AKTUALNO VPRAŠANJE Kam gremo za praznike? Tako se te dni sprašujemo po delavnicah, tovarnah, na sestankih in na cesti. Letošnji prazniki delovnih ljudi so dobili pri nas še posebno obeležje spričo VII. Kongresa, na katerem jo potrjena naša dosedanja pot, izbojevana s tolikimi težavami in napori. Da bi prvomajske praznike lahko čim prijetnejše preživeli, so kulturno-prosvet-»e, športne in druge organizacije poskrbele za vrsto prireditev. Sindikalne organizacije v podjetjih pripravljajo za svoje kolektive razna zborovanja, izlete in druge manifestacije. Ob priliki izletov na Javoruiški rovt, na Planino pod Golico, na Črni vrh, na Poljane in druge kraje, bodo za jeseniške železarje pripravili posebne kulturne sporede. Sindikalne organizacije škofjeloških podjetij nameravajo sestaviti posebno štafeto, mladina »Jelovice« pojde na izlet na Pohorje. V tržiški predilnici so se dogovorili za posebno družabno prireditev kolektiva, ki naj bi bila 1. maja v Podljubeljn. Za delavce »Iskre« iz Kranja pripravlja njihova sindikalna organizacija vrsto izletov v partizanske kraje, kot na primer v Begunje, v partizansko bolnišnico Franjo pri Cerknem in v druge turistično - zgodovinske kraje. Skoro v vsakem večjem kolektivu nameravajo prirediti skupne prireditve in izlete svojim delavcem za praznike. Pri vsem tem pa ne gre zgolj za lepe, zgodovinske kraje, za kvalitetne prireditve, marveč za razpoloženje, za utrjevanje tovarištva v kolektivih, za srečavanje z delavci iz drugih kolektivov, za zbliževanje, za prijateljske odnose med njimi, gre za praznovanje naših skupnih uspehov. V tem smislu so ti prazniki najlepša priložnost za poglobitev tovarištva med delavci in utrditev povezanosti v skupnih naporih pred nadaljnjim delovnim poletom. K. M. Tovariš Tito - ponovno generalni sekretar ZK) aktualno vprašanje GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZf DELOVNIH LETO XI., ŠT. 33 — CENA DIN 10.— LJUDI ZA GORENJSKO KRANJ, 28. APRILA 1958 Brigada* je (J),/<7J//, ^0 pOtultul Kranj, 27. aprila. — Z današnjim Popoldanskim vlakom ob 15.30 se Je vrnila v Kranj prva gorenjska mladinska delovna brigada »Staneta Žagarja«, ki je bila od 10. mar-ca na gradnji avtoceste »Bratstva lQ edinstva«. S svojim delom je brigada postala dvakrat udarna. Med mladinci in mladinkami pa se jih je vrnilo 12 s priznanjem udarnika, 22 pa je pohvaljenih. Na železniški postaji so predstavniki ■okrajnega komiteja LMS in drugih organizacij pozdravili graditelje in se jim zahvalil, da so dostojno zastopali gorenjsko mladino na tem Pomembnem rjradilišču. Sveže, mlado kipenje v naravi in predpraznično razpoloženje nas prijetno vznemirja. Tu je Prvi maj. Praznik narave, ki je hkrati pomladni praznik človeške družbe. Proletarec je spoznal, da je moč zgraditi svet, dostojen človeka - ustvarjalca, le tako, da poprej podre izkpriščevaisko družbo. Zato se je ta proletarec v majskih dneh pred dvainso-d^mdesetimi leti — bilo je v Chicagu — spoprijel s krivico. Tedaj se je začela zgodovina praznika solidarnosti delavcev r Iskrene čestitke ob delavskem prazniku -1. moju pošilja vsem poslovnim prijateljem, naročnikom, bralcem, sodelavcem in vsem delovnim ljudem na Gorenjskem ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« KRANJ orenjska prvomajska razg ledni ca F;>io: r'ranr Tov' ar vsega sveta, praznika boja za svet brez krivice in nasilja. V ta novi svet smo si v naši domovini že odprli vrata na s teža j. Zdaj ga gradimo še od znotraj. Tudi Sedmi kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Ljubljani, ki se je pravkar končal, je dal zgodovinski prispevek k tej naši gradnji. Na tem kongresu je bilo med drugim ugotovljeno, da prepušča naš sedanji sistem delitve dohodka 73 % družbenega " proizvoda v državi v upravljanje podjetjem in komunam. Kje na svetu proizvajalci samostojno upravljajo s tako velikimi družbenimi sredstvi? Naš proizvajalec, naš delovni človek je torej vzel usodo v svoje roke. Prvi maj je pri nas praznik ljudi, ki sami upravljajo s svojim delom in življenjem. Zdaj smo sredi drugačnega boja kot smo bili nekoč. Zdaj postavljamo zahteve sami sebi, ker gre za to, da bi sebi v prid kar najbolje gospodarili, toda gospodarili tako, da hkrati vzpostavljamo plemenitejše družbene odnose. O teh nalogah je pravkar razpravljal tudi Sedmi kongres jugoslovanskih komunistov v Ljubljani. Ta naloga ni pasem, ni idila, marveč hud napor, nepopustljiv spopad z vsem starim, preživelim, ki se še ovija okrog novega, se mota pod nogami ter ovira korak. Tepomo se tudi sami s seboj, sami v sebi, proti birokratskim usedlinam, proti vsakršnemu egoizmu, za nov lik človeka, ki ne pozna samo samega •be, marveč skuša čedalje bolj v ••klajcvati svoje ravnanje z normami, ki jih oblikuje prolotarska morala. Najtežje pa je premagovali negativne težnje v nas samih. To čutimo v vsakodnevnem delu upravljavcev. D^n-mo, na sejah delavskih svetov, ko sklepamo o delitvi dobička in ram narekujejo potrebe, da damo del sredstev za stanovanja, za ureditev problemov v občini Izleti in kresovi za prvi maj Kranj, 27. aprila. — Mladinski planinski odsek Kranj je na svoji današnji seji sklenil, da bodo mladinci v počastitev delavskega praznika in Dneva mladosti priredili več skupinskih izletov, po vseh bližnjih gorah pa bodo na predvečer praznika kurili kresove. Ve-( ma mladih planincev bo v patrolnim maršu šla na ogled partizanske bolnišnice »Franju« na Primorsko. — Mladinci iz Cerkna bodo piiMilili svojim tovarišem lep sprejem, nato pa se bodo pogovorili mod seboj o raznih problemih in dt-In mladincev v Kranju in Ceik-ncm. Vač manjših Metov pa bo poleg tega po bližnjih gorah. -an- in podobno. To čutimo tudi v drugih organih upravljanja in oblasti, kadar nam lokalni egoizem skuša zamegliti potrebe širše skupnosti, ko se v upravljavcu včasih oglasi samo proizvajalec, včasih pa samo potrošnik, in se hoče zriniti v ospredje samo lastni »-jaz«, čeprav na škodo drugih. Poglavitno pa je vendarle to, da je v naši skupnosti čedalje več ljudi, ki se ne zapirajo več samo v ozki krog lastnega »jaz-a«, ker so doumeli, da je napredek posameznika odvisen od napredka celotne naše skupnosti. To zmago humane zavesti pa krepi in razvija ravno sistem samoupravljanja, v katerem rastemo ter se kalimo v nove ljudi, prežete s socialistično moralo, ki čutijo največje zadovoljstvo v tem, da lahko nudijo svojemu sočloveku vse, kar mu gre in se skupaj z njim veselijo njegovega napredka. Zato ob našem prvomajskem prazniku čutimo pomlad tudi v svojih srcih. Iz tekih src pa kličemo tudi vsem ljudem na svetu, ki težijo po mirti, enakopravnosti, svobodi in človeškem dostojanstvu: Živel prvomajski dan! V soboto je v Ljubljani konč aistov Jugoslavije. Kongres je ra ukrepih, ki so pomembni za naš tek programa, spremembe in dop prihodnjih nalogah. Kongres je iz Centralno revizijsko komisijo. To novno izvolil za generalnega sekr glasno izvolitvijo tov. Tita (ki je voljo vseh jugoslovanskih komun In voljo celotnega delovnega ljud al delo VII. kongres Zveze komu-zpravljal o naših ciljih, o poteh in nadaljnji razvoj. Sprejel je osnu-olnitve k statutu ter resolucijo 0 volii tudi nov Centralni kOidite i.) v. Josipa Broza-Tita je kongres po-etarja CK ZKJ. Delegati so s so-dobil prav vse glasove) izrazili istov, ki so jih poslali na kongres stva Jugoslavije. V dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani med zasedanjem kongresa mmmmmm «"««.....NAS RAZGOVOR Izredno zanimanje za VII. kongres Vsa naša domovina je te dni prisluhnila delu VII. kongresa ZK.T. Govori generalnega sekretarja tov. Tita. Rankoviča, Kardelja in drugih so bili predmet živahnih razprav ne samo v vrstah komunistov, marveč med vsemi delavci, med ljudmi v mestih in po vaseh. »Kako ste v vašem kolektivu sledili kongresu, o čem so delavci posebno govorili, kako jim mislite pomagati, da bi laže razumeli delo in zaključke kongresa?« Tako smo vprašali sekretarja organizacije ZK v tovarni »Peko« v Tržiču. »Ze v torek, ob začetku kongresa smo imeli odprt, sestanek. Tam smo pojasnili glavne smernico kongresa, kolikor so že bile znane. O katerem vprašanju, oziroma o katerem govoru s kongresa K) ftaSj delavci te dni največ govorili, j<> težko reči. Zanimanje med delavci je vsekakor veliko. Po končanem kongresu, ko bomo dobili končne smernice, nameravamo skupno s sindikalno organizacijo pripraviti širše sestanke in tolmačiti delavcem VSaJ osnovne ugotovitve in zaključke kongresa.« Tine Rojina v »Tiskanini« v Kranju pa je v razgovoru povedal: »Vse štiri naše osnovno organizacije ZK v kolektivu so imele v dnevih kongresa posebne sestanke. Govorili so o pomenu kongresa. Po vseh oddelkih tovarne je bilo slišati te dni mnogo pogovorov o ekspozejih na VII. kongresu. Gradivo kongresa nameravamo proučiti v organizacijah in potem tudi v sindikalnih aktivih in med delavci sploh. Seveda bo treba vse to pripraviti: zbrati najvažnejše točke iz celokupnega obilnega gradiva, tedaj jedro, in v,-,o poljudno tolmačiti delavcem na sestankih. Toda.te dni še ne bomo uspeli. Verjetno bo to šele po praznikih.« V Gorenjski predilnici v Skofji Loki nismo našli sekretarja in smo se pomenili s predsednikom sindikalne organizacije. Zelo ho čitali »Komunista« in si ga izposoj evali iz rok v roke, kot nam je povedal, da bi se spoznali z delom kongresa. Te dni so delavci, kadar so utegnili, hiteli k radiu, da bi poslušali govore, ali vsaj fl poročila. Kako bodo med ko- Ij lektivom pomagali pri pro- IH učevanju zaključkov kongre- MU sa, o tem doslej v sindikalni S organizaciji še ni bilo govo- pj ra. Gotovo pa se bodo o tem §§l pomenili. Albin Polk, org. sekretar f3 na občinskem komiteju Jese- §j} niče: »Po Jesenicah, Javorniku j| in povsod se te dni mnogo §§j govori o delu Kongresa. Lju- §§ dje so se povsod zbirali okoli 9 radijskih sprejemnikov in g pridno segali po dnevnikih, H da so sledili delu iz velike §jj dvorane Gospodarskega raz- B stavišča v Ljubljani. Kairo B bomo uredili proučevanje kongresnega gradiva, nismo B še določili. Gotovo bomo po- H rnagali organizacijam tem pri H študiju.« Stane Razdrh, »Sava« B Kranj: »Vse obrate, kjer ni B ropota, smo imeli ozvočene, §§§ da so delavci že med delom jff| lahko sledili kongresu. Naj- B bolj navdušeno so poslušii pj govor Tita. Seveda bomo vse |g zaključke kongresa še po- §p sebej proučili in jih uresni- pi čevall v svojem bodočem -1 delu.« K. M. jjg ^^^^^+%/+M$%$04019/+////U 2 Gtu» Coren t »k^ KRANJ, 23. APRILA 195S Kongres se je končal UPANJE ALI NEVARNOST? Londonski »Times<' piše o ekonomski krizi v Španiji in pravi: »Vsako leto v marcu začnejo astu-rijski rudarji negodovati, študentje na barcelonski univerzi prenehajo posečati predavanja, a iz različnih krajev v severovzhodni Španiji prihajajo vesti o nemirih v industriji« , Na koncu precej obširnega članka pa tudi »Times« uvidi, da ne gre pri teh nemirih za vpliv letnega časa, niti samo ekonomskih težav, marveč za politično krizo, ki je v Španiji že dalj časa očitna. »Times« p*se: »Obstaja nevarnost, da bo slaba ekonomska situacija privedla do političnih sprememb, ki se ne morejo predvideti.« Točno! Je le vprašanje, za koga je to nevarnost. Za veliko večino španskega ljudstva je verjetno ta možnost le vroče upanje. PAROLE Glavni odbor narodne fronte Čehoslovaške je pred kratkim izdal 46 prvomajskih parol. Parole so sploh v tej deželi velika moda. Od 46 parol jih je 9 posvečenih Sovjetski zvezi, nato pa po vrsti po ena vsem ostalim socialističnim državam in strankam. VLJUDNOST NI POPUŠČANJE Vodja angleških la- buristov Hugh Geitskell je pred dobrim tednom na zelo. vljuden način opozoril Američane na njihovo veliko napako, ki jim jo zamerijo mnogi ljudje po svetu. V razgovoru z dopisniki nekih ameriških listov je najprej izrazil prepričanje, da bo prišlo do boljših odnosov med Sovjetsko zvezo in ZDA, nato pa je pripomnil, da bo to mogoče le, če se bodo Američani izogibali »križarskega« stališča v razgovorih z Rusi. »Lahko ste odločni, vendar morate biti tudi vljudni,« je dejal Geitskell in ob koncu še dodal: »Mi bi želeli, da z nami nekoliko enakoprav-neje postopate. Nočemo, da bi se z nami postopalo, kot z nekim satelitom. Hočemo biti partner.« Kaže, da bi bili vsi veliki radi še večji. ABC IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJŠBK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA" 397 — TELEFON UPRAVE ŠT. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-13S / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN V prvi polovici tedna hladno, nevarnost slane. V drugi polovici nestalno vreme s pogostimi padavinami nevihtnega značaja. Delegati so se razšli, velika dvorana na Gospodarskem razstavišču se je izpraznila, Ljubljana počasi spet dobiva od praznične vsakdanjo podobo. VII. konglres ZKJ se je končal. Toda ostal bo njegov pomen in odmev po širnem svetu. Na stotine pisanih strani, referati, govori in razprave, besede in misli — vse to bo ostalo kot trdni temeljni kamen nadaljnjemu razvoju socializma ne samo pri nas, marveč tudi za ostali svet. Kongresni dogodki so nam še preblizu, da bi lahko v vsej veličini, v celotnem obsegu in pomenu ocenili vlogo VII. kongresa za nadaljnji razvoj socialistične misli, toda že nekaj obrobnih značilnosti napoveduje mogočen odmev v svetu in bogat prispevek k razvoju in napredku mednarodnega delavskega gibanja. Ne bo pretirano, če rečemo, da je" ves svet prisluhnil poteku VII. kongresa. Sledili so mu tisti, ki so glasno ali tiho odobravali stališča ZKJ, in tudi tisti, ki iz tega ali onega vzroka niso prijazno gledali na njegove sklepe. Tuje časopisje in radijske postaje že zlepa niso posvečale Jugoslaviji tolikanj prostora v svojih stolpcih ali oddajah, kot so tokrat. Britanske radijske postaje so malone vsako uro poroča'e o najvažnejših dogodkih s kongresa, skoraj vsak časopis je poleg poročil prinesel tudi daljši komentar, »New York Times« pa je samo v eni številki posvetil skoraj celotno stran VII. kongresu. Takšna pozornost je tudi upravičena. VII. kongres je bil pravcati pregled temeljnih stališč, uspehov, kritičnih pogledov in načrtov za naš notranji razvoj in poglede Jugoslavije na mednarodna dogajanja. Vse to, kar se je nabiralo počasi v zadnjih letih, je zdaj zbrano in urejeno v kongresnih materialih, teoretično obdelano in posplošeno ter ilustrirano s praktičnimi primeri in vsakdanjo živo prakso socialistične graditve v Jugoslaviji. Ni naš namen, da bi na tem mestu govorili o pomenu VIL kongresa za nadaljnji razvoj socializma v naši deželi, vseeno pa lahko ugotovimo, da bodo izkušnje in ocene dosedanjega dela in dosežkov v socialistični graditvi Jugoslavije izredno dragocen doprinos k teoretični in praktični zakladnici mednarodnega gibanja nasploh. Ni bilo brez osnove, da je neki holandski socialistični novinar v razgovoru dejal, da je jugoslovansko socialistično gibanje trenutno najbolj napredno v svetu in da ga je zato treba podpreti, pa čeprav se marsikdo z jugoslovanskimi stališči ne strinja od vejice do pike. Na kongresu samem je bilo nekaj novinarjev, predvsem iz zah. dežel, ki so zgolj hlastali za senzacijami in površno ocenjevali ves pomen kongresa z ozkih blokov- skih pozicij. Zato je tudi nekaj zahodnega časopisja samo ugibale v starem duhu hladne vojne, kam neki se bo zdaj nagnila Jugoslavija, na katero stran, h kateremu bloku. Ti so tudi »obsodili« našo državo, da se je pomaknila bliže k Vzhodu, medtem ko so pa v vzhodnih deželah trdili, da smo »enako oddaljeni od obeh blokov, namesto, da bi bili povezani v socialističnem taboru«. Toda VII. kongres je jasno izrazil stališče, da položaja Jugoslavije ne gre meriti po centimetrski oddaljenosti od tega ali onega bloka, pač pa po njegovih načelnih stališčih. Jugoslavija pa je že dostikrat izpričala svojo privrženost politiki aktivnega sožitja; to pomeni, da je proti blokovski politiki, ki spodkopava temelje miru in nenehno grozi z novim vojnim spopadom. Jugoslavija vztraja na svoji neodvisni poti, na načelih enakopravnega sodelovanja, v boju za ohranitev miru in za nadaljnji razvoj resničnega proletarskega internacionalizma. VII. kongres ZKJ je ponovno jasno in nedvoumno potrdil takšno usmerjenost jugoslovanske politike, odločno je odgovoril na neutemeljene kritike z Vzhoda in na sumljive dvome z Zahoda. Neusmiljeno je zavrnil vse tiste nepoštene račune z dozdevno razcepljenostjo v vodstvu in v vrstah Zveze komunistov ter vnovič potrdil nezlomljivo enotnost jugoslovanskih narodov v boju za graditev socializma po poii, ki so si jo sami izbrali. Obiski tujih delegacij Razen drugih delegacij iz inozemstva, ki so si v času VII. kongresa želele ogledati naš gospodarski napredek in družbeno ureditev, so v zadnjih' dneh obiskale Gorenjsko tudi delegacija Izraela in Alžira. Dva predstavnika Fronte narodne osvoboditve Alžirije sta v petek, 25. t. m. obiskala Bled, blejski grad in si ogledala tamošnji muzej. Zlasti pa sta bila presenečena ob grobovih talcev v Dragi pri Begunjah in ob ogledu zaporov v Begunjah. Z zanimanjem sta poslušala razlago o našem odporu in partizanstvu, o terorju okupatorja in si beležila razne podatke. V tovarni »Iskra« sta se prav tako zanimala za podrobnosti iz organizacije dela in za kvalitetne izdelke. Tovarno »Iskra« je isti dan obiskala tudi delegacija Združene delavske partije (MAPAM) Izraela (na sliki), ki se je zanimala za vpiašanja o proizvodnji, za položaj delavstva in njegovo vlogo v de-..kok-in samoupravljal-ju. POČASTILI SO SPOMIN PADLIH ZEBLJARJEV Jesenice, 27. aprila. — V žeb-ljarni Železarne Jesenice je bilo danes dopoldne odkritje spominske plošče žrtvam okupacije članov kolektiva žebljarne jeseniške železarne. Pred spominsko ploščo se je zbralo nekaj sto svojcev padlih žebljarjev ki so prisostvovali žalnemu programu. O pomenu važnosti odkritja spominske plošče ob obletnici ustanovitve Osvobodilne Kdo ne pozna zgodbe o ladjicah na Ljubljanici v času okupacije, ko je malo papirnato brodovje nosilo Ljubljančanom prvomajski pozdrav z rdečimi zastavicami? Do zob oboroženi okupator se je prav pred to malo, a vendar simbolično manifestacijo čutil nemočnega. Niti rafali niso mogli tega preprečiti. Ali pa dogodka, ko je bila velika rdeča zastava na dan prvega maja zjutraj vrh zvonika frančiškanske cerkve v Ljubljani? Zaman so se pobesneli fašisti trudili, da bi jo sneli, zaman iskali najboljše plezalce in akrobate! Samo osmešili so se. Tak bes so večkrat doživljali tudi čuvarji protiljud-skih režimov po prvi svetovni vojni na Jesenicah. Prvi maj je bil vedno okrašen na nepričakovan način, ki je pokazal moč delavstva, enotnost naprednih sil in včasih duhovito zasmehovanje oblastnikov. »Veliko takih dogodkov se spominjam,« je dejal Franc Škerl, ki je bil takrat med organizatorji raznih izletov, širjenja naprednega, marksističnega čtiva, tro-■ilnih akcij in drugih manifestacij jeseniških železarjev. Ob. nekem takem prvomajskem prazniku si žandarji niso mogli pomagati iz zagate. Na visoki smreki za »štreko«, kot pravijo domačini temu kraju, je plapolala velika rdeča zastava. Ljudje so ploskali od radosti, žandarji pa so skakali naokoli, iskali krivce, sledove. Nič! Zaman so tudi iskali otroke in delavce, ki bi splezali na smreko, ki je bila namazana s spolzko ilovico in povrhu celo ovita s bodečo žico. Vse to je bilo storjeno v noči pred prvim majem. Končno so prisilili delavce, da so smreko posekali, kar je pa dalo Jeseničanom povod za še večje veselje, prvomajsko razpoložen je in dovtipe na račun takratnega režima. ♦ Lepega prvomajskega jutra, Skerl se ne spominja točno, ali je to bilo 1927. ali 1028. leta, pa je Jeseničane prijetno iznenadil velik znak srpa in kladiva na visoki, navpični skali pod Mežakljo. Znak je bil narejen v čudovito točnih dimenzijah z belim apnom v premeru morda 8 do 10 metrov. Ljudje na Jesenicah, na Javor-niku, tja do Koroške Bele, so iznenađeni odpirali okna v sveže pomladansko jutro in občudovali mogočni pro-letarski znak v hribu nasproti. Klicali so drug drugega, se zbirali na dvoriščih in cestah, ugibali,, kako je le bilo moč narediti ta znak čez noč. Praznično razpoloženje je bilo še toliko večje, svečanejše. Prav tisto jutro je bil organiziran tudi »izlet« na Poljane. Drug za drugim so se izmikali ljudje izpred oči žandarjev in se sestajali više gori v hribu. Vedno več Svobodašev je prihajalo na hrib. Zvečer so se bili dorrjpni"; za izlet. V telovadnici so iz rok v roke romale brošure, obvestila in vse je bilo domenjeno. Le tega zvečer ni nihče vedel, da bodo zjutraj lahko v brk vsem žandarjem opazovali velik proletarski simbol, ki je bil v ponos vsem Jesenicam. Toda žandarji so bili od ranega jutra na nogah. Baje so šli takoj na »kraj zločina« in ugibali, kako bi bilo moč odstraniti znak. Nihče ni bil temu kos. Spet so zaman iskali plezalce, alpiniste ali kogarkoli, ki bi se upal v navpično, visoko steno, da bi izbrisal apno, ki se je bilo že osušilo in se vsesalo v suho skalo. Zato so bili še bolj besni. Tudi za izletniki so prav kmalu prišli na Poljane. Vsaka malenkost jih je prestrašila. Federlova mama je nosila rdečo ruto na palici čez ramo. Takoj so se zagnali vanjo. Mama si je mirno zavezala ruto na glavo in — zastave ni bilo več. Tudi ruto so ji hoteli odvzeti. Rdeča barva jim je šla pač na živce kot biku v areni. Navzoči so se postavili po robu. Žandarji so se zbali in se brez besed odstranili. Bd je kp, pomladanski dan. Sonce je že močno grelo, popje je brstelo in metulji so plesali nad cvetkami. Veseli izletniki pa so posedli po travi, žene so odprle košarice in postregle s prigrizkom in razgovori so se začeli. Pomenili so se o kršenih delavskih pravicah, o načinu dela v organizacijah, o razpoloženju delavstva in o strankarskih, režimskih trenjih in položaju delavstva. Seveda previdno, kajti žandarji so vohunili naokoli. Taki so bili prvomajski izleti. Toda tisto leto je bil izlet podkrepljen s posebnim razpoloženjem in zavestjo vseh Jeseničanov. Znak na skali jim je dal vero v moč, v pravico in svobodo, ki si jo bodo nekoč: priborili. Znak na skali je ostal nedotaknjen, viden nekaj let, dokler ga ni zob časa izbrisal. Šele pozneje se je zvedelo, da je bil mojster tega dela priljubljeni politični delavec, heroj i/. NOB Jože Gregorčič. Kot najboljšemu telovadcu mu je s pomočjo nekaj fantov uspelo v tisti noči naslikati na skalo srp in kladivo. - Mimogrede rečeno, po osvoboditvi so poskušali obnoviti znak na tisti skali. Toda uspelo ni niti pri belem dnevu z vsemi pripomočki, vsaj ne v tako velikem in pravilnem razmerju. Ki M. fronte Slovenije je govoril član delovnega kolektiva obrata Rok Globočnik, medtem ko so ostali program komemoracije izvedli pevski zbor in godba na pihala Svobode Jesenice. Zebljarji so z odkritjem spominske plošče sicer pozno, vendar nadvse dostojno počastili spomin padlih žebljarjev v NOB. U. DVE RAZSTAVI V MESTNEM MUZEJU V KRANJU Kranj, 27. aprila. — Sinoči je bila v počastitev praznika dola otvoritev razstave Kluba likovnih delavcev Gorenjske. To pot se člani kluba s svojimi deli že četrtič predstavljajo ljubiteljem likovne umetnosti. Ive Šubic je zastopan z grafiko in olji, Melita Vovkova in Milan Batista z barvno in črno-belo grafiko, Ljubo Ravnikar z akvarelom in Saša Kurap s scenskimi osnutki. Cene Ribnikar in Janko Gregorka pa razstavljata malo plastiko. — Razstava bo odprta do 12. maja. V zgornjih prostorih muzeja pa je bila ta dan otvoritev I. razstave muzejskih predmetov iz zbirk gorenjskih ljubiteljev. Zastopani so numizmatika, folklora, umetnostna obrt in številni kulturno-zgodovin-ski predmeti. Med razstavljenim gradivom predstavlja Petkovškova slika »Perice« posebno redkost. —1 To pot razstavlja tudi kranjski numizmatik - amater A. Pogačnik del svoje numizmatične zbirke pod naslovom »Prikaz denarstva v naši ožji in širši domovini od antike do konca 1.5. stoletju«. Razstavljen je kovani denar, ki je krožil kot zakonito plačilno sredstvo na naših tleh v navedenem razdobju. — Razstava bo odprta do 20. maja. S. POPRAVEK V številki ►►Glasu Gorenjske« dne 25. aprila nam je v članku »Ali je podražitev votle upravičena?« ponagaja! tiskarski škrat. V razpredelnici, kjer so navedene cene vode, se mora pravilno glasiti: Za široko potrošnjo (m1 vode) dosedanja cena 10 dinarjev, nova cena 20 dinarjev. V »Glasu Gorenjske« z dne 25. aprila pa je prišlo v nislovu članka, ki vabi na proslavo krajevnega praznika v Begunjah, do zamenjave datuma. Krajevni pf&znik je 1. maja In ne 11. maja. Uredništvo V KRANJSKI OBČINI BOPO ODLIKOVALI NAJZASLUŽNEJŠE DELAVCE Med drugimi svečanostmi, ki bodo v teh dneh v počastitev Prvega maja, pripravlja malo svečanost tudi Občinski ljudski odbor v Kranju. 30. aprila bodo najzaslužnejšim delavcem v kranjski občini podelili odlikovanja za njihove zasluge in jim priredili skromno zakusko. Predvidevajo, da bo ob tej priliki odlikovanih okoli 30 delavcev kranjske občine. PET NOVIH TRGOVSKIH LOKALOV NA RAVNAH PRI TRŽIČU Ob Prvem maju bodo v Tržiču . dogradili novi stanovanjski in trgovski objekt. V objektu bo pet trgovskih lokalov (mesnica, trgovina, bife, prodajalnica zelenjave, kruha in mleka) in sedem družinskih stanovanj. Občina bo oddala to poslopje v najem trgovskim podjetjem, tako bodo prebivalci novega naselja, ki raste na Ravnah, lahko ugodno nakupovali v neposredni bližini stanovanj. Odpadlo jim bo precej poti in gospodinje ne bo-!do/zamujale za nakup -vsakiđaV-*'* njih življenjskih potrebščin več toliko dragocenega časa. V TRŽIČU NOVA PEKARNA L. maj, Praznik dela, bo Pekarna v Tržiču praznovala nadvse svečano. Na ta dan bo slovesna otvoritev novih pekarni-ških prostorov. To ne bo samo pomemben dogodek za delovni kolektiv Pekarne, temveč za vse prebivalce Tržiča in bližnje okolice. Že dlje so tamkajšnji prebivalci občutili pomanjkanje pekovskih proizvodov, predvsem najrazličnejšega peciva, saj je bila dnevna kapaciteta stare pekarne le do 3000 kg pekovskih izdelkov. Poleg tega pa so bili dosedanji prostori pekarne higienično skrajno neprimerni. Nova pekarna, za katere izgradnjo in notranjo opremo je bilo potrebnih 32 milijonov dinarjev in je opremljena z najmodernejšimi stroji in napravami naših podjetij, pa bo lahko zadostila vsem potrebam. Njena zmogljivost bo 7000 kg pekovskih izdelkov dnevno. FaBo V TRŽIČU BODO UREDILI GROBIŠČE PADLIM Za prvomajske praznike bodo V Tržiču uredili tudi skupno grobišče padlih partizanov. Grobišče bo urejeno ob splošnem tržiškem pokopališču. Tako se bodo Trži-čani vsaj deJno oddolžili 43 partizanom, ki so padli v času NOF! v Tržiču in bližnji okolici. »DELIKATESA« V PREUREJENEM LOKALU Del lokala kranjske »Delikatesa« že neka i časa preurejajo. V tem ča,su »Delikatesa« posluje v utesnjenem prostoru. Na upravi podjetja »Delikatesa« menijo, da bodo dela -pri prvem delu preurejenega lokala končana do prvomajskih praznikov in da bodo za te praznike potrošniki lahko kupovali že v moderno preurejenem lokalu. Za tem pa bodo začeli z drugo fazo del. RAZVITJE SINDIKALNEGA PRAPORA V TOVARNI LEPENKE TRŽIČ V Tovarni lepenke v Tržiču se v" teh dneh še posebej pri-pravita jO na praznovanj o prvega maja. Prvega maja bodo namreč praznovali dvojni praznik-Razvili l;» Na h r i ličku ob cesti v vasi PriTpn je zraslo celo naselje desetih lično urejenih barak. Le kje več življenja kol t«i, kjer prebiva okoli 960 mladih ljudi. Je čutiti 15-letnl Karlo ve, ka) hoče Kristina, le brž, da se ne bo shla-dilol« tudi še bolj ceniti. Ze zgodaj se je moral lotiti dela, če je hotel živeti. Njegove oči so govorile, da mu mladost ni nič kaj rožnata. »Pustil sem šolo. Angleščina mi je delala preglavice« Povedal mi jc, da je potem delal na žagi, kjer je nakladal vagone. To delo prav fotovo ni bilo lahko za 15-letnega naredil avto-moto izpit in se po zaposlil. Takih je še veliko. Vsi se radi mnogo naučili, mnogo vC deli in znali. ( To je tudi edina in najboljša P k uspehu. Sedanjim uspehom bodo tako pridružili še novi. Prl gadirji bodo tako lahko odšli mov polni izkušenj in ponosni, so tudi oni sodelovali pri grad™ velike jugoslovanske magistra pri veliki manifestaciji jugoslova* ske mladine, da je v teh skup"' naporih tudi del njihovih. r^rna.. jih bodo zamenjali drugi brigadi1"!^ Srečno, mladi brigadirji, sre mladi graditeljil _ LJ. Jefl11' Slike: F. Veti*9 KRANJ. 28. APRILA 1958 Glas Goremjskje 7 KAŽIPOT Nekateri se bodo koj spočetka uprli. »Kaj bi z Gorenjsko. Te smo že siti. Tod prebivamo že od rojstva. Obiščimo rajši morje!« — Nikar tako! Če bomo imeli za prvi maj srečo, bomo tudi to pot doživeli vtise, ki nam jih sicer nudi le pogled z morske obale. Potrudimo se na Jošta in naš trud bo stotero poplačan. Glej sliko! Kaj ni Šmarjetna gora kot otoček, ki se dviga iz meglenega morja med Joštom in Kamniškimi planinami? Pod meglenim morjem počiva Kranj kot potopljena Atlantida. (Foto: L. Beriak) Prvi maj že trka na duri. Še dan, dva in ljudje bodo polni nemirnih pričakovanj otresli s čevljev mestni prah in pohiteli v naročje cvetoče narave. Poiskali bodo razvedrila in sprostitve v naravnih lepotah, in teh na Gorenjskem zares ne manjka. Kam torej? Glejte — prav to je tisto vprašanje, ki dela ljudem pa tudi naši fotoreportaii preglavice. V hudo zadrego nas spravlja. Pa utegne kdo reči: »Če ne moreš izbrati primernega kraja za prvomajski izlet, pa ostani doma!« — No, če ni boljših predlogov, naj raje tisti, ki to predlaga, zaloputne usta. To pa res ne gre, da bi ob tem največjem prazniku delovnega ljudstva ostajali doma. Le pogumno ven, pa kamorkoli. Prepričani bodimo, da svoje odločitve ne bomo obžalovali. Kamorkoli nas popelje pot, povsod na Gorenjskem bomo našli kraj, čigar prirodne mikavnosti bodo storile naš izlet še prijetnejši. Da bo izbira hitrejša, naj služi naša prvomajska fotoreportaža kot kažipot iz zadrege. Glejte šmenta — spet smo trčili ob novo zadrego: kako naj spravimo vse prirodne bisere Gorenjske na eno samo stran časopisa. No, nič ne de! Nekaj malega bomo že utes-nili na ta prostor. Da bo naše posvetovanje zabavnejše, si ga zamislimo kot fantazijsko popotovanje po Gorenjski. Na pot torej! Zdaj pa obiščimo kraljestvo Storžiča! Kdo ne pozna Preddvora pri Kranju in njegove čudovite okolicel Jakob, Zaplata, Bašelj, Trste-nik in drugi kraji nam bodo še dolgo ostali v spominu. Pokrajino, kakršno prikazuje naša slika, bomo srečavali na vsakem koraku. (Foto: L. Berjak) Ker je sneg že pobralo, bodo ljubitelji bele opojnosti morda prišli na svoj račun ob pogledu na opojno dišeče bele poljane narcis na Črnem vrhu, Javorniškem rovtu in Plavškem rovtu nad Jesenicami. Seveda le v primeru, če se ni letos pomlad v teh krajih le preveč zakasnila. Če nam pogleda na Kranj in kranjsko polje ne bo zastiralo megleno morje, se bomo lahko čudili lepotam v dolini. Pa utegnejo nekateri spet godrnjati: »Ce je v dolini tako lepo, kaj bi potlej rinili v hribe.« — Ti ljudje bodo rajši ostali kar v Kranju, čigar okolica je kot ustvarjena za poldnevne in celodnevne izlete. Ste že bili v slikoviti soteski Save v Drulovki? Obiščite jo — ne bo vam žali (Foto: L. Berjak) Kam pa pojdejo Jeseničani za 1. maj? Prav gotovo bodo ostali Mnogi bodo povezali svoj prvo- zvesti svojim tradicionalnim maj-majski izlet z obiskom krajev, ki skim izletom, predvsem na Meso si zagotovili v zgodovini NOB i,.,,, „ ,,_ . T . * ' s. žakljo, na Poljane m na Javornl- castno mesto. Za te kraje pa res nismo v zadregi. Saj skoraj ni $ki rov »«d Jesenicami. Te kraje gozda, ravnice, gore in poti na Je namreč obiskovala jeseniška Gorenjskem, kamor ne bi stopila Svoboda že pred vojno. Kakšno partizanska noga. Če pa te prive- Če se bomo na poti na Jošt za trenutek ustavili in se ozrli V dolino, bo ležalo kranjsko polje pred nami kot na dlani. (Foto: L. Berjak) de pot do Podljubelja, posto] pred spomenikom francoskih interniran-cev, ki so kot žrtve nemškega nasilja, končali v tamošnjem taborišču. (Foto: L. Berjak) vlogo so odigrali ti kraji med NOB, menda ni treba posebej poudarjati. Naša slika kaže počitniški dom Železarne Jesenice na Me-žaklji, kjer si bodo lahko izletniki »privezali« dušo. (Foto: Franc Torkar) Kdor pa pojde dalje proti severu, se bo lahko do mile volje navduševal nad lepoto gorskih velikanov Martuljkove skupine. — Drugim bo bolj po godu Selška ali Poljanska dolina, pa Zbiljske jezero in še vrsta mikavnih krajev, ki so bogato posejani po Gorenjski. r Tisti, ki so dobri v nogah, se bodo morda odločili za Krvavec, ostali pa, ki ljubijo udobnost, se bodo »potrudili« z avtobusi na Jezersko. Visokogorska pokrajina, ki jo kaže slika, jih bo sloterno poplačala za trud. Ste že slišali za slap Sum in toplice v Besnicl pri Kranju? Sedimo na kolo. Komaj 8 km loči Kranj od tega skritega prirodnega bisera. Slišite bobnenje? To Je gorska rečica, ki se prebija skrtzi romantično gozdno pokrajino. Njen tok se prelomi le na skalni previsi in se spremeni v 5 m široko vodno zaveso, ki pada 20 m globoko v prepad. Streljaj od tod bomo našli tudi toplic«. »Tam, kjer murke cveto .. .« začne pesem, ki opeva pokopališče talcev in Lambergov grad Kamen v Dragi pri Begunjah. Menda ni primernejšega kraja za prvomajski izlet, kot prav dolina Drage. S. ŠKUFCA Vse je pripravljeno: dobra volja načrti in -če nam vreme ne bo nagajalo, tedaj nasvidenje v enem izmed krajev naše Gorenjske. j * 8 Glas Gorenjske KRANJ, 28. APRILA 1958 rasi našega Ha Paberki s posvetovanj prosvetnih društev in okrajnega Sveta Svobod — Izobraževalno delo - težišče naših prizadevanj Sestanki Okrajnega Sveta svobod in prosvetnih društev z vodilnim kadrom naših prosvetnih društev, ki so v zadnjem mesecu zajeli vseh 11 občin, so končani. Na teh sestankih, ali točnaje povedano, na teh posvetih so obravnavali predvsem dramsko dejavnost in vse obrobne probleme, ki spremljajo življenje in delo naših amaterskih igralskih družin. Namen tega zapiska je znova opozoriti na nekatere znane in že večkrat obravnavane probleme naše kulturno-prosvetne politike. Vzporedno s tem pa bi želel obravnavati te probleme s stališča zahtev in potreb delavskega razreda. V nemajhni zadregi sem, kajti vseh številnih misli, ki so se porajale na teh posvetovanjih. dobo o društveni dejavnosti. Ena prvih ugotovitev, ki velja za večino igralskih družin, je bila ta, da materialni problem ni tisto, kar predvsem duši njihovo dejavnost. Brez pretiravanja: mnogo pomembnejša težava, ki mrtviči večjo dejavnost že od vsega početka je pomanjkanje dobrih režiserjev in vodilnega kadra sploh. Vse pa kaže da je Svet Svobod našel primerno rešitev, ki bo deloma rešila dramske sekcije iz stiske. Svet Svobod bo uporabil sistem hitre, kratkoročne pomoči. Pritegnil bo namreč več sposobnih režiserjev, ki bodo obiskovali tiste dramske sekcije, ki izkušenih režiserjev nimajo. S pravilnimi napotki in nasveti bodo dali ti režiserji - inštruktorji že ob začetku študija uprizoritvi, Balkonski prizor iz Shakespearove drame Romeo in Julija v uprizoritvi DPD Svoboda »Tomaž Godec« na Bohinjski Bistrici spričo skopo odmerjenega prostora ne bom mogel zajeti. Skušal pa bom iz gradiva izluščiti tiste ugotovitve, predloge in pobude, ki utegnejo našim igralskim družinam zlasti tistim, ki se posvetovanj niso udeležila, pri delu koristiti. KAKŠNI RAZLOGI SO PRIVEDLI DO TEH OBŠIRNIH POSVETOVANJ? Izkušnje zadnjih let so pokazale, da dopisovanje med Svetom Svobod in našimi prosvetnimi društvi zaradi neprožnosti ni obrodilo zaželenih sadov. Na dopise Sveta Svobod nekatera društva sploh niso reagirala, ali pa so bili odgovori pomanjkljivi in zategadelj niso nudili pravega vpogleda v društveno dejavnost. Z neposrednim stikom in živo besedo na posvetovanjih pa je ta pomanjkljivost odpadla; Svet Svodob je dobil docela jasno po- ki jo dramska sekcija pripravlja, pravo podobo. S tremi ali štirimi obiski, ki bodo zajemali začetek in sredino študija ter študij tik pred uprizoritvijo, bo delo domačega režiserja zelo olajšano, pa tudi kvaliteta uprizoritev se bo dvignila. Tudi misli o režiserskih, insce-natorskih in maskerskih tečajih ne kaže opuščati. Zveza Svobod bo priredila enomesečni počitniški tečaj višje stopnje, medtem ko bodo tečaji nižje stopnje v okrajnem merilu. PROGRAMSKA POLITIKA ŠE VEDNO KAMEN SPOTIKE Posveti so dalje ugotovili, da je programska politika za nekatere igralske družine še vedno slepa ulica, iz katere ne najdejo izhoda. To je pogosto tudi vzrok, da amaterji le preradi segajo po delih, katerih preživela tematika ne ustreza napredni miselno- sti sodobnega človeka. Razumljivo je, da kulturna politika izgublja v takšnih primerih svoj pravi smoter: zadovoljevati duhovne potrebe človeka in oblikovati njegovo duhovno podobo, jo oplemenititi in oplajati z etičnimi vrednotami. Niso pa redki primeri, da nekatera društva hlastajo po dramskih delih, katerim niso kos. Seveda tudi take ugotovitve zgreše svoj pravi smoter, saj ne pomenijo drugega kot brezplodno izgubljanje časa. Posveti so dalje opozorili na pojav, da je programska politika igralskih družin ponekod odvisna zgolj od okusa posameznikov. Seveda grozi nevarnost, da tak izbor dramskih del pogosto zaobide duhovne potrebe našega človeka. Vendar je Svet Svobod našel rešitev tudi za to pereče vprašanje. Dramskim družinam, ki jim bo sestavljanje repertoarja povzročalo preglavice, bo z nasvetom priskočil na pomoč Svet Svobod, kolikor ne bodo pred tem našli ustrezne pomoči pri občinskih svetih Svobod in prosvetnih društev. Poslej se bodo društva pri sestavljanju repertoarja s pridom posluževala seznama dramskih del, ki ga je pred kratkim izdal Prosvetni servis. Posvetovanja so tudi ugotovila, da se nekaterih igralskih družin polašča malodušje. Spričo neza-nimanja občinstva za dramske uprizoritve upada tudi zanimanje za dramsko delo. Tu pa v prvi vrsti trčimo v vprašanje kvalitete uprizoritev in posredno v VPRAŠANJE AMATERIZMA Uprizoritve, ki dosegajo primerno kvalitetno raven, so ponavadi tudi dobro obiskane. Da je temu tako, nam služi kot dokaz »Dnevnik Ane Frank« v uprizoritvi DPD »-Svoboda« Stražišče pri Kranju in uprizoritev drame -Romeo in Julija«, ki jo je uprizorila Svoboda na Bohinjski Beli. Zanimanje prebivalstva za obe deli je preseglo vsa pričakovanja. Ce pa govorimo o malodušju, ki je v nekaterih društvih sprožilo krizo, potem se ta neposredno veže na amaterizem. Kdor pa bi amaterizmu napovedal konec, bi se seveda hudo zmotil. Bistvo amaterizma je zajeto v trajnem nagnenju človeka do umetniškega izživljanja samosvojih ustvarjalnih hotenj in zategadelj ni nekaj preživelega. Trdimo pa lahko nasprotno. V vedno ugodnejših gmotnih in duhovnih družbenih razmerah, bo njegov pomen za človeka vedno večji. Seveda pa ne sme biti amater-stvo edino težišče dela naših prosvetnih društev. To je le del poslanstva, ki naj ga prosvetna društva opravljajo. Predvsem naj bi bilo izobraževalno delo tisti problem, kateremu bi bilo treba posvečati največ pozornosti. Segati bo treba po tistih oblikah dela, ki bodo razširile človeku družbeno obzorje. Zelo razveseljiva je tudi ugotovitev, da se je malodušje, ki je doslej mrtvičilo društveno dejavnost po nekaterih občinah, začelo umikati pred novim porastom zanimanja za odrsko delo. To pa velja zlasti za občine, kjer so začeli delovati občinski Sveti Svobod in prosvetnih društev. KJE NAJ BO TEŽIŠČE KULTURNO-PROSVETNEGA DELA? Docela zmotno je mnenje naših prosvetnih društev, ki menijo, da je zgolj amaterizem no- r NOVICE S KNJIŽNE POLICE v.. Beograjska založba »Sedma sila- je izdala nad 800 »strani debelo knjigo z naslovom -KO JE KO U JUGOSLAVIJI«. V knjigi je zbranih okoli 6000 življenjepisov najpomembnejših osebnosti iz političnega, gospodarskega in kulturnega življenja v naši državi. Življenjepisi obsegajo najvažnejše podatke o življenju in delu vsakega posameznika. Razvrščeni so po abecedi, zato ima knjiga zna- čaj biografskega leksikona. Delo prinaša politične voditelje, direktorje gospodarskih podjetij, predsednike upravnih odborov in delavskih svetov, nadalje mnogo znanstvenikov, književnikov, glasbenikov, umetnikov in nekaj imen iz športnega sveta. Glede udeležbe Kranja in Gorenjske v tej publikaciji moramo reči, da so predstavniki političnega in gospodarskega življenja kar dobro za- * • T23SOI stopani, nosilci kulturnega življenja pa nekam čudno redki. Gotovo je v naši sredini nekaj takih osebnosti, ki bi po svojem delu in mestvu v družbi zaslužile, da bi jih imeli v knjigi, kjer iščemo odgovor na vprašanje, kdo je kaj v Jugoslaviji. Pričakujemo, da bo nova izdaja tega dela omenjene pomanjkljivosti odpravila. Kljub temu bo leksikon koristil marsikateremu dijaku, prosvetnemu, političnemu in gospodarskemu delavcu, da bo mogel hitro najti zaželene prve informacije o človeku, s katerim ima opravka. S. B. silec poslanstva, ki je zaupano prosvetnim društvom. Niso redki primeri, ko se začne amaterizem precenjevati in se v svoji samozaverovanosti smatrati za edino zveličavnega nosilca vladajoče kulture. Amaterizem ne sme voditi v monopol in primi-tivizem posameznikov, temveč mora predstavljati zgolj sestavni del celotnega kulturno-prosvet-nega programa naših društev. Težišče vsega dela pa je treba prenesti na izobraževalno delo. Tu je mišljeno predvsem iz-venšolsko izobraževanje, čigar namen je dvigniti intelektualno raven naših ljudi, zlasti tistih, ki iz kakršnihkoli razlogov niso imeli priložnosti za redno šolanje. To pa ni edini smoter izobraževalnega dela. Zapolniti mora vrzeli v našem rednem šolstvu in nuditi državljanom družbeno znanje, ki ga potrebujejo kot aktivni člani naše samoupravne skupnosti. Sicer ne bi kazalo naštevati vseh izobraževalnih oblik, ki so nastajale in še nastajajo kot posledica nezasičenih ljudskih potreb. Poudariti pa bi hotel, da ne smemo prepuščati izobraževalnega dela zgolj pobudi in naključju, temveč se ga je treba lotevati smotrno v povezavi z rednim šolstvom. Le načrtno delo bo dalo tem oblikam dela pečat stalnosti in pomembnosti. Vsekakor smo preživeli čas improviziranega in kampanjskega dela. Zategadelj ni dovolj, da iščemo nove žive oblike dela, temveč moramo predvsem prisluhniti potrebam našega delovnega človeka. S. Š. Zdenko Kalin: DELO IN MLADINA (marmor) Z dvignjeno glavo gremo naprej .. . številnejši, kot je travnatih bilk, se spletemo v goste vrste in s ponosnim glasom pozdravljamo napredek, blaginjo in mir! (Iz francoske proletartke poezije) J Uspehi pri izobraževanju odraslih v Kranju Redna predavanja - stalna metoda izobraževalne sekcije DPD Svoboda — Šola tujih jezikov — Žene in dekleta v krožka za ročna dela in pletenje — Zanimanje za likovni krožek Osnovna naloga delavsko prosvetnih in ostalih kulturnih društev — izobraževanje odraslih — sicer polagoma, vendar vztrajno prodira in postaja glavna dejavnost teh društev. Hitrejši ali počasnejši vzpon je pač odvisen od organizacijskih in materialnih možnosti, kakor tudi od razpoložljivega kadra. Svoboda Kranj ima v tem pogledu že dvoletne izkušnje in temu primerne uspehe. V sezoni 1956-57 je izobraževalna sekcija od več možnih oblik izobraževanja organizirala le javna predavanja za širše množice. Takih predavanj je bilo 15. Teme: znanost, zdravstvo, šport, politično in družbeno življenje ter splošna izobrazba. V letošnji sezoni je sekcija razširila svojo dejavnost in pomnožila število oblik izobraževanja, saj ji je uspelo organizirati še šolo za tuje jezike, likovni krožek in krožek za ročna dela in pletenje. Torej vsekakor večji razmah kot preteklo leto. S tem je podana tudi večja možnost vključevanja delovnih ljtidi v akcijo, kakor tudi pestrost v izobraževanju delovnih ljudi. Sekcija ima redna javna predavanja vsak četrtek. Taka nepretrgana dejavnost ima prednost v tem, da prihaja na predavanje vedno isto število stalnih poslušalcev poleg novih interesentov. S tem so se redni obiskovalci navadili na določen dan in s tem tudi računajo. V letošnji sezoni je sekcija izboljšala program predavanj, saj je tudi uvedla cikluse predavanj, ki ljudi mnogo bolj navežejo kot pa nesistematično prirejanje predavanj z raznih področij. Iz tega razloga se je v letošnji sezoni tudi znatno povečal obisk, ki je do sedaj, ko sezona še ni zaključena, dosegel številko 3329, napram obisku iz lanskega leta, ko je obiskalo predavanja le 1199 ljudi. Tako je sekcija priredila od novembra do danes dva ciklusa iz zdravstva, vsak ciklus s štirimi predavanji, dalje dve predavanji s področja vzgoje v družini, pet predavanj iz geografije in 4 splošno-izobraževalna predavanja. Snov so tolmačili najboljši strokovnjaki in pedagogi. Skoro vsa predavanja so bila ponazorjena s tehničnimi pripomočki od gramofona, flanelograma, dia-skopa, epidiaskopa do kinopro- jektorja na ozki trak. Težave so le v tem, da vseh teh sredstev društvo še nima v svoji lasti in si jih mora še, vedno izposojeva-ti, pogostokrat celo iz Ljubljane, če ni razumevanja v Kranju. Veliko pomoč pri tem delu nudi Ljudska univerza iz Ljubljane, ki kljub temu, da ne more zadovoljiti niti potreb svojega okraja, z velikim razumevanjem podpira stremljenja Svobode v Kranju, tako s predavanji kot s tehničnimi pripomočki. Na začetku zime je izobraževalna sekcija organizirala tudi šolo za tuje jezike. Zanimanje je bilo veliko, saj se je v začetku vpisalo v tečaje te šole 139 interesentov, od tega 49 tečajnikov za angleški in 90 za tečaj nemškega jezika. Trenutno ima društvo dva tečaja angleškega jezika in tri tečaje nemškega jezika. Tečajniki bodo na koncu leta opravili izpite pred strokovno komLsijo in dobili potrdila o obiskovanju tečaja. Največje težave pri organizaciji takih tečajev so pač prostori, katere je z razumevanjem odstopila Srednja ekonomska šola. Snov tolmačijo priznani pedagogi enkrat tedensko po dve uri. Pri pouku se poslužujejo pospešene metode ob uporabi magnetofonov in gramofonskih plošč. Zanimiva je ugotovitev, da je pretežna večina tečajnikov kvalificiranih ljudi, ki so uvideli potrebo po jfhanju jezikov zaradi uporabe inozemske literature pri svojem poklicu. Žene in dekleta zbira izobraževalna sekcija v krožku za ročna dela in pletenje, kjer se pod vodstvom izkušene strokovnjakinje uvajajo v to ročno umetnost. Pouk je enkrat tedensko ob pomoči inozemske in domače literature. Članic sicer ni veliko, so pa vztrajne in pridne. Morda bodo tudi kmalu pokazale znanje, ki so ga pridobile na tečaju. Za mlade talente likovne umetnosti, ki so bili vrsto let prepuščeni likovnemu delu brez vodstva, je sekcija sicer pozno, vendar še vedno dovolj zgodaj organizirala likovni krožek pod vodstvom akademskega slikarja. Tako se naši mladi slikarji ne bodo več bavili z dilentantizmejm, ampak bodo črpali iz izkušenj predavatelja nove pobude za iskanje svojega slikarskega izraza. Zanimanje za likovni krožek je tolikšno, da ni moč več sprejemati novih interesentov. Pričakujemo, da se bodo mladi slikarji kaj kmalu predstavili naši javnosti tudi z razstavo. Tako izobraževalna sekcija Svobode postopoma in vztrajno gradi osnove in zbira izkušnje za bodočo Ljudsko univerzo kot ustanovo s samostojnim finansira-njem. Dokler ne bomo imeli takega zavoda v Kranju, bo vsa dejavnost na področju izobraževanja delovnih ljudi odvisna le od požrtvovalnosti posameznih organizatorjev, ki delajo iz ljU" bežni in navdušenja! M. S. NE ZANIKAM SVOJE PRETEKLOSTI Mehiška filmska proizvodnja na moč rada- sega po osladno sentimentalnih zgodbah, kar je postalo že nekakšna tradicija. To potrjuje tudi film »Ne zanikam svoje preteklosti«. Ljubitelji filmske umetnosti, ki jim je ta zvrst zgodb pisana na kožo, bodo nedvomno prišli na svoj račun, pa čeprav ni v pripovedi ničesar, kar bi bilo vredno pozornosti. Ne kaže pa zanikati, da film ni komercialen. Na filmski trak so posneli zgodbo o plesni reviji, ki pa močno zaostaja za ameriškimi revijski«"1 spektakli. Vodilna misel, ki P«*" pleta zgodbo, Je napihnjeno Ple" menita ljubezen, ki ne pozna m»" Ja. Da pride ljubezen še posebno do Izraza, Je On, sin zelo bog*te mehiške družine, Ona pa nekdanj* plesalka dvomljive preteklosti. Razen tega Je lik ljubimca močno potenciran z vsemi etičnimi in moralnimi vrednotami. In konec? *• Je preveč ohlapen, da bi bil u*" ten, razen tega pa konča zgodba °* zelo neduhov)t način — x za 1*'" privlečenih happy-endom. 51 58 KRANJ, 28. APRILA 1958 Glas G**rem+iM* 9 MATI (Odlomek iz istoimenskega romana) Ko je stopila na ulico in začula v zraku razburjeni in pričakujoči hrup človeških Glasov ter zagledala povsod, pri oknih in na hišnih pragovih, skupine ljudi, ki so z radovednimi očmi spremljale njenega sina in Andreja, ji je vstala pred očmi Meglena lisa in zaplesala, prelivaje se zdaj v prozorno zeleno, zdaj v kalnosivo barvo. Ljudje so jih pozdravljali, in v teh pozdravih je bilo nekaj posebnega. Njuno uho je lovilo odtrgane, polglasne pripombe. »Glej, vojvoda prihajata...« »Kaj vemo, kdo je vojvoda...« »Saj ne mislim nič slabega!...« Drugje je nekdo na dvorišču razjarjeno kričal: »Policija jih bo polovila... pa bo po njih!...« »Enkrat jih je že imela!« Javkajoč ženski glas je prestrašeno udarjal skozi okno na ulico. »Spametuj se! Si mar samec, kaj?« Ko so šli mimo hiše hromega Zosimova, pl je za svojo pohabo dobival od tovarne mesečno podporo, je stegnil glavo skozi okno in zavpil: »Paška! Vrat ti bodo zavili za tvoja dejanja, ničvrednež, videl boš!« Mati se je zdrsnila in obstala. Ta krik io je navdal s skelečo togoto. Ozrla se je v zabuhli, debeli obraz pohabljenca, ki je zmerjaje umaknil glavo. Nato je s pospešenimi koraki dohitela sina in krenila za njim, trudeč se, da bi ne ostala zadaj. Ta in Andrej nista menda nič opazila in nista slišala klicev, ki so jih spremljali. Stopala sta mirno, brez naglice. Zdaj jih je ustavil Mironov, postaren, skromen mož, ki so ga vsi spoštovali zaradi njegovega treznega, čistega življenja. »Vi tudi ne delate, Danilo Ivanovič?« 9a je vprašal Pavel. »Zena mi je na porodu. No, in dan je tak — tako nemiren!« je Mironov odvrnil, pazljivo ogledujoč tovariša, nato pa polglasno vprašal: »Kako je, fanta? Pravijo, da mislite napraviti ravnatelju škandal in mu pobiti šipe?« »Saj nismo pijani!« je Pavel vzkliknil. »Samo z zastavami pojdemo po ulici in pesmi bomo peli!« je rekel Malorus. »Le poslušajte naše pesmi — v teh je naša vera!« »Vašo vero poznam!« je Mironov zamišljeno dejal. »Bral sem vaše spise... Glej, Nilovna!« je vzkliknil. »Greš mar tudi ti na punt!« »Človek mora vsaj pred smrtjo stopiti Pravici ob stran!« »Viš jo!« je rekel Mironov. »Torej bo menda res, kar pravijo, da si nosila Prepovedane knjižice v tovarno?« ,|«lni.iii;iiii!!|iii:1|iiit!iiiiiiiijiiiuliil!iliJMIiilMlliliiliillilii*il«liil««"«"W»'^ BITKA ZA MADRID Odlomek iz knjige -Bili smo v Španiji«, ki jo je po pripovedovanju spominov slovenskih prostovoljcev uredil A. Marvin *2. decembra (1936) so fašisti nadalje-VaU napade, toda brez večjih uspehov, ker smo menjali skrivališča, brž ko se te aviacija oddaljila in njihovo topni-**tvo je tolko v prazno. Lstega dne okoli poldneva pa so zajeli fašisti resnejši napad. Na desni in levi so po dveh urah boja le vdrli v uaše položaje. Naš bataljon je poslal Polkovniku Galanu na pomoč najprej 3- četo, nato še drugo. Fašisti so še ^trajali. Tudi četrta četa našega bataljona. je c-ia( da bi okrepila položaje *ega sektorja. Ostala je le moja četa, * je je bilo pravzaprav le za dober y°d, ker so jo tako razredčile prejšnje bitke. Južni del vasi je bil že v na-fProtnikovih rokah. Proti nam so se .Sli falangisti in Marokanci. Topništvo ]G bilo italijansko, kakor smo kasneje gVedeli, tedaj pa smo vedeli le, da so »rapneij in granate italijanskega izvora, ^abbrica munizione Terni« je pisalo na dnu granate, Nenadoma so fašisti prodrli do gra-slča na južni strani vasi. Njegov go-Poclujoči položaj je bil neprecenljive r°driosti za nas in za nasprotnika. Ni minilo četrt ure, že je bila sovraž-J**°Va aviacija odhode severno od gj^iča. Toda gradič jc bil že zopet v ?*oih rokah. Ta nenadni napad moje g~*Si ko so naši zaradi preplaha že be- Ohl -m° J° S,al r6S nad 20 m°Ž' ki S° D«v.ali med ranjenimi in ubitimi, to- £\uspel je le! Mislim da so Frankovci, I*« ko so zasedli gradič, obvestili svoj Žr^b' ta pa takoj aviacijo, naj nas »be-^ popolnoma uniči. Tedaj pa je J*s bliskoviti napad tako presenetil n°v.i'ažnika, da ni več utegnil spreme-fctl napada v obrambo in s tem obdr-l*1 zavzete položaje. Presenečenje je z 0 tako veliko, da nam Je uspeln redu* nokonko Marokanccv, kar je 1 malo olja. Nadev: 12 dkg surovega masla, 10 dkg drobtin, 1 kg rabarbare, cimet' 20 dkg sladkorja, 5 dkg rozin. Iz moke, olja, beljaka in tople vode napravimo vlečeno testo in ga, ko je pol ure pokrito počivalo na toplem, razvlečemo, potresemo s prepraženimi drobtinicami, olupljeno in na koščke zrezano rabarbaro, sladkorjem, cimetom in rozi' nami. Zvijemo in pečemo približno 30 do 45 minut v pečici. VEČERJA: PLJUCKA Z RI2EM IN ZELENJAVO Telečja pljučka skuhaj z jušno zelenjavo. Kuhane zreži na rezance in jih * drobno čebulo opraži na masti. Dodaj še očiščen riž, zalij z juho, v kateri si kuhal* pljučka. Jed naj bo gosta. rajse večerne urice 1AI1 I_i |13|2 mm Previdno izrežite vse črne lise, Jih pra- Eto figuro, narejeno iz 12 vžigalic. V prazne kvadrate vstavite številke *r vilno zložite in dobili boste neko žival. Poskusi narediti iz istega števila vžigalic ko, da bo vsota vseh v vodoravnih, novo figuro, ki bo imela 6 trikotnikov. vpičnih in diagonalnih vrstah 34. KRANJ, 28. APRILA 1958 Gla& Gorenjske u 1. maf »Povej mi očka moj, zakaj pri nas je praznik 1. maj?« »Zato pač, sinko, ker pri nas zdaj ljudstvo le ima oblast, in l.maj, — zapomni si, — je praznik delavnih ljudi. Naj kmet bo, delavec, težak, zdravnik, umetnik, učenjak; Kdor seje, dela in gradi, kdor zdravi, piše in uči; Kdor z glavo dela, kdor z roko, naj 1. maj mu praznik bo!« »Pa reci, očka, kaj pa mi? Kdor majhen je, kaj ta gradi?« »»Kdor majhen, sinko, je, gradi, če v šoli pridno se uči, zato zdaj, sinko, pazi to, da praznik 1. maj ti bo!«« Ema Kompare %har na morju Bil je deževen dan in veter je zavijal okiog oglov. »Ob takem vremenu zunaj ni prijetno,« je dejal stari mornar in si posadil na kolena oba vnučka. »Nekoč sem doživel vihar,« je jel pripovedovati. »Nebo je v hipu potem-nelo, morje se je vzpenilo in velikanski valovi so se zaganjali v ladjo, jo premetavali in sukali kot igračo. Če si stopil na krov, se ti je zdelo, kakor da si pod slapom. Veter je zavijal in rohnel in ladja je stokala in cvilila, kakor vidva, ko sta bila še majhna. Ne stati nismo mogli, ne sedeti, ne ležati. In vse naše obleke smo imeli premočene; vse na ladji je bilo mokro. Se jesti nismo mogli v miru, Mizo je premetavalo iz kota v kot in krompir ALI ZE VESTE... . . .da se pri Uroševcu, majhni vasici na Kosovem polju vidi kaj redek pojav. Rečica Nerodinka se namreč blizu te vasice viliči. Voda se razdvaja in teče del v reko Sitnico, le ta pa v Ibar ln dalje v Moravo. Reka Morava, pa kakor vemo, se izliva pri Smederevu v reko Donavo in ta v Črno morje. Del Nerodinke pa teče v reko Lepenac, ki se izliva v Vardar in le ta v Egejsko morje. ... da raste na otoku Braču, blizu male vasice Milno velikanski bor, ki velja za najmočnejše drevo te vrste v naši državi. Strokovnjaki menijo, da je ta velikan dosegel že kaj častitljivo starost, baje že raste nad 450 let. Obseg debla meri nad pet metrov, pod njegovo krošnjo pa je okoli 2500 kvadratnih metrov tal v senci. Vsekakor je ta velikan v^ponos mali vasici in ga v poletnih dneh tujci kaj radi ogledujejo in počijejo v njegovi senci. ... da se je Makedonija, ki je bila pred drugo svetovno vojno znana kot najbolj zaostala dežela, sedaj po osvoboditvi močno razvila. Dežela brez tovarn je postala čez noč republika, v kateri se je močno razvila predvsem industrija. Mesta: Skopje, Tetovo, Bitolj, Štip so nagosto posejani z tovarniškimi dimniki. Posebno pa se je razvilo malo mestece Titov Veles. V njem in okrog njega so se pojavili svilarski kombinat »Nova Kamišova«, tovarna porcelana in sanitarnih naprav »Boris Kidrič«, tovarna kovinske opreme »Brata Košuljčevič«, tovarna krede »Prevalec«, luščilnica riža, tovarna keramike in še druga podjetja. Da je prišlo do tega razvoja in gospodarskega vzpona je treba iskati vzroke predvsem v velikem bogastvu raznih rud: kroma, svinca, cinka, magnezita, bakra, železa itd., ki ga kopljejo v Makedoniji. ... da živi ln dela v kraju Petrinje na Hrvatskem Slavko Kušan, ki je pravi zaojster-rezbar. Izdelki, ki prihajajo izpod njegovih prstov in jih oblikuje z nožem, so prave umetnine. Pred nekaj dnevi je mož izdelal violino in to iz samih vžigalic. Za izgotovitev glasbila je porabil »samo« 4568 vžigalic in jih je zlagal in lepil, Predno je izgotovil violino, devet mesecev. Glasbilo je lepe oblike in tudi ton, ki ga daje, je prijeten. ... da smo v zadnjih mesecih proizvedli za 31 odstotkov več električne ener-9ije kot lani v teh mesecih. To izredno prekoračenje plana proizvodnje je omogočila obilica padavin, seveda pa to ni edini vzrok. Treba je upoštevati, da so povečali v teh mesecih zmogljivost v elektrarni Jablanica ter v elektrarni Jajce in Mavrovo. Električno energijo izvažamo v Avstrijo, Italijo in tudi na Madžarsko. Nagradna križanka k Le k soncu, soncu Vodoravno: 2. grški bog vetrov, 4. spo- zemlje, 32. igralna potrebščina, 34. žužel- ndadanska cvetlica, 6. naziv za Hercegov- ke, 35. predlog, 36. ljudje z velikimi očmi, ca (tudi naziv opere), 3. gorstvo v južni 37. oziralni zaimek. Ameriki, 9. osebni zaimek, 11. deveti ton, Navpično: 1. prepotena, 2. isti, prav tak, 9las, 13. nered, zmeda, 14. kovaško delo, 4. glas, 5. zvišana nota, 6. z enakimi kra- *6. povratno osebni zaimek, 17. glavno ki, 7. gozdni sadež, soroden malini, 9. fo- se je kotalil po podu kot frnikole. Žlice in vilice so se v tem direndaju pomešale med seboj in tako so mornarji le s težavo našli vsak svoj jedilni pribor.« Stari mornar je za hip umolknil \p prisluhnil, kako zunaj divja veter. Nato In ladja je spet mirno drsela po mirnem morju.. .« Stari mornar je pokazal skozi okno in oba vnučka sta s pogledom sledila njegovi kretnji. »Zjasnilo se je,« je dejal. je zmajal z glavo in povzel: Vnučka sta stekla na bleščeči pesek. »Da, vihar na morju je huda, ne- Stari mornar se je zadovoljno nasmeh- varna reč. Vesta, potlej pa je kar na nil. Vstal je ter stopil za njima, lepem posijalo sonce in zjasnilo se je. Na pesku so se sušile ribiške mreže. bragi ciclbanikl in pionirji l »Pomlad je zunaj naših vrat!* Dolgo se je letos upirala zima, in ni hotelo biti konca, ne deževnih dni, ne mraza. No, pa je le zmagala odjuga in upajmo, da bo v prihodnjih dneh le vse ozelenelo in vzcvetelo. Saj je mesec maj tu in pred nami najlepši dnevi in najpomembnejši prazniki. Praznovali ste že ustanovitev Osvobodilne fronte, naslednji dnevi pa bodo potekali v znamenju priprav in praznovanja delavskega praznika 1. maja. Ta praznik je postal že splošno ljudski praznik. Praznik delovnega ljudstva, ki je tesno povezan z napori in boji za boljše življenje vseh prebivalcev Jugoslavije. Najpomembnejši praznik v tem mesecu pa bomo praznovali 25. maja ob rojstnem dnevu našega maršala Tita, to je Dan mladosti. Vem, da se po vseh šolah in organizacijah pridno pripravljate na ta dan! Saj boste na fizkulturnih in drugih prireditvah hoteli pokazati, kaj mladina zmore, kaj zna in kaj hoče. V plemenitem tekmovanju med seboj boste dokazali, da ste vredni in ponosni cicibanč-ki in pionirji. V proslavo teh praznikov je naše uredništvo razpisalo NAGRADNO KRIŽANKO Otroci, kar pridno na delo, pravilne rešitve pa pošljite na znani naslov Uredništvo Glasu Gorenjske — Mlada rast, Kranj. Pripravljene so lepe nagrade. In še nekaj odgovorov, pa ne zamerite, da sem tako počasen. Hvala Vam dragi pionirji iz Preddvora za pridno dopisovanje. Mnogo sem že objavil, nekaj pa pride še na vrsto. Tisto o potresu je pa bilo malo prepozno. Še se kaj oglasite, malo opišite, kako ste praznovali Dan mladosti. Dragi Franci! Tvoja pesmica: Zajček toži v mrzli zimi, je prišla tudi prepozno, objavljena bo prihodnjo zimo. Mladinki Cilki iz Ljubljane pa tole: »Sreča« in »Materi« bo objavljeno, »Teliček« pa ne, ker smo nekaj podobnega objavili pred nekaj meseci. Ostale črtice sem oddal drugemu uredniku. Dedek Kosobrin Bliža se 1. maj Prvi maj . . . Misli se divje pode po glavi, hotele bi objeti ves svet. Prvi maj . . . Monotono udarjajo kolesa vagona, trušč se izgublja v megleni solzavi dan. »Jesenice«, je zaklical sprevodnik. Oglasile so se sirene, danes se mi zdi, da done bolj globoko, bolj prepričljivo. Delavci zapuščajo tovarno. Ob pogledu nanje, me je objelo nekaj toplega, nekaj mehkega. Spomnila sem se nekega starega koledarja in slike v njem. Naslikani so bili delavci z rdečo zastavo, a pod njo je pisalo »boljševiki praznujejo 1. maj«. Bilo je pred desetletji, ko so delavci v deželah, kjer jih je kapitalizem teptal in izkoriščal sklenili, da na dan 1. maja v znak protesta ne bodo šli na delo. Mnogokje so delavci dosegli, da so kapitalisti popustili, toda še danes so dežele, kjer delavci le v duhu praznujejo 1. maj. So pa dežele, med drugimi tudi naša, kjer vsa dežela s po- nosom in radostjo praznuje 1. maj. Saj je to praznik, kot pravi Prešeren, vseh, ki v srcu dobro mislijo. Tako kot na Jesenicah bodo na Javorniku in vseh železarnah delavci zapustili žareče peči — črni rudarji v Trbovljah bodo prilezli iz temnih jam in se bodo veselili; vsa dežela bo radostno vzdrhtela. Prvi maj .. . Iz sanj me je prebudil sprevodnik in v Mojstrani sem morala izstopiti. Guzelj Zinka, učenka II. let. VŠTŠ. Kako si naučim iinti lik? IX 5, Slabe točke mesto slovenske države, 18. ocet, 20. kra- sili, okameneli živalski ostanki, 10. del ob- tjca za pripis v pismu, 22. mesec, 23. de- leke, 12. igralna karta, 15. naloga, 19. nar, enota, 24. žensko ime, 26. bolezen tista s katero skupaj potuješ, 20. praznik ^°žganov in srca, 27. nikalnica, 28. prvi dela, 21. orožje, meč, 23. ločilo, 27. del črki evropske države, 29. ploskovne eno- obraza, 29. če, 30. grška črka, 33. bolezen, *e' 30. čas, doba, moško ime, 31. vrsta vodna žival. Postavite figure na šahovnico v začetni položaj. Dobro si oglejte vsako posamezno figuro na svojem mestu. Ste kaj ugotovili? Prav gotovo! V vsakem taboru je eno zelo slabo polje: v belem f2, v črnem pa f7. Tako je, saj ti dve polji ščiti le kralj in zdaj vam bo še bolj razumljivo, zakaj smo že zadnjič rekli, da v otvoritvi vsak stremi za tem, da bi čimprej ro-kiral. Ti dve slabi točki pa sta često tudi povod belega ali črnega za napad že v otvoritvi. Zato svoje lovce postavita na polje c4 oziroma c5. Tudi po rokadi nastane v vsakem taboru pa ena slaba točka (h2 in h7), vendar manj kot sta prvi dve. Kako pa se da v igri lepo izkoristiti tudi slabo točko h7 (h2), je eden najlepših primerov partija med Markom in Sal-gerjem, ki sta jo igrala leta 1900 v Černovicah. Pozicijo prikazuje diagram. Beli je potegnil 1. Le2-b5! ... z namenom, da prežene kraljico in ji s tem prepreči kontrolo nad poljem e7. 1.....Dd7Xb5 ,2. Sd5—et,+, Kg8 hI mat. —h8, 3. Dh3Xh7-f-, Kh8Xh7, 4. Tdl — Slabo točko v poziciji predstavlja tudi zaostali kmet na odprti liniji, ker ga nasprotnik z vsemi svojimi lahkimi in težkimi figurami ponavadi zlahka osvoji. Slaba polja pa so tudi takoimeno-vane »luknje«. Te nastanejo zaradi slabih potez s kmeti. Luknje so tista polja v lastnem taboru, ki niso zavarovana s kmeti. Postavite bele kmete na polja: a2, b3, c2, d3, e2, f3, g2 in h3. Štiri luknje ste dobili: a3, c3, e3 in g3. Kako se vam lahko v najmanjšem številu potez lahko maščujejo te luknje, najlepše pokaže »norcev mat«. Da, zaradi slabih potez belega s kmeti, je črni dosegel zmago že v drugi potezi. I.g2—g4?, e7—e5, 2. f2—f3?, Dd8—h4 mat. Zdaj, ko smo se pogovorili o nekaterih najvažnejših rečeh, na katere se moramo v otvoritvi vedno ozirati, bomo pogledali, kako so otvoritve razdeljene. Otvoritve so: odprte, polod-prte, zaprte in nepravilne. To je sicer prva razdelitev, za katero je značilnih le nekaj prvih potez. Vsaka od teh skupin pa se potem deli še naprej. Odprte otvoritve so vse tiste, v katerih beli in črni v prvi potezi potegneta kmeta pred kraljem za dve polji. Torej: beli e2—e4, črni pa e7— e5. Med temi otvoritvami so najznačilnejše: italijanka, Španka, kraljev gambit itd. Polodprte so vse tiste otvoritve, v katerih beli v prvi potezi potegne e2—e2, črni pa katerokoli drugo potezo, le e7—e5 ne. V tej skupini so najbolj poznane: sicilijanka, francoska, Caro-Can, Aljehinova obramba in tako dalje. Zaprte otvoritve so tiste, v katerih niti beli niti črni v prvi potezi ne potegneta kmeta pred kraljem, temveč najpogosteje kmeta, ki je pred damo. V to skupino spadajo: damin gambit, damina igra, Grunfeldova obramba, kraljeva indijka, Grunfeldova indij-ka, slovanska obramba, angleška otvoritev itd. V četrto skupino — nepravilne otvoritve — pa sodijo vse tiste otvoritve, ki v šahovskki teoriji še niso dovolj raziskane in katerih zaradi njihovih prvih potez nikakor ne moremo prištevati v katerokoli skupino izmed prvih treh. FaBo It CJa* Genremfmke KRANJ, 28. APRILA 1958 Nekaj zanimivega o denarju Anglija je dežela z največjimi davki. Okoli 38 do 40 odstotkov njenega narodnega dohodka gre za razne državne ali lokalne davke. Francija je glede tega na drugem mestu: za davke gre »samo« 25,6 odstotka narodnega dohodka njenih državljanov. Največ zlate rezerve na svetu imajo ZDA; njihova vrednost znaša okoli 22.100 milijonov dolarjev. Več kot polovico tega zlatega zaklada hranijo v »United States Bullion Depositorv« v trdnjavi Knox pri Louisvillu v Kentuckvju. Zlato je vlito v običajne palice, ki jih je v zakladnici okoli 900.000, vsaka od njih pa je vredna 14.000 dolarjev. Vrata glavnega trezora tehtajo več kot 20 ton in nihče ne ve celotne šifre, ki je potrebna, da bi se vrata odprla. Najstarejši bankovec, kar jih je še ohranjenih, je bankovec, ki ga je dne 19. decembra 1699 izdala »Bank of En-gland«. Takrat je predstavljal današnjo vrednost 555 funtov. Prvi bankovec na svetu pa je izdala leta 1661 Švedska državna banka; ta ni več ohranjen. Bankovec z največjo vrednostjo, ki je bil kdajkoli natiskan, je znani angleški bankovec za milijon funtov. Angleška banka je okoli leta 1812 izdala samo dva taka bankovca in oba sta še danes v veljavi. Služita pa le za notranje obračune med angleškimi bankami in nista v prometu. Bankovci z največjo vrednostjo, ki so v prometu, pa so ameriški bankovci za 100.000 dolarjev (1). Na njih je slika glave predsednika VVilsona. Največja inflacija, kar jih je bilo v zgodovini denarja, je bila leta 1946 na Madžarskem. Za en zlati pengo (iz leta 1931) je bilo takrat moč dobiti 1,3 kvin-tiljona (1,3 X 1030) papirnatih pengojev! Ček z največjo vrednostjo, ki je bil kdajkoli napisan in izplačan, je 23. januarja 1956 izdala Ford Motor Companv v Detroitu na račun Fordove dediščine. Ček je imel vrednost 229,500.000 dolarjev! iMNMHMNMMMMMMMMMHMM n.iliilitliilulHluliilHlHKiluttiimH ZA RAZVEDRILO NA AVDICIJI Začelo se je v Chicagu V drugi polovici prejšnjega stoletja je kapitalizem v ZDA začel preraščati v imperializem. Težnje kapitalistov po nagli bogatitvi pa so čedalje bolj poslabševale življenje delavcev. Delovni dan je trajal po 16 ur. Hkrati so se začele pojavljati tudi v ZDA delavske organizacije, ki pa so bile spričo mnogonacionalnega sestava (izseljenci!), predvsem pa negativnega vpliva raznih utopističnih in celo reakcionarnih idej še slabotne. Ena takih organizacij je bila tudi, »Plemeniti odred vitezov dela«, ki je včlanje-val samo nekvalificirane delavce, ker je kvalificirane delavcce smatral že za bur-žuje. Te unije »vitezov dela« so 1. 1885 začele kampanjo za osemurnik. To gibanje je bilo še zlasti burno v velikem industrijskem središču (svetovno znane klavnice živine!) Chicagu. Protestnih shodov in stavk so se začele udeleževati tudi druge delavskke organizacije. Februarja 1886 so začeli stavkati delavci v McCormickovih tovarnah v Chicagu. McCormick pa je najel 300 privatnih detektivov, ki so ščitili stavkokaze in pretepali stavkarje. Začeli so se nemiri. Stavka je trajala tri mesece. Vse delavske organizacije v Chicagu so se nato zedinile za skupne demonstracije, ki naj bi bile 1. maja 1886. leta kot zahteva po uvedbi osemurnika in kot protest zoper pretepanje stavkarjev. Vsi organizirani delavci naj bi začeli 24-urno generalno stavko. Ta sklep je delodajalce in policijo hudo raz-kačil. Meščanski listi so zavpili, da je to »napoved revolucije z bombami«. Kategorično so zahtevali od župana in policije, da mora biti »anarhistična revolucija« preprečena za vsako ceno. Ta grožnja je prestrašila voditelje unij »vitezov dela«, da so v zadnjem hipu odpovedali sodelovanje v demonstracijah. Nastala je zmeda in z generalno stavko ni bilo nič. Prvi maj je potekal povsem mirno. Voditelje drugih delavskih organizacij pa je to zelo peklo. Dne 3. maja so sklicali delavski shod pred McCormickovi-mi tovarnami. Urednik glasila nemških delavskih klubov »Die Arbeiter Zeitung«, energični Avgust Spies, je govoril delavcem s strehe tovornega vagona in rotil stavkarje, naj ne odnehajo. Tedaj je zatulila sirena in iz tovarne so planili na cesto stavkokazi, zavarovan iz najetimi detektivi. Nastal je strahovit pretep. Počili so streli. Pridrvela je policija. Sledila je salva strelov. Na tleh je ležalo kakih dvajset stavkarjev. Spies je, tresoč se od srda, odhitel v uredništvo »Arbeiter Zeitung« in napisal tako imenovani »maščevalni letak«. Ti letaki so v nekaj urah preplavili delavske predele mesta. Ob osmih zvečer se je zbralo na Hay-marketu okrog 3000 ljudi. Star konjski voz je bil govorniški oder. Potem je prikorakalo 150 policajev. Inšpektor se je postavil pred voz in zahteval razpust shoda. Govornik Fielden, ki je ravno končaval svoj govor, je odvrnil: »Mi smo mirni in shod je končan brez vas.« Nekaj hipov je bilo vse tiho. V naslednjem trenutku je po zraku zasikalo. Med policaje je nekaj padlo. Vse navzoče je zaslepil silen plamen. Strahovito je zagrmelo in zasmrdelo po dinamitu. Iz aleje je priletela bomba. Sedem policajev je bilo mrtvih, okrog 60 ranjenih. NENAVADNA STATISTIKA SVETOVNI REKORDI 4& Najmanjša knjiga Največja knjiga je Najvišja zgradba Tudi najdaljši most na svetu je polovico atlas, ki ga imajo v je eden od televizij- na svetu je v ZDA manjša kot pisem- Londonu in je velik skih stolpov v ZDA, — 24 km in 939 m. ska znamka in ima 100 X 175 cm. ki je visok 496 m in 208 strani. 72 cm. — Dragi di sedaj še — Nežni zapira. profesor in kaj bi ra-slišali? glas klavirja, ki se Mesto, ki ima naj- Najstarejše mesto, Ogenj, ki že naj- Najstarejše tiskano več zelenja, je Oslo, ki je stalno naselje- dlje gori, je v rud- delo je molitev bu-glavno mesto Norve- no je Damask glav- niku v ZDA, kjer je distov iz leta 768 ške, z okoli 50 % no mesto Sirije (4000 plamen že od L 1884. pred našo ero. zelene površine. let). Koliko je padlo delavcev, nihče ne ve. Kdo je zagnal bombo, je ostala skrivnost. Nekateri delavski voditelji so trdili, da je to storil najet agent — provokator. Začela se je silna gonja proti vsemu, kar je dišalo po delavskih organizacijah. Meščansko časopisje je besnelo in zahtevalo eksemplarično kazen: »Obesite jih. Obesite jih najprej in šele potem sodite!« Tedaj so delavci začeli zbirati prispevke za obrambo obtožencev. Nabrali so več tisoč dolarjev. Sodna razprava se je začela 21. junija 1886. leta in je trajala skoraj dva meseca. Takoj v začetku je bilo očitno, da bo nepristranska sodba nemogoča. Ko so izbirali poroto, so odvrgli vsakogar, ki ie pokazal le trohico simpatij do kakršnegakoli delavskega gibanja. Med obravnavo se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Albert Parsons, urednik »The Alarma«, ki je tudi govoril na shodu in se je kasneje skrival, je nepričakovano prostovoljno prišel v sodno dvorano, se usedel zraven svojih tovarišev in rekel, da je njegovo mesto zraven njih. Petnajst mesecev je trajal boj za življenje obsojencev. Vse napredne organizacije v Ameriki in številni posamezniki so pozivali guvernerja, naj spremeni smrtno kazen v dosmrtno ječo. Protesti so prihajali tudi iz Evrope. Guverner je dvema obsojencema naposled spremenil smrtno kazen v dosmrtni zapor, hkrati pa je izjavil, da je pripravljen pomilostiti tudi Parsonsa, če lastnoročno podpiše prošnjo. Parsons je to odločno odklonil, češ: »Dajte mi svobodo, ali mi dajte smrt! Nobenega zločina nisem izvršil, zato ne iščem milosti!« Naslednjega dne, 11. novembra 1887, so obesili obsojence: Spiesa, Parsonsa, Fischerja in Engela. Ko so obsojenci prikorakali na krvniški oder na dvorišču ječe, in preden so jim nataknili čez glavo bele halje, so smeli spregovoriti nekaj besed. Fischer je vzkliknil: »To je najsrečnejši trenutek v mojem življenju!« Parsons: »Dovolite mi, da govorim! O, ljudje Amerike! Čujte glas nedolžnega človeka!« CHICAGO Porota je spoznala vse obtožence krive »zločinskega hujskanja h krvavim izgredom«. Sodnik je sedem obtožencev obsodil na smrt na vešalih, enega pa na 15 let zapora. Pred izrekom smrtne obsodbe je sodnik po starem ameriškem običaju vprašal obtožence, ali imajo kaj zoper obsodbo. Drug za drugim so obtožernci vstajali in chikaško sodišče ni niti prej niti kasneje slišalo tako ognjevitih govorov, ki so trajali tri dni. Ti govori so bili kasneje natisnjeni, prevedeni v druge jezike in razširjeni po vsem svetu. Spies: »Naš molk v grobu bo močnejši kakor glasovi, ki jih danes zadavite!« Tri dni kasneje jc 25.000 ljudi spremilo mrtve žrtve na pokopališče VValdheim, sprevod pa je gledalo najmanj 300.000 oseb. Pogrebci so gredoč prepevali revolucionarne pesmi. Prvi kongres II. Internacionale, ki je bil leta 1889 v Parizu, je v spomin na krvave chicaške dogodke proglasil vsakoletni 1. maj za delavski praznik, dan borbe pro-letariata vsega sveta. FRANK OWEN: tU EDDIE CHAPMAN P R IPOVEDUJE V sprejemni pisarni sem prišel v roke drugemu ka-plarju — lepemu staremu samcu z velikimi brki in veličastnim trebuhom. Ošvrknil me je s pogledom in zakrulil: »Uh, rekrut,« nato pa ravnodušno pljunil skoz odprta vratca v peč. Rekel je, da je moja soba v vojašnici in da mi bodo že drugi rekruti povedali, kaj mi je storiti. Ugotovil sem, da so ti fantje kaj pisana druščina. Eden je prišel iz višje šole (njegov oče je bil polkovnik v nekem slovitem polku), drugi je bil podoben svežnju cunj, tretji je bil farmerski delavec, četrti pa uradnik. Pokazali so mi, kako je treba postlati Dosteljo. Ni bilo udobno ležati na vojaški žimnici, toda pri priči sem zaspal. Naslednje jutro ob šestih sem zaslišal nekakšno tro-bentanje. Drugi fantje so naglo planili iz postelj in se jeli oblačiti. Eden izmed njih je stopil k meni, me stresel in rekel: »Bolje je, če vstaneš! Če pride kaplar in te najde v postelji, ti bo priredil, bratec, pravi pekel. »Bil sem še truden kot pes in zato sem mu z zaspanim glasom odgovoril, naj izgine. Spet sem zadremal, prebudilo me je ropotanje s čebrom in ribanje tal. Fantje so ribali vojašnično sobo. Vrata so se odprla in vstopil je kaplar. Opazoval sem ga izpod odeje: sprva me ni opazil. Pregledal je tla, se obregoval ob fante, stopil je k oknu, se spet vrnil — in zagledal mojo posteljo. Kriknil je presenečenje, si pomel oči, kakor da ima pred seboj privid in zatem planil nadme. Padel sem na tla, postelja je zletela v zrak, blazine pa so letele vame z vseh srtani. »Pridi — oblečen!« je kričal kaplar sredi hudournika psovk, »in prinesi čeber vode.« Rekel sem mu, da bom to storil. Nato mi je kaplar velel, naj sam poribam vso sobo in stopnišče prav tako. Za zajtrk so nam dali poln krožnik mrzlega mesa in prgišče kaše. Kaplar je z rokami nosil hrano v goltanec. Ta spahujoča se, renčeča klada je bila vendarle preveč za fante iz višje šole. Potisnil sem svojo jed vstran. »Kaj? Nisi lačen?« je vprašal kaplar, zgrabil jed s krožnika in jo pogoltnil kakor volk. Življenje v gardni regrutni vojašnici mi je bilo všeč. Bržkone tudi zdaj ni drugače. Šolanje je dobro, toda težavno. Ob šestih zatrobijo budnico; tedaj skočiš pokonci in postelješ posteljo. Postiljanje v vojski ni spretnost, marveč obred. Vse odeje in rjuhe moraš preganiti natančno v obliki četvero-kotnika, zatem vse to zavijaš v brisačo, belo kakor lilija. Nato položiš škatlo z nožem, vilicami, iglo, britvijo itd. — vse se blešči kakor srebro — na vrh tega. Pod odejo itd. položiš v svojo vojaško torbico petnajst nabojev bleščeče očiščene maneverske municije. Za posteljo je na polici dovršeno pravilno zložena vaša obleka na štirioglatih deskah. Garda poravna vse, pa tudi vas. Fantu, ki je zadolžen za vojašnično sobo, pravijo »izurjeni vojak«. Tako ga morate tudi ogovarjati: »Da, izurjeni vojak. Ne, izurjeni vojak.« Nad njim je vodnik, ki vlada nad vašim življenjem. Ta je gospodar oddelka in upravljavec vaše usode; vaša usoda v gardi je položena v njegove roke in nebesa nimajo pri tem prav nobene besede. Ob sedmih je zajtrk, ob devetih je prvi pregled — in kakšen pregled je to! Brž ko vse pokličejo po imenih, odkorakate na vajo. Vodnik kriči: »Leva, desna. leva, desna,« kolikor hitro le more in vi korakate po njegovi volji, pazeč pri tem, da mahate z rokami v višini ramen. Če se mu čez kake pol ure zazdi, lahko krikne: »Na desno! Na levo! Na levo krog!« Ali pa vas zasuče kam drugam, dokler naposled ne pozabite, kje je leva in kje je desna in ne veste, v kateri smeri gledate in celo to ne, ali stojite na glavi aH nogah. Zatem si mečete puško na rame in udarjate po1 kopitu tako močno, da dobite žulje na dlaneh. Včasih vas vodnik — če je oddelek napravil veliko napak —" dobesedno preganja. Ljudem ukaže, da morajo držati svoje puške nad glavami ali v iztegnjenih rokah in zatem jim še veli, naj v takšni drži tečejo. Čudno, kako hitro opeša oddelek, kadar si vodnik privošči takšne muhe. Ko mine vaja, pride na vrsto telovadba, vaje v tekih pa trajajo eno uro. Priljubljene so tudi vaje z rokami-Ko sem končal šole, sem to vajo lahko napravil najmanj šestdesetkrat, pa še zdaj so moje mišice krepke in gibčne kakor čvrst konopec. To mi je bilo zelo v prid pri mojem kasnejšem početju. Telovadbi sledi kosilo; po kosilu še ena vaja popoldne, podobna tisti jutranji. Ko je te konec, greste na streljanje, nato vam postrežejo s čajem. Ko popijete čaj. sedete na svojo posteljo in začne se »parada loščenja«. LoŠčite, čistite in gladite vse za jutrišnji pregled. To traja od sedme do devete, potem greste, če niste preveč zbiti, v vojaško kantino in si kupite skodelico čaja in kak sendvič. Včasih vstanete — ako niste do kraja očistili opreme — ob petih zjutraj in jo čistite pri električni luči v umivalnici. Tako postanete odporen, kar vse vam omogoča nenehno korakanje, vežbanje in kričanje. Kričanje je v gardi neločljiv del šolanja. Še preden minejo trije tedni, tudi vi kričite. KRANJ, 28. APRILA 1958 Gltss Gorenjska 13 INTERVJU S PREDSEDNIKOM SVETA ZA TELESNO VZGOJO IN SPORT PRI OLO KRANJ, TOVARIŠEM ANTONOM DOLENCEM Komuna, celica telesno vzgojne dejavnosti Težnja, da naj bo komuna osnova in izhodišče našega družbenega *htema, se z dneva v dan bolj uresničuje. O manjših in večjih gospodarskih vprašanjih že dlje sklepajo in odločajo občinski ljudski °dbori. In ne samo o gospodarstvu, vrsta najrazličnejših vprašanj je, 0 katerih danes razpravljajo občinski zbori in zbori proizvajalcev. Kratka, celica našega družbenega sistema postaja prej ko slej v vseh *°0ledih komuna. Z letošnjim letom smo prav zaradi tega prišli tudi do spremembe v telesno-vzgojni dejavnosti. Odslej naj bo komuna tista, ki bo skrbela za pravilen in množičen razvoj telesno-vzgojne dejavnosti. *akaj je že letos prišlo do tega, kakšne naj bodo naloge občinskih •vetov za telesno vzgojo in šport in kakšnega razvoja je pričakovati tem področju, pa je tov. Anton Dolenc, predsednik Sveta za dlesno vzgojo in šport OLO Kranj, na nekaj vprašanj odgovoril takole: Kaj menite o telesno-vzgojni tekmovalce. Mi smo za tak vrhun-in športni dejavnosti Gorenjske na sploh? Možnosti za tovrstno dejavnost *° bile doslej na Gorenjskem do-^aj dobre, ostale pa so v precejšnjih primerih neizkoriščene iz "'jrazličnejših razlogov. Vsekakor I** je eden najvažnejših vzrokov te, da nismo znali v društva in ^hibe pritegniti starejših in izku- teoih športnikov, ki bi lahko z •tekajšnjimi uspehi vzgajali in "ted najmlajšimi budili še večje **nimanje za šport. Tako pa je vedno primanjkovalo primernih Roditeljev in pokazalo se je, da tega vprašanja v precej primerih "i bilo moč rešiti s tem, da smo •dadince pošiljali na razne tečaje, *er so si mladi vedno bolj želeli •ktivnega udejstvovanja na športnem področju kot tekmovalci in °e kot učitelji svojih sovrstnikov. Kako in v kakšnem smislu je doslej pomagal Svet za telesno vzgojo in šport pri razvoju športne dejavnosti na Gorenjskem? Naš prvi cilj je bil utrditi občin-»ke svete in komisije. Vendar pa telesno vzgojo po občinah — ko •»»o imeli pri tem precej težav, se bodo enkrat utrdili — kako fcer so bili nekateri sveti in ko- mladini nuditi čim več zdravega •»»sije premalo iznajdljivi. Občin- telesno-vzgojnega razvedrila. Prav "*i sveti in komisije bi morali tako je želeti, da bi se sveti bolj teleti pregled nad celotno športno zanimali za športno dejavnost v dejavnostjo "a svojem področju, sindikatih. Ce bi se sveti takoj Morali bi biti v tesnih stikih z povezali s šolskimi odbori in sin-Vsemi športnimi organizacijami v dikalnimi organizacijami, pa bi Občini in usmerjati njihovo delo. bilo najbolje, saj bi potem v naj-Zakaj je prišlo do tega, da krajšem času lahko pričakovali ve-bo odslej komuna nosilec teles- likih uspehov na telesno-vzgojnem no-vzgojne dejavnosti? področju. Splošni naš družbeni sistem teži *a tem, da vso odgovornost prenese na komune in posamezne gospodarske organizacije. Zato je edino pravilno, da je komuna tudi celica telesno-vzgojnega dela. S r I Is qorcn|i ski šport, ki bi bil le rezultat množičnega udejstvovanja. Ali bodo okrajni odbori za posamezne športne panoge še obstojali tudi v prihodnje? In če bodo, kakšna naj bo njihova naloga dela? S tem, da bodo odgovornost za telesno vzgojo prevzele komune, nI mišljeno, da bi bili ukinjeni okrajni odbori za posamezne športne discipline. Ce je potrebno, da obstojajo za nekatere športe okrajne organizacije, je zaželeno in prav pohvalno, da so. Kdo pa naj bi podpiral te odbore, še ni moč reči, ali občine ali društva in klubi sami. Njihovo delo pa naj bi bilo tudi v prihodnje takšno kot je bilo doslej — usmerjati in koordinirati delo posameznih športnih panog vse Gorenjske. Kaj menite o športnem delu v šolah? Šoloobvezna mladina se po svojih ustanovah še vedno premalo športno udejstvuje. Zato bo eno najvažnejših vprašanj svetov za Tokrat smo pripravili prijateljem ugank novo vrsto križanke, ki J(- Posebno priljubljena v skandinavskih deželah. Ze na prvi pogled ste opazili, da manjkajo vprašanja. Nič vodo-,ftVno 'n navpično. Vsa vprašanja so namreč že vpisana v liku ri/anko in so zato tudi kvadrati nekoliko večji kot običajno. Namesto 8 črkami izpisanih vprašanj, so ponekod slike ali risbe. Za lažje reše-VanJe pa smo pri nekaterih pojmih že vpisali nekatere črke pravilne rešitve. Kako se vpisujejo rešitve? Pri slikali pričnemo pisati v oni kva-rat, ki je označen s puščico. Kjer |e vprašanje napisano, ali je risba, Postopamo takole: ("•<> imamo v istem kvadratu dve vprašanji, prede-jena z vodoravno črto, velja gornje vprašanje za vodoravno, spodnje Pa /a navpično, Kjer pa je le eno vprašanje (ali risba), ga pišemo v ednini mogoči smeri. Rešitvi M lirično vpisovati od prvega praznega kvadrata pa do zaprtega kvadrata ali do debelejše črte. V kvante, ki so izpolnjeni s podobami ali vprašanji, ne pišemo ničesar, Toliko v pojasnilo tistim, ki bodo križanko reševali. Želimo jim •ftnogo uspeha in upamo, da jim križanka ne bo povzročila preveč Preglavic. Za vaš trud pa smo v.un pripravili 5 NAGRAD I. 2000 din, II. in III. po 1000 din, IV. in V celoletna naročnina na »Glas Gorenjsko«. Pravico do nagrad po žrebu imajo vsi bralci našega lista. Rešitve pošljite na uredništvo do vključno 15. maja 1958, Javno e°anje pa bo v prostorih uredništva v petek, dne 17. maja ob 16. uri. A Pred časom, ko sem imel v mislih prvomajske bodice, sem sklenil, da to pot ne bom grajal in sitnaril. Toliko prijetnejših stvari bi imel povedati. Glejte — pa ; je naneslo drugače! Prav zadnje dni sem ugotavljal nekatere spodrsljaje, ki jih kar ne morem prebaviti, ne da bi ropotal po bodičarsko. A V navadi je, da ob praznikih ali ob pomembnih po-" litičnih dogodkih počistimo in okrasimo naša mesta in vasi. Kako dati nekemu kraju svečano podobo, je pa stvar okusa. Nekateri ljubijo cvetje, drugi zastave ali pa oboje, pa mlaje in podobno. Nekateri prebivalci s Kalvarije v Kranju imajo pa čisto svojevrsten okus. Tudi oni so za VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije prispevali svoj delež k slavnostnemu licu Kranja. Na parotbku nad stopnicami, ki vodijo na Kal-varijo, so si namreč omislili čudovit okras — smetišče, ki je vidno že z Jelenovega klanca. Semkaj odlagajo naj- različnejše odpadke, da o lickanju, ki je zelo domiselno raztreseno po bregu, ne govorim. S tem so menda naredili posebno lepo uslugo delegatom kongresa in njihovemu estetskemu čutu. Prav vzhičeni morajo biti, ko se vozijo po cesti pod smetiščem. Sicer pa — zares čudovit pogled! Sploh pa priporočam, da bi tudi sindikalne organizacije priporočale kolektivom, da si na prvomajskem izletu ogledajo ta domiselni okras. A No, če že govorimo o okraševanju, pa še besedo o izložbah, ki bi morale ob VII. Kongresu Zveze komunistov spremeniti svoje vsakdanje lice. Nič ne rečem — večina izložb je res lepo okrašena, so pa nekatere, sicer redke, ki se jih ni dotaknila roka izložbenega aranžer j a A Pred vrati je prvi maj. Tudi za ta praznik bodo iz- ložbena okna okrašena — menda tudi tista, ki so jih ob VII. Kongresu zanemarili. — Ker pa je okraševanje tesno povezano tudi s čiščenjem izložb, predlagam, da bi ob tej priliki pospraviti izpod nog tudi vse,stare plakate, ki vabijo na razne prireditve. Takšnih starih plakatov Je namreč po izložbenih oknih naših trgovin kar precej. Prav bi bilo, če bi jim v bodoče prodajalci po trgovinah posvečali več pozornosti, in jih odstranili, brž ko ne bi bili več aktualni. Zadnjič sem n. pr. nasankal, ko sem si hotel ogledati neko predstavo v Prešernovem gledališču, pa so mi pojasnili, da je bilo tisto gostovanje že pred 14 dnevi. Seveda, pogledal sem le na dan, medtem ko sem datum prezrl. A Če je že govora o plakatih, pa se spravimo še malo nad kranjske plakaterje. Pri- zadevni pa so, prizadevni! Pomislite, zdaj so si napovedali nekakšno tiho tekmovanje, kdo bo svoj plakaterski posel najbolj učinkovito opravljal. Pravijo, da se je ta plakaterska konkurenca tako zaostrila, da si plakater-ji, kadar se srečajo na cesti, kar zobe kažejo. — Pa poslušajte, kaj se je zadnjič primerilo! Naneslo je tako, da sta bili pred časom napovedani v Kranju kar dve prireditvi z veselim sporedom, in sicer prva na Prim-skovem, druga pa v Prešernovem gledališču. Tu je pa prišlo do konkurence med pla-katerjima, ki sta hotela, vsak po svoji liniji, zagotoviti »svoji stranki« čimbolj ši obisk. Na oko sem ujel enega izmed njiju (ime bom iz previdnosti zamolčal), kako je z oglasne deske strgal vabilo za prireditev, ki ga je malo poprej na to mesto nalepil konkurenčni plakater, na njegovo mesto pa je prilepil svoj plakat. Ej, če bi ga videli, kako se je pri tem dejanju zmagoslavno režal, .bi še vas popadel smeh. Kdor zna, pa zna! Konkurenca pa le ni kar tako! Vas pozdravlja Vaš BODIC AR! Kaj menite, da bi bilo še potrebno pokreniti v občinah, za uspešnejše delo na športnem področju? Ze vseskozi se borimo proti temu, da posamezna podjetja usta-tem pa bo omogočeno tudi lažje navijajo samostojne klube, ki tro-fazdeljevanje in zbiranje sredstev šijo ogromna sredstva, in se v teh Ia športno dejavnost in bodo zato klubih udejslvuje skromno število °dgovorni le občinski sveti za te- ali pa nič članov njihovega delov-tesno vzgojo in šport ter ustrezne nega kolektiva. Tu gre za nepra-komisije. Na Jesenicah se je to že vilno razdeljevanje sredstev in delno uresničilo. Svet in komisije tudi za nesmiselno politiko v špor-So se preko občinskega ljudskega tu. Kvalitetna športna ekipa je le °dbora povezale z vsemi delavski- takrat tudi reklama za podjetje, če 01 i sveti podjetij v komuni in bodo so člani ekipe hkrati tudi člani de-»fedstva, ki so se doslej poraz- lovnega kolektiva tega podjetja. Oubljala v posameznih društvih, Tudi klubaštva je na Gorenj-Pravilno razdelile med vse organi- skem v posameznih krajih precej. *acije. Seveda pa bo dejavnost Vendar bi se to lahko odpravilo, °snova za deiltev sredstev pri po- ker so običajno povod za kluba-*ameznih športnih organizacijah in štvo le prostori; to je telovadnice Pa kjer se bodo pokazali najboljši in športna igrišča. Društva, ki raz-P°goji za množično udejstvovanje. polagajo z omejenimi objekti, si Kakšnih rezultatov je priča- namreč često brezobzirno laste ab-kovati s tem, da bodo občine solutno pravico nad njimi. Ce pa celica telesno-vzgojne dejav- bi občine športne objekte prevzele nosti? v svojo oskrbo, bi klubaštvo in Komune naj bi bile odgovorne za tudi borba za lastništvo prav goto-•plošno in množično telesno vzgojo vo prenehala. Seveda pa bi to ne fez tekmovanj, za katera bi bila smelo iti na račun sredstev, ki ^o P°lrebna večja sredstva. Zato pa namenjena za telesno-vzgojno in °ai bi hiio več občinskih in med- športno dejavnost. Prepričani pa »rajevnih športnih prireditev, ki smo lahko, da bi bili potem dani *° mnogo cenejša. Le tako bomo tudi mnogo boljši pogoji za vse-tehko zadostili tudi množičnemu stransko množično udejstvovanje, Ua*ejstvovanju in tako imeli še več- kar nam mora vedno biti prvi cilj le možnosti dobiti nove vrhunske telesne vzgoje in športa. EaBo 14 ei— cnM«*' KRANJ, 28. APRILA 1958 5 let samostojnosti kolektiva ELEKTRO - KRANJ SILA V ŽICAH -Moj krojač. Moja frizerka. Moja branjevka.« Tako navadno govorimo, ko se spoznamo z ljudmi, ki nam delajo obleke, popravljajo čevlje, ob sobotah prihranijo štruco kruha itd. Čeprav nas včasih razočarajo, se le težko odločimo, da bi šli v drugo trgovino ali delavnico. Toda dobavitelje osnovnih potreb v hiši le malokdo pozna. Razen »in-kasanta«, ki se vsak mesec pojavi pred števcem in predloži račun, nismo skoraj nikdar videli ljudi, ki delajo, se trudijo, popravljajo, urejajo in skrbe, da nam ne ugasne luč. Neznani so ti ljudje kot je neznan njihov proizvod - električni tok, ki ga Montaža trafo postaje za novo naselje v Naklem nihče ne vidi, razen iskre ob morebitnem stiku ali udarcu ob stikanju okoli varovalk. OD KRANJA DO ĆUPRIJE Nemoteno teče Sava proti Ljubljani. Savo smo na več kra- jih ukrotili s hidrocentralami, da ji lahko odvzemamo njeno silo. Podjetje Elektro - Kranj razdeljuje velik del te sile ter jo po žicah razpošilja po Gorenjski. Od Radovljice, Tržiča do Selc in Škofje Loke je razpredeno omrežje, kamor se pretaka elektrika. Tu je razvrščeno kar 112 transformatorskih postaj in nič manj kot 726 km vodov visoke in nizke napetosti. Ce bi vse te žice potegnili ob železniški progi, bi segla iz Kranja do Beograda in še naprej — do Ćuprije. PRAZNIK USPEHOV Upravičene so bile mnoge kritike v prejšnjih letih na zborih volivcev in drugod, ko so poudarjali, da je električno omrežje slabo, da ... Se danes je to marsikje res, toda lani že so v Elektro - Kranj popri jeli resneje. Več sredstev iz amortizacije jim je bilo dovoljeno in vse so porabili za izboljšanje omrežja, da bi zadostili potrebam. Sami so zbrali 74 milijonov, še 20 pa so si jih sposodili od kranjske občine. Postavljali so nove transformatorje, polagali kable, napenjali žice. . . Letos je ta polet še večji. Ze za prvomajske praznike hočejo iznenaditi mnoge prebivalce in jim nuditi boljši električni tok. Razen transformatorskih postaj v Vikrčah in Godešiču bodo za praznike priklopili nove postaje še v Planini pri Kranju, v novem naselju pri Naklem, v Ve-lesovem, prižgati hočejo električno luč v naselju Golo brdo pri Medvodah, v Seničici in Zle-beh. Okrepljeni tok bodo že za praznike poslali tudi stanovalcem na Virjah pri Tržiču in drugod. Prvi maj bo tudi za kolektiv Elektro - Kranj zasluženi praznik uspehov. Prebivalce Kranja pa so v pozdrav VII. kongresa ZKJ presenetili s fluorescenčno razsvetljavo, ki so jo v sodelovanju z drugimi podjetji postavili v nekaj dneh. KAM 104 MILIJONE? Ko so nedavno razpravljali v svojem delavskem svetu o letošnjih potrebah in možnostih, so imeli 104 milijone dinarjev na razpolago. Približno 84 milijonov bodo dali iz svojih sredstev, 20 Visokonapetostni prostor trafo postaje OLO Kranj pa si jih bodo spet izposodili od kranjske občine. Toda zaskrbljeni člani delavskega sveta niso bili v zagati, ali bodo mogli porabiti ta denar, marveč kje je najbolj potreben, najbolj nujen, kje bi z njegovim investiranjem zadovoljili čimveč odjemalcev, potrošnikov. Govorili so o pod Monterji pri svojem odgovornem delu triko in vrsta drobnih vprašanj raste istočasno z dviganjem števila naročnikov. V podjetjih so odgovorni električarji.^ Toda na vaseh, pri -malih« odjemalcih v gospodinjstvu? Prav tu pa vedno raste potreba po usmerjevanju. Znatno hitreje kot se dviga proizvodnja energije, še z večjim tempom kot raste poraba toka 10 k V montažna trafo postaja na Planini •JO kV Medvede—Kranj ali jambor visokonapetostnega daljnovoda za preskrbo Kranja jetjih, ki morajo dobiti elektriko, se še z večjo vnemo zavzemali za male potrošnike, za novo zgrajena naselja, za zakotne vasi .. . Govorili so tudi o železnici. Cez 2 leti naj bi na gorenjski progi namesto okajenih lokomotiv vozile električne. Spet so se v pomenku vrnili na vasi. Lani so dali luč na Ga-brško goro, v Breznico, na Mar-tinj vrh, v dol Cerkelj in v druga nova naselja. Govorili so o Velesovem. Ce bi prebivalci tudi drugod toliko prispevali in pomagali kot tu, bi z letošnjimi 104 milijoni lahko zadovoljili še veliko veliko več ljudi. Potem o mehanizaciji v podjetju. »Halo, halo! Jo tam Elektro? Toka nimamo! Pridite, uredite, mudi so!« Monterji so odšli s kolesi, prišli izmučeni na kraj dela po dolgem času. Tako je bilo še lani! Letos — imajo mopede, motorje in avto. Spočiti prihite v najkrajšem rasu na pomoč, v najkrajšem času spet zasveti luč in ljudje so zadovoljni. KAKO III. PROSIM . . . Na taka vprašanja odgovarjajo njihovi monterji in elektri-čarji vsak dan. Način uporabljanja toka, kako napeljati i'k'k- v industriji, se ta potreba dviga v gospodinjstvu. V prvem tro-mesečju letos so gospodinje porabile kar 1,787.000 kilovatnih ur več kot lani v enakem času. V zadnjih štirih letih se je poraba toka v gospodinjstvu povečala kar za 77 %. Več in več je električnih štedilnikov, kuhalnikov, peči, ventilatorjev, sesalcev za prah . . . -.Veseli nas to, čeprav imamo težave.« pravijo v podjetju Elektro - Kranj. Toda tisočera vprašanja potrošnikov, kako bi uredili porabo elektrike v hiši, kam priklapljali, kako rabili te električne pripomočke, zahtevajo posebne vrste službo. Ze letos bodo ustanovili zato posebno servisno službo in skušali ljudem pomagati in svetovati v vseh teh primerih. VEDNO ŽIVAHNI POSVETI To je v Elektru - Kranj zelo pogosto. Ne gre za tisto sedenje ob morebitnem odmoru poleg ropotajočih agregatov, ob br-nečih transformatorjih, ob izkopanih jamah za drogove, kadar si obrišejo znoj, da bi še z večjo silo nadaljevali delo. Ne! Važno, najvažnejše je takrat, kadar se člani delavskega sveta usedejo okoli mize, razgrnejo skicirke novih vodov, prošnje in želje iz podjetij, iz vasi in naselij. Njihove seje so vedno živahne, pestre, plodne. »Zmeraj imamo toliko vprašanj in problemov, da ni nikdar dolgčas na sejah. Toda vsi se dobro razumemo. Takrat se ne oziramo na funkcije, ampak upoštevamo le dobre zamisli,« pravijo člani njihovega delavskega sveta. Zato ob 5-letnici svojega delovanja kot samostojno podjetje beležijo velike uspehe. Uspehi, ki so znak njihovega napora, dobre organizacije, na drugi strani pa tisočerih izgubljenih noči ob daljnovodih, uspeh številnih sklepov delavskega sveta in upoštevanje predlogov, želja in potreb prebivalstva. Zato se njihovih uspehov ne vesele le v kolektivu, marveč po vsej širni Gorenjski. 6 b prazniku dela želi veliko nadaljnjih uspehov vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem Elektro-Kranj Okrajni ljudski odbor in vse množične organizacije Kranj čestitajo prebivalstvu Gorenjske in vsem delovnim ljudem socialistične domovine k Prazniku dela! Opekimt - Kreij Stražie čestita vsem delovnim ljudem ob mednarodnem prazniku delovnih ljudi — 1. MAJU! GOSTILNA .PRI KOLODVORU' Škofja Loka čestita vsem svojim obiskovalcem k prazniku dela — 1. maju in se priporoča za obisk! 101(18 KRMI] TOVARNA OKENSKIH ROLET IN MIZARSKIH IZDELKOV čestita ob 1. maju vsem delovnim ljudem in vsem svojim poslovnim prijateljem Čestitkam delovnih kolektivov ob 1. maju, se pridružujeta BTEFAN REZUN soboslikar in pleskar Kranj ANTON KOS mizar Kranj, Klane 2 ZNAK KVALITETE Ob delovnem prazniku 1. maju čestita vsem delovnim kolektivom in ustanovam k njihovim doseženim uspehom delovni kolektiv „Iskre", tovarne elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov KRANJ Oli 1. m a j u - Praznika deli pošilja iskrene čestitke vsem delovnim ljudem Slovenije DELOVNI KOLEKTIV BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ o o čestita delovnim ljudem ob Prazniku dela in zagotavlja. da bo ustrezal njihovim željam in zahtevam v prometu! J medzadružni lesni kombinat ŠKOFJA LOKA ČESTITA VSEM DELOVNIM , KOLEKTIVOM ZA DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ! TRGOVSKO PODJETJE KURIVO KRANJ čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem k prazniku dela — 1. maju! Naša najstarejša in kvalitetno vodilna tovarna čevljev Vam nudi v svojih lastnih poslovalnicah v Kranju, Radovljici, Škofji Loki, Bledu in Tržiču bogato izbiro zadnjih modnih novosti. Nag delovni kolektiv v proizvodni in prodajni organizaciji želi vsem svojim vedno številnejšim odjemalcem prijetno praznovanje našega velikega PRAZNIKA DELA. Tovarna čevljev „PEKO" Tržič Delovni kolektiv Tržiške tovarne kos in srpov čestita vsem delovnim ljudem k največjemu delavskemu prazniku — I. maju! Delovni kolektiv LEZARNE JESENICE pošilja vsem delovnim ljudem ob Prazniku del 1. maju iskrene čestitke Ob delavskem prazniku želimo vsem delovnim ljudem mnogo uspehov pri nadaljnji izgradnji socialistične domovine DELOVNI KOLEKTIV O ca Delovni kolektiv TISKANIM KRANJ ob Prazniku dela čestita vsemu delovnemu ljudstvu SUatsIca in žimotsko uadtufa Skaiišce pei Ktau\u ČESTITA ZA DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ s CUH3L tovarna gumijevih izdelkov Kranj Vam nudi kakovostne transportne trakove izdelane na najsodobnejši rotacijski stiskalnici s kontinuirano vulkanizacijo. Vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine pošiljamo pozdrave in čestitamo k našemu največjemu prazniku 1. maju Ob 1. maju pošiljamo borbene pozdrave graditeljem socializma »Komunalni servisu Podjetje za opravljanje komunalnih uslug Kranj Prvomajski pozdrav vsem delovnim ljudem socialistične domovine 1 I Delovni kolektiv Opekarne Bobovk pošilja vsem delovnim ljudem ob največjem delavskem praznika 1. maju iskrene čestitke Delovni kolektiv tovarne „SUKNO" ZAPIIŽE ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, USTANOVAM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU Iskren pozdrav k Prazniku