C. C. Postale. - Esce ogni mercoledi - 7 luglio /926. Posamezna številka 25 stotinh. Izhaia: vsako sredo z jut raj Stane za celo leto 15 L. • pol leta 8 » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do- posiane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. St. 48 V Gorici, v sredo 7. julija 1926. Leto IX. Nefrankirana ptsma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogovora in se plačaio v napre';. List izdala konsorcij »GORIŠKE STRAŽE*. Tisk Katoliške tiskarne v Gorici, Riva Piazzuta štev. 18. Uprava in urednišivo: ulica Mamcli štev. 5. — (prel Scuole). — Teles, int. štev. 308, Zopei so zagoreli kresovi__ V pondeljek smo slavili praznik slovanskih npostolov svetih bratov Civila in Metodu. Obhajali smo v. m i.-wr^. 7/d vsc človeštvo. Za en hlev in svobode Cerkve. Popoldnc se je vršilo slavnostno zborovanje. Najprcj je bil prebran pozdrav sv. očcta. Za tern ie govo* ril kardinal legat Bonzano, ki je po* udarjal potrebo, da sc vse Cerkve zbližajo. Tcmu namenu: zbližanju vseh kristjanov je bil kongres po* svečen. Važna naloga, posebno za j nas Slovence, ki živimo s svojimi i brati pravoslavci. Dn pojasni način ! zbližanja jc bil na kongres povab* ' ljen znani Ijubljnnski vseučiliščni ' profesor dr. Grivec. Ker pa ni mo* gel priti, je njegovo nalogo prevzel belgrajski nadškof Rodič. Znamenit je bil tudi govor de* lavskega ministra James I. Davisa, ki je bil poslan na zborovanje od samega predsednika Združenih dr* žav Coolidga! Minister, ki ni kato* ličan, je v pozdravnem govoru na- glašal, da'so miljoni vcrnikov, ki so zapustili svoje drage in dom ter šli na daljno in nevarno pot, žive pri* če, da vera še ni unirla. »Navduše* nje, ki jc prignalo romarie v mesto na obalah Michiganskega iezera, se lahko primcrja s svetim navduše* šenjem srednjevcških križarjev, ki so umirali v borbah za osvoboditev Odrcšcnikovega groba. Katoličani so lahko ponosni na svoie vrste v svobodni Ameriki. Iz skromncga števjla so se povzeli do 19 miljonov. Dali so Ameriki žc celo vrsto od* ličnih mož. Pri nas ni mesta za bor* bo proti vcri; (kot jc to danes slu* čaj v Meksiki, južnih amcriških dr* žavah, Rusiji, Kini, Japonski in pri* krito v večini evropskih držav. prip.) vsak narod, ki noče zajamči* ti svobodncga verskega udcJHtvova* nja mora prej ali slej uvideti, da je zagrešil najtcžjo zmoto.. V Ameri* ki, kot povsod drugod so tudi nc* kateri rcvolucijonarji in liberalni dementi, ki jim to ne ugaja; a njih beseda nc bo zmagala. Bil je mož Vase vere, ki je odkril Ameriko, Vaši sv^-tniki so čaščeni tudi med nami, Vaše delo za duhovno poglo* bitev človeštva znamo ceniti tudi mi. Dobili ste v Ameriki in boste tudi vedno našli v njej popolno svo* bodo, da učite in vzgaiate našo mladino in stare ter da širite svojo blagovcst med nami vsemi. Tako je govoril o Cerkvi mini* ster najmogočnejše svctovne drža* ve, ki ni katoličan! Kako revni in majhni pa so marsikateri med nami, ki svoje brezbarvno katoličanstvo prelivajo v raznih časopisnih uvod* nikih hoteč z njimi zakriti svoj ka* toliški liberalizem, ki potiska Cer* kev le v ccrkev in spovednice! Zaključna procesija. Višek vseh slovesnosti ie bila za* kljuena procesija. Dopoldnc je kiir* dinal legat daroval ziidnjo sv. ma* šo. Med tern so pa neprestano br* nela vsakovrstna vozila nroti jeze* ru na cigar bregovih se je razvijala procesija. Kardinal obdan od veli* kanskega štcvila di'hovnikov je nosil pol metra visoko monštranco iz suhega srebra. V sijajnem spre* vodu, ki ga ni mogoče popisati, so sc vrstile vse mogočc narodnosti sveta. Prišli so Eski'mi izpod sc* vcrncga tečaja; Afriski rodovi iz vročih krajev pod ravnikom so se kazali v svojih divjih nošah; rmeni Kitiijcc je stopal ob strani bakre* nordečega indijanskega poglavarja; Evi'opejci in Avstralci, Indijci in jiižni Amerikanci,. vsi, prav vsi, so se razvrstili, da sk.upno počaste ev* harističncga kralja. ; Najvcličastnejša je bila posve* tllna raolitev evharis'ticnemu kra* lju.'ki ipso jo z-'amplifikatorji razši* rili istopasno po v'sej Ameriki. Bil je to veličasten trenutek, ko se je kar eel kontinent pripognil pred Najvišjim. Vtis, ki ga je naredila la zaključna procesija ha vse nav* zočc, ostane do groba v spominu. Chicaški kongres bo v zgodovini prav gotovo pomenil važen lnejnik na zmagovitem pohodu katoliškcga sveta. Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« DNEVNE VESTI. NE RAZBURJAJTE LJUDSTVA! Oddelek finančne intendance v Gorici razpošilja vojnim oškodos vancem v zadnjem času sledeče NB. Ultimo avviso Citazione (Zadnji poziv) (Vabilo) Urgentissima (Nujno). Vabimo Vase blagorodje, da se zglasite v sobi 8/II. nadstropje te* kom S dni ob uradnih iirah zaradi sklepanja konkordata za: premies m'nsko, zemljiško, stavbinsko vojs no odškodnino i. t. d. Nato sledi debelo pisani opos min: »Če ne boste upoštevali zgornjega poziva, bomo smatrali, da se s tern hočete odreči pravici do voine od* škodnine.« Opozarjamo vodstvo finančnega oddelka, da je to postopanje.popols noma protizakonito in da provzro; ča po deželi med vojnimi oškodo= vanci brezpotrebno razburjenje. Zato ga pozivamo, da odneha s ta* kimi pozivi. Vojne oškodovance, ki so imeli radi tega čudnega postopanja kaks šno škodo, prosimo da nam prija* vijo. Uredništvo. Izplačevanje pokojnine duhovnikom. Do danes se je izplačala pokoj? nina duhovnikom v novih pokra? jinah nercdno in z velikimi zamu? dami. Dobili smo sporočilo, da bo s 1. julijem v tern pogledu mnogo boljše. Vpokojeni duhovniki bodo od 1. julija dalje prejemali pokoj? nino redno vsaki mesec. To sta določili sporazumno glavno ravna? teljstvo zaklada ministrstva prav? de in glavno državno računovod? stvo. Kesal se boš, če ne boš slišal v soboto ali v nes deljo 18. t. m. koncerta »Mladikc«. Natančneje še izveš. Pet lepih knjig. Goriška Mohorjeva družba bo poslala letos svojim članom pet knjig. Knjige stanejo šest lir! Kar brž jih naročite pri bližnjem pover? jeniku, č. g. duhovniku ali pa pišite na naslov: Goriška Mohorjeva drn/ba, Gorica, Corso Verdi 1. Pevovvdje in ljubitelji narodne pesmi! Podpisano je začelo zbirati na* rodne pesmi, cerkvene in posvetne, kakor jih ljudstvo poje, a se niso bile priobčene. Da se ti dragoceni zakladi ne zgubijo, Vas prosi pod* pisano, da pomagate pri zbiranju s tern, da v notah zapišetc pesmi in obenem. zabcležite besedilo. K. T. D. bo zbiratelje primerno nagrae dilo. — Katoliško tiskovno društvo v Gorici, Riva Piazzutta 18. Trgovcem jestvin na znanje! Trgovska zbornica v Vidmu je predložila fintnčni intendanci vpra* šanje, so li odjemalne knjižice tr* govcev jestvin na drobno, v katere zapisujejo dnevno vzeto blago svo* jih odjemalcev, podvržene koleko* vanju, oziroma ee zadostuje pri pfa<= čilu kolek pobotnice. Intcndanca je nato odgovorila: »Naznanja se zbornici, da je vprasanje s pravil? nikom 241 — 1925 ministrstva že rešeno. V njem je razločno pove? dano, da ni nobene kolekovne pri? stojbine, ki bi omenila imenovane knjižice, razen običajnih slueajev. Pripominja se: Ker niso odjemalne knjižice v pregledu kot trgovske knjige, zato niso v državncm smi? slu podvržene kolekovanju. Morajo se pa kolekovati v visi'ni zneska izrazi saldirano, plačano, medse? bojno poravnano, odpisano iz vsakatere besede vničcnje ali po? ravnave zneska, ki je vpisan, če tudi z navadnim črtanjem ali zbrisom (radiranjem z gumico ali sploh dru? go stvarjo). Pri sklepu računa ob vsakem času. Opomba uredništva. Za plačilo na račun je potreben kolek kot za pobotnice in sicer 20 cent, za vsak znesek, za plačilo od I lire — 100 lir 10 cent., nad 100 lir pa 50 cent. Delodajalci, pozor! Udruženje vojnih invalidov nas prosi, naj opozorimo vse delodajal? ce, ki zaposljujejo vcč kot 10 delav? cev, na zakon od dne 2. avg. 1921. št. 1312. Ta pravi, da mora dcloda? jalec v prvih desetih dneh iulija ja? viti vse delavce (neinvalide in inva? lide). Javiti je treba na Rappr. Prov. degl'invalidi di Guerra, Piazza Vit? torio Emanuele II. N. 4 b. Udine, ki skrbi za nameščanje invalidov. Kdor tega ne stori, zapade globi. Tuberkulozni vpisani v Opera Nazionale per la protezione dcgli invalidi della guer? ra so vabljeni, da se zglase v društ? venih prostorih via Morelli 26. Domača in ne druga vina. Letos se zopet obeuti zastoj v razprodaji našega domačega vina. Zlasti po nckaterih vaseh po Vi? pavski dolini so še precejšnje za? loge. Od raznih krajev dežele pa dobivamo pritožbc, da točijo naši gostilniearji slaba, nepristna vina. To postopanje moramo najstrožje obsojati. Prvič s tern sami izpod? kopujemo gospodarski položaj na? šega ljudstva. Mesto da bi prišli na? ši ljudje do denarnih sredstev, ki jih v sedanjih mizernih časih tako nujno rabijo, pa romajo naše lire iz dežele. Drugič so nepristna vina neokusna in zelo škodljiva za zdravje. Priporočamo zato najto? pleje vscm našim gostilničarjem, da naj kupujejo samo naša domača vina. Našemu trpečemu vinograd? niku bo nudena s tern pomoč in vi? nopivci bodo postreženi z dobro" rujno kapljico. Svetujemo pa tudi pivcem, da vestno pazijo kaka vina se točijo. Čc kak krčmar iz umaza? ne dobičkarijc noče točiti naših domačih vin, pokažite mu hrbet! Do zadnje vasicc se mora izvesti načelo: v naši deželi pijemo samo naša domača vina! Varčujmo. Naša vlada je sklenila, da jc trc? ba od 1. julija dalje začeti varče? vati. Zato je ministrski svet dolo? čil, da se ne smejo več zidati vile, da se ne sme izdajati več dovoljenj za bare, gostilne, kavarne, nočna zabavišča, časopisi ne smejo imeti več kot šest strani dosedanje obli? ke. Avtomobili ne bodo smeli več uporabljati čistega bencina. Za kruh bodo sestavili posebno krušno moko. Delavni urnik bodo razširili na devet ur. Ministrski predsednik hoče dati prvi zgled, ker je odpove? dal svoj obisk v južni Italiji, da bi ne bilo nepotrebnih stroškov. Verski boji v Indiji. V Indiji divja še vedno ostro sovraštvo med muslimani in hindu* isti. Prejšnji teden je prišlo v Pat? ni do krvavih spopadov, ker niso muslimani dovolili, da bi šla neka indijska procesija mimo turške mošeje. Same nesreče. Začetek letošnjega polet ja je kaj žalosten. Vsled neprestanega dež? ja, malokatero leto ga je toliko padlo, povsod poraščajo vode in prestopajo bregove. V Srbiji in Vojvodini so Sava, Drava in Do? nava tako narasle, da je na tisoče oralov plodne zemlje pod vodo. — Pri Acheresu na progi Paris — Le Havre je skočil v soboto zveeer vlak s tira. Ob življenje je prišlo 19 ljudi, cez 100 jih je pa ranjenih. — V nedcljo zveeer jc bil v Bcrlinu silovit naliv. Berlinčani so bili baš ' na izletih, posebno v Woltcrsdorfu { vzhodnem berlinskemm predmest? [ ju. Prcd hudim dcžjcm se je umak? nilo kakih 500 oseb v bližnjo re? stavraeijo. Nenadoma pa udari v restavracijo strcla. Med ljudmi, ki so bežali iz podirajoče se stavbe, je nastala grozovita panika. Izpod razvalin so privlekli na dan 30 mr? ličev in več kot 50 ranjeneev. Šestkratni minister. Ministrski predsednik Mussolini je sprejcl zdaj še novo sindikalno ministrstvo. V njegovih rokah je torej kar šcst ministrstev. Drugi obisk. Letalec Mobile je izjavil nekemu časnikarju, da namerava brž pri? hodnje leto zopet na severni tečaj. Za svoj načrt hoče, da pridobi še Mussolinija. Katoličani v Belgradu. V jugoslovanski prestolici živi danes žc 14.000 katoličanov. Kato? ličani imajo svoj mcsečnik, 6 kato? liških društcv in 2 cerkvi. Pravo? slavni sami občudujejo katoličane, ki se tako živo razvijajo. Slovenska književnost. Ncka statistika pravi, da izide med Slovenci letno 250 novih knjih v skoro miljon izvodih. Vsako leto se ustanavljajo nove knjižne in li? terarne zadruge. Posebno znanstve? ne so po vojni zelo nanredovale. Pa pravijo še, da smo Slovenci brczpomembna masa pastirjev. Delo. Tvrdka »Peduzzi di Idro« na Pijemonteškem išče delavce in mi? nerje za gradnjo predorov. Minerji imajo po 3 lire na uro, dclavci po 2.60. Prenočišče je brezplačno v le? senih barakah. Vožnja stane 40 lir. Kdor hoče vcč vedeti, naj po? izvc v ulici Morelli 18. Katoliška politika. V naši javnosti, zlasti pa med priprostejšim ljudstvom je danes še vedno dosti nejasnosti o »kato? liški politiki«. Nevede, pa tudi na? menoma se trosijo med ljudi nauki, češ, čemu je treba vedno vlačiti vero v politiko; ta ne spada v jav? nost, ker jaz sem lahko pobožen, moj sosed pa ni, in ga torej moji verski nazori, če jih hočem v po? litiki uveljaviti odbijajo in sloga z edinostjo vred sta porušeni, razkol je med nami. Ravnotako govore go? tovi neiskreni pismouki o drustvih, pravijo: »Saj za vero je zadosti preskrbljcno z verskimi napravami (— tu mislijo menda na cerkve, al? tarje, božje martre, fajmoštre, mežnarje, biro in podobno —) in zato čemu v društvo med mlade fante in dekleta verska vzgoja?! Saj zato je dovolj preskrbljeno«, in modro pristavijo »mi rabimo pro? sveto.xjo jo povprek že prav moderne ulice / drcvorcdi. Ponosne palače se dvi* mijejo ob straneh in stavijo Ljub* bljano v vrsto modernih most. Pač ne smcmo zamolčati neeesa, kar je v veliko sramoto Ljubljani in še bolj tistim, ki imajo skrb za njene stanovalce. Komaj namrcč zaideš proti Š. Petru ali na Breg pa opaziš nmazane vojaške šotore in pred nji* mi živo kopico otročajev. Zraven pa kuha rnati pod milim nebom vc* eerjo, blagodejni de/ck pa poskrbi, da ni večerja prevcč zabeljcna. Ta* ko bivajo rcvni ljubljanski sioji za katcrc se vsa socialna skrbstva še zmenijo ne. Toda to le mimogrede. Najvažnejša pridobitcv povojnc Ljubljane so pa vclesejmi. Letos ic že šesti na vrsti. In u* ..c^.x^ sriuAO trditi, da se ta ijospodarska naprava vedno krep- kejc razvija. Zmeraj vee tujcev pri* vablja, ki se upoznavajo s sloven? sko industrijo, trgovim> in obrtjo. Na obsežnem prostoru pod tivol* skim purkom imajo razstavljcne svoje predmete tvrdke iz vseh ev- ropskih držav. Ukusno prircjeni prostor in lično izdelane lcsene bn* rake pa narede na tujca najprijet* ncjši vtis. Običajno prevzema sam kralj pokroviteljstvo nad ljubljan* skimi velescjmi. Odlični predstav* Tiiki gospodarskih krogov iz vseb delov države pa sprcmljajo z veli* kimi simpatijami le vsakoletne go- spodarske razstave. Letošnji velesejem sc odlikuje zlasti po obilici kovinskib izdclkov. Ne manjkajo niti največji polno* jarmcniki iz bavarskih tvornic. Av? tomobilov jc na ogled vseh znamk; od elegantnih italijanskih do trpež* nih angleških. Kot novost so poslali Čehi na sejem svoje posebne avto* mobile znamke »Tatra«, ki imajo letos že par rekordov. Opoldne po semnju kar brni, toliko je zvonov raznih slovenskih tvrdk. V textilni industriji se kaže tudi lep napro dek. »Jugočeska« iz Kranja bo mendn postala ena prvih tvornic za platno v državi. V lesni industriji pa vzbuja pozornost predvsem lio- no izdelano pohištvo, ki kaže res prave umetniške izdelke. Zato se rosebno italijanski trgovci zanima* jo. Čc vstopiš v paviljon z galante« rijskim blagom, brž opaziš veliko množino trgovcev iz juznih delov države, ki hvalijo svoje fili^ran* izdelke. To so umetniško izdelane drobnjarije (gumbi za manšcte, kravatne igle, zapestnice, obeski itd.) iz srebrnih in zlatih nitk. Bo* sanski in macedonski trgovci so prinesli na prodaj dosti preprog. Ljubljanske strokovne sole so pa pokazale naravnost občudovanja vredne izdelke celoletnega truda. Obiska vrcdna jc nadnlje tudi raz* stava »Slovenska žena«, kjer dobi obiskovalec nazorno sliko o vsem velikanskcm truclu in požrtvoval- nosti, ki jo je slovenska žena dopri* nesla za svoj narod. Slike, fotogra* fije, ročni izdelki, spisi in podobno vse to dokazuje. Hvalevredno je tudi, da je pose- ben oddelek odmerjcn hkjijenski razstavi. Človek res nekoliko razmi* šlja o marsičem potcm ko si je ta oddelek pazno ogledal. Vmes vsega tcga pa je velikanski vrvež, hrup in trušč, zastave, ba* lončki, piščaike, sladoled, pa srbski kuharji ¦ »čevapčičev« in »ražnji* čev« z umazanimi fesi in še bolj neznažnimi prednasniki, cilindri in Iraki, pa pripost kmetski gospodar, tarn spct postavcn možakar v voj* vodinski narodni noši, mimo smuk* ne lahkonoga in kratkokrila ljub* ljanska »frajla«, ki pokoketira s skrbno polikanim zastopnikom tuje tvrdke, vse je nekam täko kot na žegnanju pri fari, le boli, na kako bi dejali, po novo, po nobel. Kupčij sc je letos šc prccej skle* nilo. Toda menda manj kot lani, če* prav razstavlja vee tvrdk. Obisko? valccv je pa kljub večnemu dežju vedno vse polno, posebno zvečer, ko se prične za Ljubljaneana, ki »prvega plačo potegne« glavni del velesejma: odpre se veselični pro* stor, kjer je cela dolga vrsta vino* toeov, barov, kavaren, rcstavracij, samo »kevdri« manjkajo, jazz*ban* dov, ruskih balalajk in vse mogoče podobne ropotije. Ta ropot traja do kakih treh zjutraj. V jutranji megli se gugajo proti mestu vlažne postave, ki običajno padejo narav* pulicajev s pen * dreki. Naslcdnji nost v blaženi objem ljubljanskih dan pri golažu si pravijo velesej? marji o sinoenjih dogodivščinah in »lieh«, Bakeih in Merkur pa si da- jeta roke in blagoslavljata svoje verne ... SOCIflLNI VESTNIK. All nas žganje in druge alkoholne pijače res grejejo in nam dajejo moč? Velika zmota je v trditvi, da ah kohol, ki je v žganju in drugih o- pojnih pijaeah, eloveka greje. Ko človek zavžije z opojno pijačo al- kohol, ta v njen nekako zgori in že- ne kri k površini telesa. Ker pa pri- haja tako vee krvi proti površju, ima elovek obeutek toplote. Ako pa istočsisno merimo telesno toploto s toplomerom, pokaže to])lorncr, da se telesna toplota vsled zavžitega alkohola zniža včasih tudi za vee kot za 1 Cu. Kri, ki prihaja hitreje proti površini, se namree tudi hitre* je shladi in z njo vsc telo. Obeutek, da nas zavžiti alkohol grcje, nas torej vara, goljufa, kajti alkohol v resnici telo ohlaja. V tern je vzrok, da pijanci pogosto zmrz* nejo in da v scvernih krajih najla= žje prcnašajo mraz oni, ki se popol^ noma zdrže alkoholnih pijae. Tudi mnenje, da dajejo alkohol* ne pijace teJesu moe, jc krivo. Rav* no nasprotna je resnica: alkohol slabi telo, ker škoduje vsem delom telesa in mu s tern jemlje moei. Brez alkohola je elovek moenejši, več prenese in lažje dela telesno in du- ševno. Ako popije utrujen delavec po* žirek opojne pijače, ga res v tre^ notku navdaja obeutek, da je moe* nejši. Alkohol mu je šinil v žile in živce, kri se mu hitreje pretaka, da se čuti osveženega. Prav tako je ako utrujenega konja udariš z bi* eem, da potegne težak voz eez kla* nee. Zaradi udarca pae ni moenejši, temveo napel je le zadnje moči. Ka* kor bie na konja deluje žganjc in druge opojne pijaee na delavca. V Londonu je 1. 1835 poueeval neki angleški poslanec ljudi o ško; dljivosti opojnih pijae. Navzoeih je bilo tudi mnogo delavcev. Ko jc ne* hal poslanec govoriti, je stopil eden izmed delavcev predenj in mu re? kcl: »Vam, gospod, je lahko govo- riti, ker težko ne delate, a pri nas je drugaee. Brez žganja nam ni mo* goee živeti, ker moramo opravljati pretežka dela. Le žganjc, to nam daje moe.« Nato je vprašal posla- nec dclavce: »Ali ste pa že kedaj poskusili delati brez žganja?« — Na to vprašanje so vsi obmolknili, ker še nobeden izmed njih ni po* skusil delati brez žganja. Tedaj pa jim je poslanec svetoval, naj ne vžijejo tekom šestih tednov niti kapljice alkohola, potem pa naj pri* dejo k njemu in mu povedo, kako se jim je godilo. Med delavci je bilo nekaj mož trdne volje, ki so se ravnali po na* svetu poslanci in se vzdržali šest tednov vsch opojnih pijae. Po pre* teku šestih tednov so prišli k po? slancu in mu povedali, da ie sicer šlo prve dni prav težko, toda že po nekaj dneh so se poeutili bolje pri delu in na koncu meseca je bilo bolje zdravje in boljše plačilo, ker niso zamudili nobenega dne in pri* hranili so si precej denarja, ker ga niso izdali za pijaeo. Ako torej pravi kdo, da brez o* pojne pijaee ne more delati, naj le poskusi šest tednov in preprieal se bo, da je mogoče in celo mnogo lažje. Poglejmo še en slučaj! Inženirski poroenik Müller na Nemškem je dobil več kot stokrat častno naigra* do prvega mojsterstva v raznih tek* man. Vse ga je občudovalo. Ljud* je bi radi vedeli, odkod ima toliko moe, tako izvrstne živce in tako varne roke. Spisal je nalašč knjiži* co, kjer opisuje, kako si je pridobil tako izredno telesno moč in spret* nost. V tej knjižici pravi: »Močne ^ijače ustvarjajo slabotne može. Kakor sem sicer močan, vendar sem skušal sam na sebi, da sem manj sposoben za telesno in dučev* no dclo, ako sem spil le pol stekle* nice piva ali pa zjutraj kozarček žganja. Ni me sram povedati, da po nuvadi pijem le vodo, veasih tudi pomešano z malinovecem ali limo* no, in poleg vode pijem namesto vina in žganja le mleko in majhno skledico kave na dan.« Alkoholne pijaee torei eloveka ne grejejo in mu ne dajejo moči. Or. Bär pravi: »Nobcno mnenje ni bolj pripomoglo alkoholu do splos- ne veljave, kakor to, da ima redil* ne snovi v sebi in nobeno mne* nje ni škodovalo ugobim lju* dem toliko, kakor to. ki šte* je žgan je med živila.« In inženir ke* mije J. Turk pravi, da bi elovek, ki bi se hotel hraniti z alkoholom, rav* nal prav tako, kakor oni, ki bi ku* ril stroj z dinamitom; posledica ne* spametnega dejanja bi bil razbit stroj in unieeno telo.« Svojega telesa torej ne krepčamo s tern, da pijemo opojne pijaee, temvee s tern, da vživamo zadosti zdrave teene hrane, se gibljemo v prosti naravi v cistern zraku in po delu zadostno počivamo. m. Novi zakon proti pijančevanju. Po »Gospodarskcm listli« posnes ma mo: V uradncm listu si. 1X1 z due 10. jtsnija 1926 je bila objavljena sprcmeniba kr. zakonskega odloka z dne 7. oktobra 1923 v zakon. V bistvu obsega zakon sledeee: 1. Na vsakih tisoč prebivalcev sme biti samo ena gostilna, kavar* na itd., kjer se prodaj a vino, pivo, ganje, ali kaka druga opojna pijaea. Oblast lahko dovoli gostilno tudi na manj kot tisoe prebivalcev, ven* dar pa ne manjemu številu od pet* sto. j 2. Izdajanjc provizorienih lieenc je prepovedano. 3. Toeenje alkoholnih pijae ne ! sme zaeeti ob delavnikih pred 10. in ob nedeljah pred 11. uro. Od 15. VACLAV BENEŠ - TftEBIZKY Dve poyesti Karlštejnskega vrana iz češčine prevel dr. Fran BradaC: Cesarjev podpis je kazal tokrat trde, odločne poteze. Proti temu od* loku ni bilo priziva. Gospod Joahim Novograjski je zopet udaril z že* lezno rokavico po mizi. »Naj napravijo na Karlštejnu ka* kega pajaca za oskrbnika! — Kolo* vrat je oskrbnik le še do večera. — Todii pravica se mora izvršiti šc Ja* nes.!« »Tudi midva, gospod Joahim, še nisva poravnana!« Pred Kolovrata je stopil sedaj drug oskrbnik, star zastopnik viteš* kega stanu. Vse se je kar bliščalo na njem. Vsak del njegovega orož* ja in njegovega oprave se je svetil, kakor da je pravkar prišel iz delav* nice. »Predlagam, da odloči med nama jeklo!« ¦ •Pa iiii f odloei!« , Gcspod Joahim je zasikal. »Glede kraja se pogovore najni prijatelji! — Imam jih sicer malo, pa se bo. že kateri našel!^ Morinsky ni hotel vcrjeti svoje* mu sluhu, ko mu je gospod Joahim sporočil, da ga bo sodil cesar sam in da ga odpeljejo v Prago. Tarn bo žc kdo, ki se bo zavzel za njega. S komornikom Makovskim sta si bila zaunna prijatelja. Dvorjan je čcsto potreboval odnrto roko Morinske* ga, in le*ta je pred mogočnim cesar* skim služiibnikom ni nikoli zapiral. (Potem smo zopet vsi odleteli s Karlštejna. 2ie od nekdaj sem ne* rad gledal, kadar so ničili eloveško življenje. Vselej sem se dvignil nad vislicami v vrtoglavo višino, da ne bi videl izvrševanja človeške pra- vičnosti. Samo trikrat ali štirikrat v svoj em stoletnem življenju em napravil izjemo. Toda o tern ti po- vem ob drugi priliki. Za en primer že veš. Teh dveh glav — starega Rozhude in rnladega Hyncika — mi je še danes strašno žal. Ampak ho* tela sta to sama.) 1 Gospod Joahim se je odpeljal s j Karlštejua šc ii.su vvCi.'s, ci ¦ pove oskrbniškemu uradu. Ostal je tu samo stari vitez s pepelnato gla* vo. In v stolpiču, v katerem je on* dan stražil namesto Morinskcga mladi Kopidlansky, je prcbdel stn* rec danes eelo noe in je zopet klical v dolino, kar najglasneje je mogel: ! »Preč od grada, preč, da te ne za* dene sto nesreč . . .» To noč pa niso spodaj v Budnja* nih skoro zatisnili očesa in zopet so si vlekli pernice čez glavo, da ne bi čuli gromovitega tuljenja, ker je na Knežji gori še vedno vise] Roz* huda in nckje med skalovjem pri sv. Ivanu je bilo pokopano mlado telo Kopidlanskega. Kadar so na Karlštejnu koga usmrtili, so pripra* vili Budnjanom vselej noei brez sna. To noe je začelo snežiti in do ra* na je bilo na Karlštejnu vse belo. (V takem času sc vranji rod vselej zateka h človcškim stanovanjem, naj raj ši h skednjem; tudi na dvo* rišče se radi zaletimo. V onih časih so nam radi kaj privoščili. Niso se tresli za vsako zrno. Danes pa jim ie /nl za vsnko stv^v. k^Vnr vr-.i^n »in Listic ^rešna tK'sa. Str na nas, mečejo kamenje, psujejo nas . . . Še naj bolj smo zadovoljni v tern drevoredu, koder hodiš ti. Na letošnjo zimo se res vcselim. Samo da jo dočakaš. Češče se bova pogovarjala. Star sem že, letos mi krila nekam pešajo, tako da se rad odpočijem in v tehle košatih vrho* vih mi je najprijetneje.) Jaz sem odletel takrat na Morino. Na stolpu tamošnje cerkvice sem imel dobrega tovariša. Rozhudo sva oba dobro poznala, tudi Hyn* cika, in tožilo se nama je po njih, zlasti po starem dudašu se mi je to* žilo še mnogo let. Ko sem letel proti vasi, sem sre* eal deklico, zavito v črno ruto; hi* tela je na Karlštejn. Morala si je revica, delati gaz. In kako se ji jc mudilo! Pred dvorccm jc klicala starejša žena na vse grlo za njo, a zaman. Deklica, kot da ne sliši; spustila se je skoro v beg. V prvem trenutku je nisem mogel spoznati, ampak šele čcz nekaj časa. Tudi obraz je imela zavit. Toda ko sem | jo spoznal, sem se obrnil in ji sledil • nrav do «.'r.ida. Začcl;' ie natfovar« jati starega klicarja, kazala mu je Stran 4. »QORISKA STRA2A* maja do 31. oktobra se ne smejo točiti alkoholne pijače po 11. uri zvečer, ud 1. novcmbra do 14. ma? ja po 10. uri zvečer. 4. V protialkoholno komisijo do? loči prefekt tudi enega zastopnika prodajalcev alkoholnih pijač. Vsled slabih posledic, ki jill ima alkoholizem na narodno zdravjc, je sprejetje zakona proti pijanee? vanju zclo hvalevredno. Vprašanje jc samo, kako se bo izvajal. Statis? like pravijo, da je v Italiji število telesno slabo razvitih in uniobol ni vedno veeje — kar je pripisovati v večini slučajev alkoholizmu! Zato se slišij onekaieri italijanski glaso vi, da je zakon še mnogo premalo strog. GOSPODARSTVO. Srednja vinarska in sadjarska sola v Mariboru sprejema prošnje za vpis v to solo do 15. septembra t. 1. Pouk prične 1. oktobra. Kedni ueenee je lahko oni, ki izpolnjuje sledeče pogoje: A. Sprejema jo se le taki ueenci, ki imajo vsaj 15, a ne več ko 19 let; vsaj 14 let stari ucenci se spreje? majo le, ee dokažejo z zdravniškim spričevalom, da so telesno dovolj razviti. B. Prosilec za sprejem mo? ra dokazati, da je uspešno dovršil 4. gimnazijski ali realeni razred ali popolno (štirirazredno) meščansko šolo. Tisti, ki so dovršili kako kmetijsko solo z najmanj dvolet? nim tečajem, se sprejemajo za red? ne ueenee šele po povoljnem spre? jemnem izpitu. Prednost pri spre? jemu imajo kmečki sinovi. Absol? venti 5. ali višjega razreda gimna? zije ali realke smejo izjemoma in- koj vstopiti v drugi letnik srednje vinarske in sadjarske sole, toda napraviti morajo izpit iz predmetov prvega razreda te sole po odločitvi .nastavniškega sveta. Neuspeh učcn? čev v klasičnih jczikih ne ovira pre? stopa v srednjo vinarsko in sad jar? sko šolo. C. Prosilec mora biti le? pega vedenja. Č. Biti mora držav? ljan kraljevine S1LS; o spre jemu tujih državljanov odloea minister kmetijstva in vod. D. Biti mora po? vsem zdrav in krepak. Lastnoročno na celo polo pisano prošnjo za sprejem, ki vsebuje prosileev točen naslov, je poslati direkciji srednje vinarske in sadjarske sole v Mari? boru. Prošnjo je kolkovati z din 5 |- 20 in priložiti ji je: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. zadnje šolsko, od? nosno odhodno sprieevalo; 4. zdrav? niško sprieevalo; 5. nravnostno spričevalo pri onih prosilcih, ki ne prestopajo neposredno iz kake dru? ge sole. Ucenei so eksternisti, t. j. stanujejo in prehranjujejo se — dokler ni zanje posebnega inter? nata —- v mestu na lastne stroške ali pa z državno stipendijo, za ka? tero pa morajo v dopi'su za sprejem posebej prositi in to prošnjo pod? preti z uradno potrjenim ubožnim spričevalom. Ob vstopu v šolo se mladeniei preišeejo tudi po zdrav? niku zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo vzlic temu, da je njih zdravniško spričevalo ugodno. Sprejem se na? znani pismeno vsakemu prosileu septembra meseca. Pro ram na za? htevo brezplačno. Enoletna vinarska in sadjarska sola na srednji vinarski in sadjarski soli v Mariboru prične novo šolsko leto 1926/27. dne 1. oktobra t. 1. S solo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Kolkovane, lastnoroeno na celo po? lo pisane prošnje (kolek 5 in 20 Din) za sprejem je poslati direkciji srednje vinarske in sadjarske sole v Mariboru do 15. septembra t. 1. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica odnosno zadnje šolsko sprieevalo; 4. sprieevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge sole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plaeevati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršcv ali varuha, ki rcflektirajo na drzav-. ni ali kak drug stipendij iz javnih sredstev, da bo njihov sin ali varo? I vanec ostal na domaei kmetiji. V nasprotnem slueaju pa povrnejo za? vodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako u? eenec samovoljno predčasno osta? vi zavod; Stipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi stipendijo. Za sprejem je potrebna starost naj? manj 16 let ter vsaj z dobrim uspe? horn dovršena ljudska sola. Spreje? majo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmecki sinovi, ki ostanejo po koneani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven za? voda stanujoeih ueeneev). O spre? jemu v šolo odloea tudi uspeh spre? iemnega izpita iz slovenščine (ali srbo?hrvaščinc) in raeunstva, ki so ga oproščeni le absolventi najmanj drugega razreda mešeanske ali ka? ke srednje sole. Ob vstopu preiščc mladeniee zdravnik zavoda. Oskrb? nina znaša do preklica mesečno Din 400. Plaeuje se vnaprej v dveh enakih polletnih (izjemoma meseč* nih) obrokih. Pridnim sinovom u? božnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovicc prosta drž. mesta v internatu. V tern slueaju je treba podpreti pros? njo z uradno potrjenim ubožnim sprieevalom. Podrobncjša pojasnila daje direkcija srednje vinarske in sadjarske sole v Mariboru in so razvidna tudi iz tiskanega prospek? ta, katera tiskovina se pošlje zani? mancem proti plaeilu Din 5. v go? tovini. O sprejemu se obvešča pis? meno. Izvozni trg. 6. t. m. je bilo na izvoznem trgu 20 kvintalov erešenj po 2 liri. ja? bolk 25 po 1.20, hrušk pa 70 po 2.20; inarelice so po 3.10; breskve, ki so jih pripeljali 40 kvintalov, so sle po 2.80. Grah je že po 1 liro, a gre h koncu. Krompir je po 30 vin. Fi? žol stroeji grt , . \ li^o. Trzne cene dne 6. julija 1926. Česen od 2.40 do" 3 L kg; šparglji od 2 do 2.40; Zelje 60 do 80 vin. Repa 50 do 70 vin; Korenje 90 vin. do 1.10; Cebula 80 vin. do 1.20; Pesa 40 do 80; fižol 2 do 2.20; Koks 2.60 do 2.80; Salata 60 do 80 vin; Malan? cane 2.80 do 3; Krompir 35 do 45 vin.; Paradižniki 2.60 do 2.80; Grah 1.10 do 1.30; Radie 40 vin. do l.oU , Spinača 1 do 1.20; Fižol stroeji 1 do ; 1.40; Marelice 3.80 do 4.60; Črešnje 1.40 do 3.20; Fige 3 do 3.60; jabolka \ 1.20 do 2; Hruške 1.40 do 3.20; j Slive 1.20 do 2; Surovo maslo 15 do | 16 L; Presno 17 do 19 L; Mleko 1 20 do 1.40; Med 10 do "12; Jajca 50 do 55 vin. Valuta. Dne 6. julija si Gobi! : za 1ÜU franc, frankov 76 50 do 77,50 L.r za 100 belg. frankov 76.— do 77. Lir za 100 švic. frankov 553. do 557,— Lir za 100 češ.-slov. krun 84.-- do 85.— Lir za 100 dinarjev 50— do 50 50 Lii za 1 Sterling 138 50 do 139 20 Li za 1 dolai 28 50 do 28.70 Lir Novci po 20 frankov 106.50 do 107 50 Lir ia 100 avst. kron 0.0395 do 0.0397 Li» Darovi za sklad »Goriške Straže«. Gg. Paveskovic Marija 10 lir, nekdo 10 lir, nekdo iz Dobrovega 50 lir, Franc Magajne, Mazora 2 liri, N. N. iz Gorice 5 lir, N. N. iz Kozane 2 liri, Pipan Val. župnik iz Rene 10 lir, neimenovani župnik 25 lir, F. A. iz Pliskovice 10 lir. Alojzij Sue iz Pliskovice 5 lir, Po? sojilniea v Pliskovici 10 lir, Kleč Ivan iz Stržišč 2 liri, profesor Ivan Trinko, Videm 15 lir, Furlani Kri? stina, Ronchi 5 lir, Lavra Kosmae z Ledin 2 liri, Kavčič Franc iz Le? din 2 liri, Ausenik Franc iz Ledin 2 liri, Tomaž Vende iz Ledin 2 liri 20 cent., Podobnik Ivan iz Ledin 1 liro 60 cent., Kavčie Leopold iz Ledin 1 liro 60 cent., Brenee Gregor iz Ledin 2 liri, Vehar Josip iz Le? din 2 liri, Jakob Podobnik iz Ledin 2 liri, Vehar Franc iz Ledin 1 liro, Lazar Ivana iz Ledin 1 liro, Lazar Marija iz Ledin 1 liro, Brenee Si mon iz Ledin 1 liro 60 cent. Matevx Mlinar iz Ledin 1 liro, Podobnik Ivan, Lcdinc 1 liro, Kosmae Peter Ledine 1 liro, Pavel Frölich, Ledin. 1 liro, Matija Bogataj, Ledine 2 liri, ob pviliki poroke Franca Perat u- Emice Faletič nabrali veseli gostj«. 15 lir, v isti mimen Pavel Jelovčan 15 lir, nekdo iz Klanca z željo, d:\ postane list kmalu dnevnik 30 lir, Gregorič Josip, Vogersko 2 liri, Ka> rol Jelen, Opatjeselo 3 lire, Kogoj Anton Podgora 2 liri, Kovačie Franc, 2 liri, Kovačič Lucija 2 liri. Jazbec David 2 liri, Markočič L, Kožbana 1 liro, Jerkič Karolm«, Sv. Križ 1 liro, N. N. Sebrelje 50 lir. Testen Katarir\ \\če ? liri, Ter? pin Lojze Štev. an * .r' r/^dr"- Lojze Brje 2 liri, .»^rkič A ; 2 liri, Maraž Št. Sreverjan .> n neimenovani Vrabče 10 lir, Humar Franc, (iorica 5 lir, Berdon Anton. Marijino Celje 1 liro, Gorkič Mi had, Bilje 5 lir, Jerončič Valentin, Kostanjevica 3 lire, Markie Ivan. Kras ? Ajba 1 liro, Kogoj Klizabeta, Lckve 1 liro, Rijavec Lcopolda Sv. Mihael 2 liri, Mavric Dominik, Cor. Polje 2 liri, Šavli Peter, Čepovan 5 lir, Terkue Jozefa, Cerovo 3 lire, Colic Jožefa Vrh Sv. Mihaela 5 lir, Rejc Franc, Cerkno 2 liri, Šemrl Ni? kolaj, Črnivrh 5 lir, Dugar Marija, Ročinj 2 liri, Bizjak Andrej, Banj? sice 2 liri, Bele Josip Šcmpas 5 lir, Wedam Josip Ukve 2 liri, Neimc= riovani Zapotok 1 liro 50 cent. Zadnji izkaz 957.50, današnji 389.50, skupaj 1347 lir. CITAJTE IN ŠIRITE „GORISKO STRAZO,, TA JE NAŠ NAJBOLJŠI LIST! 1000 LIR boš lahko zadel, če se vpišeš v Go* riško Mohorjevo družbo. Za šest lir prejmeš pet lepih knjig in v koledarju boš našel srečko. Če boš zadel pravo številko, ti bo Goriška Mohorjeva družba izplačala 1000 lir nagrade. nekoliko tolarjev, gotovo je nekaj prosila; toda niti besede ji ni odgo? voril. Bila je Belička Morinska. Hotela je vedeti, kam so odpeljali oceta in kje so pokopali Hyncika. Potem se je napotila v gozd pro? ti severu. Tu so bili zameti, da se ji je za vsakim korakom vdrla noga globoko v sneg. Jaz nisem spustil očesa z nje. In vsak hip se je pripognila, grcbla z rokami po snegu, kakor da se hočc prepričati, ali ni tu nckje Hyncikov grob. Tu nek je so ga res pokopali, toda tež? ko je povedati, kje. Nekoliko hlap? cev je odneslo rcveža v temni noči in ga pokopalo, kjer se jim je zdelo. Belička je šla dalje in dalje, ved? no bolj globoko v gozd. Vsake ee? trt ure je bilo vee snega. Lici sta ji kar goreli, oči so se ji svetile v mrzličnem svitu, prsi so se ji dvi? gale in valovile kakor voda na Ka? čaku, kadar jo dvigajo suhi vetrovi. Ubožica je napenjala vse sile in stoletni vran je letel niže in niže nad glavo, letel ji pred očmi ter ji kazal smer, da bi prisla do cloves? kega bivališča, v vas; Belicka pa — kot da ga ne razume — kot da ga niti ne vidi . . . Po preteku morda ene ure se je zgrudila v sneg. Vran je zletel na tla ter sem jo s perutmi, s kljunom in s kremplji zavijal tesneje v ru? to, potem pa se je dvignil in jc letel po najkrajši poti proti Morini. Go? spa Morinska je še vedno jadiko? vala, si lomila roke, trgala lase z glave; vran pa je krakal. Krožil je nad dvorcem tako nizko, da se je spustil skoro na tla, toda nihče se ni zmenil zanj, le pastirček je po* bral kamen in ga vrgel za njim . . . Nihče ga ni hotel razumeti in on je krakal tako jasno: »Belicka — umi? ra — udrla — se je — v sneg — za — menoj . . .« In potem se je obrnil zopet na ono stran, kjer je ležala v mehkem snegu. Lcžala je z obra? zom, obrnjenim v sneg, eno roko je držala pod belim čelom, drugo na mladem, dreveneeem sreu, ko? leni sta bili zariti globoko v sneg. Zopet jc vran zletel k nii ter jo s perutmi šegetal po lieu in krakal glasno, kar jc mogel, da bi jo pre? budil, a vse zaman . . . Tega se spominjam, kot da je bilo včeraj, in ne bom pozabil prej kot v črni zemlji, bolj črni od mojih peruti. Nesrečna Belicka! Kako čudno se končujc človeška ljube? zen! Vselej si zida kristalne pala? če, vselej si postavlja šotore sreče in blaženosti, in vendar najde toll? kokrat edino pribežališče pod travo v hladni zemlji. Vran je zletel na vejo, ki se jc razprostirala skoro nad glavo ranj? ke deklice, in stražil je Beličko tako skrbno, kakor so stražili na Karl? štejnu eeško krono. Nihče se je ni smel dotakniti — prav nihče, sicer bi mu bil izkljuval oči, prav tako, kakor jih je nekoliko let pozneje gospodu Blasiju Sektatorju. Na bližnjem drevesu se je seznanil tudi s svojo lastno družico. Toda njuna ljubezen je bila daljša, neprimcrno daljša — stoletna. Belicka je troh? nela pred njunimi očmi. In ko je prišla pomlad in so zazeleneli goz? dovi, smo s kljuni nosili prst na rajnico — pomagala nam je vsa vranja družinčad — dokler je niso popolnoma zakrili; grob so zasuli s svežim list j em in zasadili v črno prst šmarnice . . . Te cvetlice mi naj bolj ugajajo med otroci po? mladne flore. Danes razprostira nad njenim grobom svoje belkaste vejice star, zelo star brest in na njegovih korcninah rastejo najlep? še šmarnice v vsej okolici. Grob Rozhude je bil pri sv. Pal? maciju. Drugi dan so ga pokopali za pokopališkim zidom. Do nedav? na je ležal na njem velik kamen in okrog in okrog so klile rumene tro? bentice. Gospodu Morinskemu ni nihčc skrivil lasu na glavi. Denar je že od nekdaj vladal svet. Ali Davidu Roztoškemu so se njegove namerc popolnoma izjalovile. Prišle so na dan eudne, prečudne reči. Gospod Boryne je prišel pred sodišče, ker je ncčloveško trpinčil svoje poda? nike ter jih na najbolj umazan na? čin okradel; in gospod komornik Makovsky sc je moral zagovarjaii zaradi ponarejanja podpisov njego? ve cesarske in kraljcvske milosti Rudolfa II. Dvorjan se je znal za enkrat zelo spretno izviti iz nastav? ljenih zank. Cesar Rudolf ni mogel izslediti resnice. »GORISKA STRA2A« Stran 5. Opozorilo, Opozarjamo naročnike in prija* telje, da sta se uprava in uredništvo našega lista kakor tudi tajnistvo »Kmetsko * dclavske zveze« in »Edinosti« preselili. Vsi trije uradi so ostali v dosedanji hiši in tudi v istem nadstropju, zamenjali snio samo sobe. Vhod v imenovane ura* de je takoj na desno v prvem nad* stropju na vrhu stopnic. Dijaški vestnik. Dijaška Matica v Trstu. V lagan je prošenj. »Dijaška Ma? tica« v Trstu naznanja, da spreje* ma prošnje za šolsko leto 1926*27 do vstevši 31. avgusta t. 1. Vse pro? šnje brez izjeme morajo biti spisa* ne na obrazcu, ki ga je izdalo dru? štvo in ki se dobi pri diiaških dru? štvih Julijske Krajine in v uradu Dijaškc Matice v Trstu, Via Coro* nco 17/111. Kdor žcli obrazec narav* nost od urada D. M., naj pošlje na? tančen naslov in naj priloži znamko 60 cent. Opozarjamo, da sc bodo vpoštevale samo prošnie onih dija* kov, ki bodo nabrali kai članov za D. M. Pristopnicc za nove članc do* bijo v uradu D. M. in pri vsch dija* ških društvih. D. M. pripominja obencm, da so dijaki, ki so dovršili 17. leto, sami člani. V nasprotnem slučaju so člani starši. Vsaki pro? šnji, v katcri morajo biti navcdeni razlogi, radi katerih se prosi pod* pora, morajo biti priloženi sledeči dokumenti: 1. ubožni list. 2. dokaz, da prosilec obiskuje solo, 3. ako ni začetnik, dokaz, da ie prejšnji letnik z uspehom dovršil; pri viso* košolcih, da je položil predpisane izpite oz. kolokvije, 4. domovinski list (potrdilo o državlianstvu). V prošnji mora biti še navedeno vse, kar naj tvori podlago za nieno pra* vilno rešitev. Dijaška Matica v Trstu. Navodila za nabiranje članov za »Dijaško Matico«. Redni člani so lahko osebe stare najmanj 17 let. Ustanovni član po? stane posameznik, ki plača enkrat za vselej 100 lir. in društva, usta? nove itd., ki plačajo za dobo petih let 100. lir. Redna članarina za dru? štveno leto, ki traja od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta, znaša 6 lir; vpisnina 2 liri. Vsak novo pri* stopivši član mora izpolniti pristop* nico. Znesek 6 lir plača potom po? ložnice Zadružne Zveze v Trstu- Ko dobi društveni urad izpolnjcno pristopnico in znesek lir 8 potom Zadružne Zveze, pošlje novemu članu društveno izkaznico. Proti plačilu 1 lire za poštnino dobijo no* vi čiani tudi društvena pravila. Kaj je novega na cleželi? Miren. Kakor je bilo napovedano se je vršila v nedeljo dne 4. julija v Mir* nu ob udeležbi mnogobroinega ob* činstva na lepem in prostornem dvorišču »Čevljarskc zadruge« ve* selica, ki je izpadla v vsakem oziru dobro. Vreme je sicer mislilo ne* koliko ponagajati ali premislilo se je o pravem času v zadovoljnost prirediteljev in občinstva. ki se je razšlo v najboljšem razpoloženju. Kar se vscbine sporeda tičc moram prircditelje le pohvaliti. V sporedu je namreč bilo za vsakega nekaj. Od najmlajšega pa do naistarejše* ga, vsak je nekaj odnescl. Pripom* nil bi le, da naj bodo pri takih pri? reditvah igre prva, ali vsai med pr* vimi sporednimi točkami. Jaz se namreč nisem mogel, kliub dobre* mu igranju, iznebiti vtisa, da se je enodejanka »Stričcva oporoka« le nekam predolgo vlekla. Gotov sem, da bi ta moj vtis odpadel, ako bi jo videli in poslušali takoi v začetku. Sicer igra sama na sebi ni veliko vredna, vendarle pa vsebuie nekaj lepih prizorov, ki so vzbuiali salve smeha. Igranjc pohvalno, škoda*le, da se igralke niso zavedale. da igra<= jo na prostem; morale bi siovoriti glasncjc. Sicer jim pa moram opro? stiti, kcr če bi glasneje govorile, bi zgubile svoje nežnc glasove, in bi ne bile vcč mestne in sine gospo* dične. To o igri. Neka vrsta hudič* kov črncev, ki je predstavliala »Cr* no paradno stražo« je jako zabava* la prisotne malčke. Mahali so z no* garni in jih metali narazen. kakor da bi ne bile njihove. In še jaz, ki veljam za resnega eloveka, sem se smejal. Pevske točke prav lepe. Po* sebno so ugajale: »Njega ni« in »Slovo od doma«. Ženice in grablji* ce so s svojim rajanjem v pestrih in jako okusno izbranih naših nošah kar očarale. Rajanje je bilo ponov? ljeno. Iznajdljivi pa so ti Mirenci. Vsekakor lepa veselica. Pozabiti ne smem, da se je vse to vršilo ob spremljevanju in udarjanju miren? skega godbencga krožka in od spu? ščanju lepih raket. * * * »Slovensko izobražev. društvo« se zahvaljujc cenj. občinstvu iz Mirna in okolice za izredno lepo vdeležbo pri nedeljski prireditvi. Naša marljiva mladina ie dobila za svoj trud zadoščenje, ki io bo na* vajalo k nadalnjcmu plodonosnemu prosvetnemu delovanju. Zahvalju* jemo se vsem prijateljem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je prireditev dosegla zaželjeni uspeh. Podgora. Naš zvonik ima tik nad zemljo pretrgan strelovod. Čudno, da pri tolikem treskanju in gromu, ki je letos, še ni prišlo do nesreče. Saj je znano, da je pred tednom trešči* lo v neko dobrih 100 korakov od zvonika oddaljeno drevo g. K. Bo* Ije je brez strelovoda biti, kakor pa pokvarjenega imeti. Log pod Mangartom. Dolgo časa že ni bilo euti izpod sivega Mangarta nikake posebne novice, zato hočem danes nekoliko očrtati »cvetlični dan«. Kakor je znano, je bila nedelja 6. junija po? svečena agitaciji zoper kruto moril? ko človeštva — jetiko. Ob tej pri* liki se je nabralo v naši občini v to svrho 360 L. Ker sem bil izvoljen za predsednika odbora za nabira* nje prostovoljnih prispevkov, sem imel priliko spoznati to ljudstvo in njegova bivališča. Snaga, red in udobnosti, kf vladajo v stanovanjih teh občinarjev so me naravnosrt presenetili, kajti v vsaki hiši je vu deti vodovod, električno lučf štedil* nik ter lepo razsvetljena, prezrače* na in očiščena stanovanja. Iz tega sem spoznal, kako je naše ljudstvo zelo dovzetno za snago, ki je prvi predpogoj zoper razsirjanje jetike. V tern oziru gre vsem obcinarjem brez izjeme najvecja cast. Ob kon* cu se pa vsem darovalcem iskreno zahvaljujem za prostovoljne pri? spevke in jim kličem: Ohranite snago v svojih domovih! Osek e Vitovlje. Zadnjič sino poročali v dopisu iz Šempasa o občutni škodi, ki jo je povzročilo neurje pred dvema ted* noma v naši dolini. Naj danes do* damo še težko škodo, ki sta jo na? pravila Vitovski in Blenkov potok v naši občini. Dva mostova — en bctonski in en zidan — sta popol* noma odnešena. Velikanske mno? zinc kamnja in skal sta privalila narasla hudournika do Oseka in celo pod vas. Jobova njiva in več drugih so pokrite na visoko z ogromnimi skalami in kamenjcm, ki so pridrvele celo izpod Užič. Vsega nanešenega materijala je več sto vozov in gre škoda v stotisoč lir. Poti od Oseka do Trnovskega gozda so za več tednov neporabnc. Poprej rodovitne njive in vinogradi na pobočju so deloma odplavljeni in sc vidijo sedaj gole skale. Nujno bi bilo, da bi država in dežela pri* skočili težko prizadetemu prebival? stvu na pomoč. Vsaj že pred vojno začetc regulacije potokov in hudo* urnikov naj bi se nadaljevale in do* končale. Marsikateremu posestniku bi bila na ta način zaščitena vsaj zcmlja. Kakor čujemo je neurje hudo go? spodarilo tudi po Vogrskem. Tudi tu je škoda ogromna. Števerjan. Naši ueenci prirede dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne šolsko vesehco z bogatim in zanimivim sporedom. Vabimo starše in prijatelje mladi* ne kakor tudi ljubitelje lepe pesmi ter nedolžnega veselja, da prihite k tej prireditvi naših ljubih malčkov v obilnem številu! Vogersko. Prosvetno društvo »Pomlad« na Vogerskem priredi v nedeljo dne 11. julija svojo prvo prireditev. Igra se roparska drama »Volkašin« s petjem. Sodeluje več pevskih zborov iz sosednih vasi. Med od* mori svira godbcni oddelck iz Pr? vačine. K obilni udeležbi vabi od? bor. Škrbina. Umrl je 2. t. m. pri nas posestnik in bivši župan Martin Lozej. Ravno pred letom se mu je smrtno pone* srečil pri mlatilnici njegov sin. Bil je blagega, poštenega značaja. Do* bri družini našc sožalje, njemu pa večni mir! Livek. K nam je spet priromala kruta smrt, zamahnila s svojo koso in iz* trgala iz naše srede v cvetu njegove mladosti splošno ljubljenega Anto* na Matcliča iz Ravni. Pokojni je bil clan in požrtvovalen odbornik izob. društva Livek. Kal bolezni je pri* nesel iz svetovne vojne in podleči ji jc moral kljub vsemu prizadeva* nju dne 11. junija t. 1. Še ni leto dni, kar smo čitali v G. S, da se je poročil in danes moramo javiti to prežalostno vest. Pokojni je bil mirnega značaja, zato tudi povsod priljubljen, kar nam je najjasnejše pričala številna udeležba pri po* grebu. Lahka ti bodi domača zem* lja, ljubi Anton. Neutolažljivim staršem in ostalim pa naše globoko sožalje! Fojana v Brdih. V nedeljo dne 11. t. m. vsi v Fo* jano k veliki javni prireditvi s sle* dečim sporedom: 1. »II passero soli«= tario« (Leopardi), deklamacija. 2. »Knezov zet«, poje pevski zbor iz Fojane; 3. »Vojaci na poti«, poje pevski zbor iz Neblega; 4. »Pies kralja Matjaža«, poje pevski zbor iz Fojane; 5. »Miklova Zala«, Sketo Bajukova drama v petih dejanjih. | Med odmori svira »Godbeni kro» žeka iz Gorice. Po vprizoritvi je prosta zabava pri mizah in bo svi* ral »Godb. krožek« izbrane koma* de; obenem sodeluje šaljiva pošta. Zadnjič smo omenili, da se igra vprizori dne 29. m. m. na dan Sv. Petra in Pavla, a ker višje oblastvo nam ni hotelo dati dovoljenja, smo bili prisiljcni prenesti prireditev na nedeljo 11. t. m. Kdor ljubi zabavo, naj ne zamudi prilike. Brici, vsi prihitite v Fojano. Spored je bogat in lep. Vljudno vabi vse sosedne vasi odbor. Dornberg. Naša občina je bila nekdaj na glasu, da ima pevce, ki pojejo ka? kor slavček. Ni je bilo priredi (ve v bližnjih vüseh, na katcro bi ne po* vabili našega pevskega zbora. Reei moram, da sem prebil najlepše tre? nutke svojega življenja ravno v družbi z našimi pevci Kaj je lcpšega kakor ubrana in s sreem zapeta slo* venska pesem? A danes z našim zborom ni več tako; vsaj po nje? govern zadnjem nastopu v Rihem? bergu sodim tako. Ne rečem, da so naši pevci peli ravno tako slabo v primeri z dru. F IPßlTHSIllfS Rezerve Din. sn;ÄMMWü. iBOtPfllB yUBWllSfl D;R 10000.C Porirtižnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. —¦ Agencije: Logatec. Vloge na knjižice po 4% Vloge v tekočenn računu lir ali dinarjev, (najugodnejSe , obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojue odiUod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostaii bančni nosli.