 i se boste dve igri, ena v ške. je sklenil naš klub se mu zahva-slovenskem, ena pa v angleškem Je I liti s tem. da v njegovo korist pri-ziku. Obe boste ugajale, posebno pa; redi igro. Naš narod tukaj se zelo se ona v slovenskem jeziku, ki ima' zanima za dramatiko, kar je dokaz vsepolno šaljivih prizorov iz dogot- da nismo vseeno ne tako nazadnja-kov "dveh kranjskih fantov in slo-j ški. kot se nas slika večkrat v časo-venske Micke v New Yorku." Sme-1 pisih. Pri sejah našega kluba se 5e VABILO! — na igro — RODOLJUB IZ AMERIKE — katero priredi — SLOVENSKO SAMOSTOJNO PODPORNO "DANIC A" DRUŠTVO NA 'BELO NEDELJO", DNE 23. APRILA 1922. točno ob 2 130 popoldne v Narodni dvorani na 18. cesti in Racine avenue. Ker bo ta igra prvič igrana v Chicagi, zato se vabi slavno občinstvo, da se mnogoštevilno udeleži te igre, kjer se bo vSak od srca nasmeial. ples. Vstopnina 50 centov za osebo. Po igri prosta zabava in Za obilno udeležbo se priporoča. ODBOR. tudi že govorilo o ustanovitvi knjižnice, kar bi tuk. rojaki z velikim veseljem pozdravili. Naš klub ima namen tudi gojiti petje in kakor hitro bomo dovolj močni v naših financah, se bode to tudi lahko vresničilo. Pri našem klubu so ljudje katerim e res mar za napredek naše naselbine in vse se bode počasi doseglo tudi pri nas s sodelovanjem našega naroda tukaj. Za Slov. Dram. Klub A. Okoliš, taj. ZAHYALA IN MNENJE NAŠEGA POTOVALNEGA ZASTOPNIKA MR. LEO MLADICHA. North Chicago, 111. — Ker se list Edinost tako hrabro bojuje proti sovražnikom naše najdražje svetinje -v. vere, raditega je naša dolžnost, la tudi mi storimo svojo dolžnost, katere so nam dali naši ljubi starimi. moramo stopiti v vrste bojevnikov, ter po svojih močeh pomagati jdbijati hudobne napade na sv. ve--o. Veliko zavednih rojakov in ro-lak mj se je že pridružilo Vašemu listu in ako bo list ostal, tako nevstra-Šen, kakor je sedaj je gotovo, da bo- 10 rojaki kmalu spoznali prej ali slej, o katerem je govorila Sibila. A kako more biti Bog in človek ob enem? To moram sporočiti mojemu Dioniziju", nadaljuje sam s seboj. "O, prijatelj, če bi bil mogel to z menoj doživeti' Koliko vrednejši bi ti postal —" Tako je prišel Pavel do vznožja Oljske gore. Tu zagleda lepega pla-vokodrastega mladeniča, ki ga po vsej priliki željno pričakoval. "Oprostite, gospod!" nagovori ga ta in pristopi k njemu, "ali niste morda srečali Učitelja na Oljski gori?" "Učitelja?" odvrne Pavel in začudeno gleda v odkritosrčno in krotko lice mladeniča. "Vendar, zdi se mi, da sem videl Njega, o katerem go-voris. "Semkaj," nadaljuje mladenič, zahaja vsako noč molit in pride še le zjutraj v mesto. Prosim, kam ste ga videli iti?" Pavel pokaže na vrt. "Toraj je še v Getzemani", pravi mladenič žalostno. "Hvala lepa, plemeniti gospod, moram Učitelja tukaj počakati." "Dragi mladenič, povej mi, kako mu je ime?" vpraša Pavel in zopet ga obide nehote nerazumljiva groza. Sedaj je pa vedel, odkod da pride. Čutil je, da bo, kakor hitro bo spoznal tega človeka in vedel njegovo ime, zvezan nanj z silno in nerazvezljivo vezjo. Čutil je, da, ako bi moral ta človek nositi kakšno bol, ali trpeti kakšno trpljenje, bo moral tudi on, Pavel, to vse trpeti, tako nekako, kakor prijatelj s prijateljem — ali še na nežnejši, skrivnosti polni način. A v tem trenutku ga je obšel nek prijeten mir in udanost, kakor ga je obšel takrat pri postaji na stotem milj-nem kamenu, ko je zaradi zaničevanega sužnja daroval svoje življenje Bogu svojega prijatelja Dionizija, — Bogu, o katerem je vedel, predno je našel. "Kaj tega ne veste?" vpraša ga mladenič smehljaje. "Pa saj vidim i«a vaši obleki, da prihajate iz Rima. — Oprostite! — Njegovo ime je Jezus in imenujemo ga Kristus." 'Toraj resnica, dejstvo!" zakliče ob enem silno razveseljen, pa tudi globoko ganjen. "Prišel je! Dionizij, Sibila je govorila resnico! — To je prvo ime akrostihona ! — A ti, lepi mladenič, kako je tebi ime?" "Meni?" vpraša mladenič in zarudi. "Jaz ne zaslužim nobenega imena, jaz nisem nič v primeri — pravijo mi Janez. Pa to ime je mnogo prelepo zame. ■— Je drugi Janez, največi in najsvetejši človek, sedaj ujetnik Heroda. — Janeza Krstnika menim. A ta je še več, kakor krstnik, — on je predhodnik, poslanec Boga samega." "O njem sem že slišal", pravi Pavel. "Prosim, povej mi zakaj ga je ukazal Herod vreči v ječo? Jutri sem povabljen k veliki pojedini v tetrar-hovo palačo —" "Ker mu je Krstnik očital nedovoljeno ženitev s ženo svojega lastnega brata." Tu sta se ločila. Pavel se ie hitro vrnil v svoje stanovanje v bližini Antonijeve trdnjave. Pozneje je še nameraval premišljevati besede Iju-beznjivga mladeniča, ki je rekel, da je Janez Krstnik največi in najsvetejši človek, ko je vendar Pavel mislil ,da je videl največjega, najsvetejšga in najuzvišnejšega človeka. Kakšna razlika more tu biti? Mora biti toraj tretje, nadčloveški, spoštovanje zapovedajoči in strah vzbujajoči element, ki ga je bral na Jezusovem obrazu. Ali je to Bog? Ali je to učlovečeni Bog? J. KOSMACH. igo4 W. 2and St., Chicago. 111. Kntakom se priporočam pri nakupt raznih BARV. VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA. ■Previamena barvanje his zunaj in za« t raj. pokladam stenski papir. Najboljie delo, nanižje cene. .Rojaki obrnite se vselej na svojega • roiakat DR. JAMES W. MALLY. SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Uradne ure: od 9:00 do 12:00 in 1:00 do 5:00; zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00. Phones: Randolf 3711 — Office. Princ. 1274 L — Office. Randolf 1807 W — Res. 6127 St. Clair ave., Cleveland, C BOLNICA USMILJENIH BRATOV V KANDIJI PRI NOVEM MESTU. Vaš cenjeni list "Edinost" je pred enim tednom po dolgem času zopet enkrat zagledal beli dan v naši dolenjski metropoli. Veseli smo, da nam je dano zopet priložnost čitati ga. V vzrok zaplembe se ne spuščamo, ker to je stvar politike, s katero se pa mi usmiljeni bratje ne bavimo. Naš poklic je pomagati u-bogim bolnikom, jim streči in oskr-' bovati jih, da zamorejo, ako je Božja volja, zopet zdravi zapustiti bol-j nico. Druge pa, katere Vsegamo-j gočni pokliče na odgovor, pripraviti na srečno zadnjo uro. Zato nas je z "Edinostjo" razveselila tudi druga novica, s katero se nas je obvestilo o podpori, ki so jo naklpnili ameriški rojaki naši bolnici. Kako iz srca smo hvaležni tem milosrčnim dobrotnikom, ki so nam prišli na pomoč v tej grozni stiski, v tem času splošne bede, v kateri se nahaja naša bolnišnica. Kako žalostno je gledati trpečega reveža, kateremu se ne more nuditi to, kar bi potreboval. Ob Času svetovne vojne, ko je bila bolnica prenapolnjena z bolnimi in ranjenimi vojaki, izčrpali smo vse. kar je bilo v zalogi ma-terjala za preveze, perila, zdravila in drugih potrebnih stvari. Po vojni pa v tej neznosni draginji ne moremo niti toliko nabaviti, kar bi sproti potrebovali. V prvi vrsti je potreba gledati na prehrano. In tudi tukaj cene, vsled nerazumljivega padca naše valute, tako neznosno rastejo, da človek s strahom gleda v prihodnost. Če nadalje pomislimo, kako pristransko in mačehinsko postopajo z nami ravno tisti, katerih dolžnost bi bila podpirati naš zavod, preseza vsako kritiko. Toda mi imamo zaupanje v Boga in pa dobrosrčno ljudstvo, ki nas v tej stiski gotovo ne bo zapustilo. Zato prav zaupno prosimo naše rojake in pa tudi druge, kateri imajo kaj sočutja do siromakov blagovolite žrtvovati vsaj mali novčič za naš človekoljubni zavod in nam s tem omogočiti nadaljno delovanje v prid bolnim revežem. Vsem. ki so se nas do sedaj spomnili, kličemo: "Bog plačaj tisočero!" Zahvalimo se tudi uredništvu " Edinosti" za trud in posredovanje nabranih prispevkov, ter prosimo, da bi še nadalje blagovolilo sprejemati darove za nas zavod. Fr. Wilibald Belec, usmiljen brat. Nase naročnike in čitatelje opo-zorjamo na oglase slovenski trgovcev v našem listu. Rojaki, podpirajte trgovce, ki podpirajo Vaš list! AMERTSKT SLOVENCI Por>Pi FATTE SVOTE POnjFTTE KATERO ET>TNO SE BORT ZA VAŠE IN-__TFRESFf Katoliki, zavedite se! Podpirajte svo ie časopisje .da bo močno! Vsa naša mor ie — katoliški rasnik POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O. 4 Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili. Frank Suhadolnik. NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue, Cleveland, Ohio. Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik »tov "Edinost**, "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi ifripite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi s našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel. NOVE SPOMLADANSKE OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI smo ravnokar prejeli in jih imate na izbero v vsakovrstni velikosti in barvah. V vašo korist bo, da pridete in si izberete eno izmed teh oblek. MODA IN PRAVILNOST teh oblek ste natančni v vseh podrobnosti in Vi ste lahko zagotovljeni, da boste dobili za Vaš denar najboljšo obleko. Mi ne prodajamo ničesar, kot kar je dobro in najboljše. MI VAS VABIMO, da pridete v našo prodajalno in si ogledate našo bogato zalogo spomladanskih oblek, ki jih prodajamo sedaj od $25.00, $30.00. $35.00, $40.00 in $50.00 in z vsako obleko damo dvojne hlače. Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto. Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne. > JELINEK & MAYER 1800 to 1808 BLUE ISLAND AVE. Corner 18th Street Chicago, 111. Pripravite se za neodvisnost! i GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to. kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!" MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR 191a West 22nd Street Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase*', doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to» Chicago, 111. ti 4 i 4 t J i i i * \ amn banka, kamor nm-Ligate svoj denar. Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET «f Da ugodimo onim, ko ne morejo priti mmd deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo trn b ka odprta ob pondelkih in sobotah da pol »večer. "M*