List 9.
Moje misli ozir mlinov na sapo.
Kolikor je meni znano, se mlini na sapo v našem cesarstvu ne rabijo dokaj, dasiravno bi utegnila njih raba v nekterih krajih mnogokrat kaj koristna biti. Vem, da marsikdo bo debelo gledal bravši „Mlin na sapo" in da bode rekel: „No, to je pa spet prazna". Ako pa okoljšine, v kte-rih se znajdemo, nekoliko pretehtamo, se lahko prepričamo, da za več krajev naše dežele mlin na sapo ni ravno prazna reč, če bi se saj nekaj tacih mlinov postavilo.
Te baze mlini bi bili za hribovce kaj velika dobrota, kajti oni v doline žito nosijo in zopet moko nazaj na višave z velikim trudom; jesen imajo oni s steljo, lesom in kuho čez glavo dela, da celo ne utegnejo se z moko za zimo preskerbeti, in če sneg kmalo zasuje pota na debelo, vode in potoki pred ledom presahnejo in mlinske kolesa praznujejo, jim za moko prede, da je joj! Pa tudi v ložki dolini na Notrajnskem bi mlin na sapo večkrat zaželjen bil, zakaj tukaj morajo včasih večkrat na leto nekteri mlinarji urno svoje kopita pobrati in od strani gledati, kako jim voda mlinske kamne poplakuje, in to se bo tii še dokajkrat in se zmiraj nujo ponavljalo , dokler ne bo umetna roka skozi berdo med Ložem in cerkniškim jezerom odtoke pospešila.
Po naši deželi jug in burja nekterikrat več dni neprenehoma rogovilita in delata veliko škodo pri drevji in poslopji , Burja na Notrajnskem celo vojaku drugač veleva stopati, kakor ga njegovi predstojniki učijo, in če je človek termast in je neuboga, ga kaznuje do kervavega; ona tudi vozarjem, če se ji o pravi dobi iz poti ne umaknejo , naj težje vozove prekucuje. Zakaj bi naši ljudje teh dveh ro-govilježev, ki mu delata toliko škode, ne upregali tako, da bi jim tudi kterikrat kaj koristila in sukala mlinske kamne ?
Ako v Holandii sapa mlinske kolesa tako verti, zakaj bi jih pa po notrajnskih homcih in gorenskih hribih ne ?
Mlin na sapo je dosihmal pri nas nenavadna stvar, toraj bi bilo želeti, da bi kdo natanjčen obris takega mlina z jasnim popisom „Novicam" izročil in potem ni dvomiti, da bi se tu in tam na Krajnskem, kjer je prilika za to, v korist domovine saj nekoliko takih mlinov ne napravilo.
Križnogorski.
*) Naj imenuje kdo, kakor mu je drago, mlin „na sapo", ali mlin „na veter". Jez ga imenujem „na sapo", ker na Notrajnskem sapa to pomeni kar nemški „Wind", veter pa tukaj pomeni jug. Gorenci pa tudi pravijo „Plesati na sapo", toraj jim bo tudi razumno mlin „na sapo".                                               Pis.