GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBUTVE Polivi » « ' v OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK BOŽIDAR MEGLIČ TRŽIČ LETNIK XIV ŠTEVILKA 1 JANUAR Pogovor z glavnim direktorjem Jožetom Dolencem V pogovoru z glavnim direktorjem Jožetom Dolencem smo skušali izluščiti najbistvenejše značilnosti in rezultate lanskega leta ter hkrati ugotoviti kako bo v prihodnje. V tem letu bomo v vsaki številki Čevljarja objavil pogovor z enim izmed vodilnih delavcev, s kom in kaj ga bomo vprašali, pa se bomo sproti odločali na podlagi vaših predlogov, dragi bralci, ki nam jih pošljite ali po telefonu sporočite v uredništvo. Preteklo leto je bilo eno najuspešnejših sploh v vsej sedemdesetletni zgodovini naše delovne organizacije. Ka- ko vi ocenjujete poslovne rezultate v tem letu? Vaša ugotovitev iz uvodnega vprašanja zveni preveč pozitivno. Vsako gibanje, tako tudi gibanje v gospodarstvu, je potrebno obravnavati v relativnih razmerjih in daljših časovnih razdobjih. Pri tem imam pred očmi npr. dejstvo, da je bil pred več kot desetimi leti prehod od stare tehnologije na pro-izvodjo lepljene obutve za podjetje najbolj odločilnega pomena. Ta sprememba je v naslednjih letih omogočila nadaljno razširitev proizvodnje in prodaje, zlasti še v letu 1973, ki ga vi ocenjujete za eno najuspešnejših obdobij v 70-Ietni zgodovini naše delovne organizacije. Če ocenjujemo obseg naše realizacije lastnih proizvodov v letu 1973 je treba zlasti poudariti tudi vpliv povečanih kapacitet naših vzporednih dejavnsti (obratov poliureta-na, gumarne in plastike), ki svojih proizvodov niso vnovčile samo za potrebe lastne proizvodnje, temveč so velik del svoje proizvodnje prodale drugim kupcem izven naše delovne organizacije, še posebno našim kooperantom. Na povečanje obsega našega poslovanja v lanskem letu je nadalje vplival tudi povečan obseg prodaje obutve v naši prodajni organizaciji in realizacije trgovskea blaga na podlagi aranžmajev z našimi kooperanti za proizvodnjo obutve po našem razvoju in naši kolekciji tako za izvoz kot za domače tržišče, saj obseg teh poslov v lanskem letu predstavlja že skoraj 45 odst. od vrednosti realizacije proizvodov iz domače proizvodnje. Povečan obseg našega poslovanja je bil po vrednosti tudi pod vplivom prilagoditve naših prodajnih cen novim tržnim pogojem. Če z obrnjene strani analiziramo gornje ugotovitve, ne- bi mogel iti mimo bolj zaostrenih tržnih pogojev, zlasti za prodajo naše obutve na zahodnem in tudi domačem tržišču, kjer se je kazal močan vpliv zmanjšanja realnih osebnih dohodkov naših kupcev, posebno še v naj večjih potrošniških središčih in pri poprečno slabših vremenskih prilikah v obeh glavnih sezonah. Res pa je tudi, da smo lani uspeli obvladati probleme naraščanja poslovnih stroškov zaradi podražitve usnja, težje pa je bilo obvladati inflacijske podražitve ostalega dela poslovnih stroškov. (Nadaljevanje na 2. strani) V letu 1974 želimo vsem članom kolektiva veliko delovnih uspehov, zdravja. zadovoljstva in veselja! Samoupravni organi, družbeno politične organizacije in uredništvo Pogovor z glavnim direktorjem (Nadaljevanje s 1. strani) Kakšne uspehe oziroma neuspehe pa smo po vašem mnenju dosegli na drugih področjih (na področju medsebojnih odnosov, socialne varnosti, pogojev dela in drugje)? Mislim, da smo med redkimi delovnimi organizacijami, Ki so uspeie doseči precej visok dohodek na enega zaposlenega, ki je iznad gorenjskega poprečja. To je bila tudi podlaga za zvišanje poprečnih osebnih dohodkov za preko 20 % nasproti letu 1972, tako da se v poprečju realni osebni dohodki pri nas niso zmanjšali. Težje je pri tem ugotavljati dejstva, da so nekatere naše delovne enote bile v celoti izpod poprečja delovne organizacije. Tak primer je obrat za izdelavo zgornjih delov v Trbovljah in delno tudi obrat po-liuretana, pri katerih smo ugotavljali zaostajanje produktivnosti dela, čeprav delno tudi iz objektivnih razlogov. Tudi pri reševanju problemov družbenega standarda smo bili precej uspešni, saj smo uspeli povečati sredstva za stanovanjsko graditev in realizirati več stanovanjskih kreditov kot prejšnja leta. Urejali smo tudi pogoje dela zlasti v vzporednih dejavnostih in tu dosegali določene uspehe, čeprav so nekateri problemi tako v tovarni kot drugih obratih še ostali odprti. V oblikovanju medsebojnih odnosov nismo ugotavljali nobenih posebnih zaostritev, temveč že po tradiciji ugodne pojave splošne delavne prizadevnosti. Se vedno pa obstojajo vprašanja organizacijske učinkovitosti na vseh nivojih in tudi disciplinske neodgovornosti, ki so se pojavljale pri posameznikih. Samoupravljanje bo moralo obvladati tudi to področje in za to bo potrebno še več vzgojnega dela. Kako naj bi v Peku v prihodnje gospodarili? Na to vprašanje smo odgovorili v naši delovni skupnosti s predlogom letnega poslovnega sporazuma, ki ga je delavski svet potrdil konec decembra. Izhodišče smo si potavili že z dosedanjo poslovno politiko, prav pa je bilo, da smo zgradili naš plan v pričakovanju še ostrejših tržnih pogojev. Kaj lahko pričakujemo v prihodnjem letu in nadaljnjih obdobjih od nove samoupravne organizacije naše delovne organizacije? Od nove oblike naše samouprave lahko pričakujemo večjo mobilizacijo samoupravnih sil, ker bo organizacijska razčlenjenost temeljnih organizacij združenega dela vključila v samoupravljanje večje število naših delavcev. Elemente in potrebo po solidarnosti v združeni delovni organizaciji bo potrebno izkoristiti za še večjo privrženost skupnim ciljem, ki smo jih v samoupravnem sporazumu krepko podarili. Naša delovna organizacija je med najboljšimi gospodarji v obutveni industriji, ne moremo pa trditi, da je tudi družbeni standard v Peku na ustreznem nivoju, zakaj? Ne morem se strinjati z vami, da je neskladje med efekti gospodarjenja in oblikovanjem sredstev za' družbeni standard v naši delovni organizaciji v velikem razkoraku. Res, je, da bomo v bodoče morali še v večji meri gledati na izboljšanje pogojev, vendarle ne smemo mimo dejstva, da se je v zadnjih nekaj letih vključilo v delovno organizacijo več kot 1000 novih delavcev in da se je tako stanovanjska probier matika v tem obdobju močno stopnjevala, težko pa je v kratkem času prigospodariti toliko sredstev, da bi v celoti rešili stanovanjsko problematiko vseh naših delavcev. Smo pa na dobri poti, da to v nekaj letih rešimo. Z velikim razumevanjem smo se vključili v prizadevanja za uspešen potek referendumov v Tržiču za izgradnjo šol, telovadnic in vrtcev. Pričakujemo ugoden vpliv teh akcij na življenjske pogoje naših delavcev. V prihodnosti bomo morali poiskati možnosti, da še v večji meri poskrbimo za varstvo otrok -naših delavcev, zlasti zaposlenih mater. Kako vi gledate na veliko flukutacijo (odhajanje in prihajanje delavcev) v naši delovni organizaciji, še po- sebno v nekaterih delovnih sredinah, kot so TOZD po-liuretan, TOZD izdelava zgornjih delov v Trbovljah in tehnični sektor? O veliki fluktuaeiji naših delavcev pri nas ne moremo govoriti, točna pa je ugoto-'vitev, dà so se v posameznih delovnih enotah pokazali problemi fluktuiranja vezani zlasti, na delo v treh izmenah, kot je bil to primer v gumami in plastiki na začetku leta 1973 in v obratu po-liuretaan preko celega leta. Mislim, da smo delno rešitev našli s kolikor toliko ustrezno stimulacijo v teh obratih v pogledu težjih pogojev dela, uspeli pa smo tudi, da na delo v treh izmenah niso vezani delavke in mladoletniki. Kar se tiče trboveljskega obrata je treba pomisliti na problem uvedbe druge izmene, v tehničnem sektorju pa so fluktuirali samo posamezniki po lastni krivdi. Kakšne so vaše želje ob prehodu v leto 1974? Ob prehodu v leto 1974 bi se vsem našim delavkam in delavcem v tovarni in prodajni mreži zahvalil za veliko delovno prizadevanje, ki se odraža v naših skupnih rezltatih poslovanja. Naše skupne želje za leto 1974 so povezane z uresničitvijo delovnega programa, ki smo si ga postavili za to leto. V novem letu pa želim vsem članom naše delovne skupnosti, našim upokojencem, učencem in štipendistom veliko delovnih uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva. Božidar Meglič Poklicno usmerjanje Že v ustaljenem programu šolskih ekskurzij im po programu poklicnega usmerjanja mladine, ki bo v tem šolskem letu končala osnovnošolsko obveznost, smo osmošolcem omogočili obisk oziroma ogled našega proizvodnega procesa. Nekaj tednov po vrsti nas bodo obiskovali učenci vseh treh tržišikih osnovnih šol. Na vsaki šoli sta po 2 osma razreda im se bodo vsi razvrstili do polletja, ker so obiski dovoljeni le 1-krat tedensko in sicer ob torkih. Učence spremlja in jih vodi po tovarni ter jim poda strokovno obrazložitev celotnega tehnološkega postopka Ivan Gro-bovšek, 'šef oddelka za pripravo kolekcij. Po ogledu jim izročimo jubilejno številko Čevljarja in umik, ki ga je lično opremila reklamna služba. Z željo, da ibi po eni strani otrokom pomagali pri izbiri poklica, po drugi pa, *da bi pridobili potrebno število delavcev, učencev in štipendistov, pa bo v prihodnjem letu vrnila obisk osnovnim šolam naša strokovna služba in jim Ob tej priliki obrazložila možnosti 'vključitve v naše podjetje. Čeprav je na- še sodelovanje s tržiškimi osnovnimi šalami le skromen delček pri usmerjanju mladine, smo prepričani, da pa rezultati ne 'bodo tako Skromni. V preteklem letu smo namreč s takimi in podobnimi akcijami uspeli dovolj dobro. Milka Meglič S političnega aktiva En sam cilj V torek 18. decembra 1973 se je sestal v prostorih tovarniške menze politični aktiv tovarne, ki ga sestavljajo vsi člani Zveze komunistov, plenum osnovne organizacije sindikata in predsedstvo mladinskega aktiva. Povabljeni so bili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in TOZD izdelava zgornjih delov Trbovlje, člani kolegija in vodje delovnih enot. Sto petdesetim razposlanim vabilom se je odzvalo samo 50 vabljenih, kar je zelo zelo skromno. Politični aktiv je obravnaval predlog samoupravnega sporazuma in predlog letnega poslovnega sporazuma. Uvodoma je govoril sekretar osnovne organizacije ZK Ivan Gregorc, ki je poudaril, da je dolžnost vseh delavcev posebno pa še članov družbeno političnih organizacij, da aktivno sodelujejo pri sprejemanju tako pomembnih aktov kot sta samoupravni sporazum in letni poslovni sporazum. Splošni del samoupravnega sporazuma je obrazložil direktor splošnega sektorja Slavko Hvalica, ki je podčrtal, da imajo vse te spremembe en sam skupen cilj: čim več neposrednega upravljanja. Opozoril je na vse bistvene elemente, ki so zajeti v samoupravnem sporazumu. Tovariš Grobovšek z osnovnošolci O gospodarskem delu samoupravnega sporazuma in letnem poslovnem sporazumu je poročal svetovalec za ekonomska in poslovno organizacijska vprašanja Janko Rozman, ki je nanizal vrsto pomembnih ugotovitev. Za gospodarjenje v letu 1973 je dejal, da je bilo uspešno. Prav rezultati v letu 1973 pa so bili izhodišče za prihodnje naloge. Tovariš Janko Rozman jih je podrobneje razčlenil in še posebej poudaril, da bo v zaostrenih pogojih gospodarjenja potrebno vložiti velike napore, da bomo planirane naloge tudi izpolnili. Politični aktiv je sprejel oba predloga, čeprav pripomb posebno na samoupravni sporazum ni manjkalo. Na koncu so člani političnega aktiva bili enotnega mnenja, da bodo vse te spremembe koristne, če se bo izboljšalo gospodarjenje v celotni delovni organizaciji in vsaki temeljni oruganizaciji združenega dela posebej. Božidar Meglič Dragi bralci Za novo leto smo sklenili preobleči našega čevljarja v nekoliko boljši papir, ki pa ni dražji od dosedanjega. S tem želimo izboljšati njegovo vidno podobo. V letošnjem letu boste poleg že ustaljenega programa v čevljarju zasledili tudi posamezne prispevke, prevode in izvlečke v srbohrvat-skem jeziku. Le-te objavljamo na željo naših sodelavcev v poslovalnicah po vsej Jugoslaviji. Mogoče bo kdo dejal, da bo s tem čevljar nekoliko okrnjen. To tudi delno drži. Dolgo smo premišljevali, če bi iz sedanjih osem strani prešli na dvanajst. Na koncu smo se zaradi precejšnjih stroškov odpovedali tej ideji (vsaka stran nas stane okrog 1000 din). V kar največji meri pa bomo skozi vse leto skušali zasledovati in komentirati najpomembnejše dogodke in dogajanja v naši delovni organizaciji. Pri tem si bomo pomagali tudi s čevljar-jevimi obvestili, ki nam dajejo velike možnosti. Urednik Poslovni sporazum za leto 1974 Letošnji poslovni sporazum zamenjuje družbeni pian v preteklih letih, vendar moramo poudariti, da vsebuje nekatere bistvene novosti. Do sedaj smo planirali proizvodno in jo obračunavali po delovnih enotah, periodični obračuni in zaključni račun pa so bilančno izkazovali pregled poslovanja .posebej za proizvodnjo in posebej za trgovinsko 'dejavnost. Od letos naprej bomo prav tako planirali proizvodnjo in jo obračunavali po delovnih enotah, formiranje celotnega dohodka, idohodlka in nujno razdelitev pa bomo bilančno izdelali ločeno za vsako TOZD posebej, na osnovi samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v enotno organizacijo združenega dela, pa tudi za celotno delovno organizacijo skupaj. V tem letu naj 'bi izdelali 1.851.000 parov obutve, kar je za okrog 150.000 parov manj kot dani. Zmanjšanje števila parov je posledica ukinitve oddelka za izdelavo vulkani-zirane obutve. Izdelali pa bomo okrog 50.000 več klasične obutve Ikot 'lani. Največ se bo proizvodnja povečala v montažnem oddelku 520 in .sicer za 18 % predvsem na račun dodatne opreme. Tudi v montažnih oddelkih 522 in 523 se predvideva povečanje proizvedenih parov za 4 oziroma 7 %. V montažnem oddeOkiu 521 pa naj bi se Obseg proizvodnje zmanjšal za 7 %, zaradi spremenjenega proizvodnega programa. V izdelavah zgornjih delov bomo proizvedli predvidoma manj, kot so potrebe montažnih oddelkov, zato bomo 198.000 parov kupili pri naših kooperantih. Poglejmo kakšna so predvidevanja za posamezne oddelke. V oddelku 511 naj bi zaradi spremembe proizvodnega programa proizvedli za 25 % parov manj ■kot lani, v oddelku 512 ibodo okrepljeni z delavci iz ukinjene izdelave zgornjih delov 528 predvidoma izdelali za 17 % več parov Ikot lani, v oddelku 515 pa maj bi s povečano produktivnostjo, ki jo pričakujemo, proizvedli 20.000 parov več kot lani, kar je povečanje za 5 %. V gumami bi z istimi kapacitetami proizvedli za 2 % več parov kot lani, od katerih se tretjina parov predvideva za mantažne oddelke, dve tretjini pa za kooperante in druge domače kupce. Obseg proizvodnje napetni-kov in peta se bo znižal za dobro tretjino v primerjavi z lanskim 'letom, zaradi omenjene možnosti prodaje drugim 'kupcem. Kapacitete plastike bomo zasedli s proizvodnjo izdelkov za ISKRO. V obratu plastike se bo uvedla tudi proizvodnja plastičnih motranjikov za domače potrebe. V TOZD poliuretan izdelki se predvideva 6 % povečanje proizvodnje podplatov .in kar 89 % več platojev. Poleg tega bomo pripravili za tako proizvodnjo potrebno poliči, no poliolov in še: okrog 77 ton poliolov za druge. V letu 1974 ,naj bi preko naše TOZD prodaja realizirali 4.178.000 parov obutve in izdelke naših vzporednih dejavnosti od proizvodnje, ki bo proizvedena doma bomo ■preko naše trgovske mreže in drugih kupcev v državi prodali 741.000 parov, ostale količine, ki jih bomo proizvedli pa bomo izvolili, tretjino na zahod in dve tretjini na vzhod. Skupno število zaposlenih se bo predvidoma v tem letu povečalo za okrog 50 delavcev in to največ v prodajni mreži. Celotni dohodek delovne organizacije se 'bo v 'letošnjem letu povečal za 24 %, kar je predvsem posledica večjih ■poslovnih stroškov, ostanek dohodka pa le za 6 %. ■Povprečni mesečni osebni dohodki vseh zaposlenih se bodo povišali za 10% t. j. od 2.250 din kolikor so znašali leta 1973 na 2.474 din. V letu 1974 pa tudi v prihodnjih letih bomo naj več investirali v mašo prodajno mrežo (novi lokali, blagovnice, adaptacije itd.). Zato letos predvidevamo 20 mili ionov din. če nam bo uspelo za polovico tega zneska dobiti kredit, sicer se bodo investicije skrčile na 12 milijonov din. Investicije v prozvodnih TOZD se bodo gibale v mejah amortizacije, to pa je 14.4 milijona din. Limlki so odobrili posojilo 1 milijon din z vračilnim ro. -kom 5 let in 9 % obrestno mero v letu 1973. Letos pa bi to posojilo povečali še za pol milijona din. Investicijsko vzdrževanje naj bi tako kot lani tudi v tem letu znašalo 4 % nabavne vrednosti osnovnih sredstev, kar predstavlja' 5.6 milijona din. Izobraževanju smo namenili 0,94 milijona din, ikar je celo nekaj .manj, Ikot predvideva družbeni sporazum. V podobni višini kot izobraževanje naj bi bili tudi stroški civilne zaščite. Predračun stroškov za varstvo pri delu znaša 400.000 din. Za reklamo naj bi že po ustaljeni praksi čim bolj smotrno uporabili 1 % bruto prometa prodajne mreže in še posebej za sejme 170,000 din. Dnevnice ise bodo povišale od 507 na 700,000 din zaradi zvišanja domačih dnevnic za 50 % in inozemskih za 33 %. Reprezentančni stroški naj bi se v primerjavi z lanskim letom znižali na 120.000 din. Janko Rozman V sredo, 26. decembra, so v hotelu Garni na Ljubelju podpisali samoupravni sporazum posamezni pooblaščenci temeljnih organizacij združenega dela. Z leve proti desni sede: Milan Jazbec, Leopold Trdan, Valentin Horčen, Jurij Korošec in Janez Bedina. Samoupravni sporazum V decembru 1973 so bili v tovarni spet sklicani zbori delovnih ljudi na katerih smo obravnavati predloga samoupravnega sporazuma in letnega poslovnega plana. Čeprav je vsak delavec dobil pred zbori natisnjen predlog samoupravnega sporazuma, skušajmo v kratkih besedah povdariti značilnosti in novosti, ki jih prinaša. S samoupravnim sporazumom smo se delavci vseh petih temeljnih organizacij zdruežnaga dela sklenili združiti v organizacijo združenega dela Tovarno obutve PEKO Tržič. Otsnovni cilj te združitve je, da se ustvarijo optimalne možnosti za doseganje poslovnih uspehov in da se zagotovi najbolj učinkovita in neposredna oblika samoupravljanja. V samoupravnem sporazumu piše, da bi s tem dosegli kar naj-večjo solidarnost med delavci v celotni delovni organizaciji PEKO. Na že omenjenih zborih je bila nekajkrat izražena bojazen, da bi bila ogrožena sedanja učinkovitost naše delovne organizacije in naš gospodarski položaj. Moramo povedati. da je talka bojazen povsem odveč, če 'bo vsak na svojem delovnem mestu in po svojih močeh iskušal prispevati več kot do sedaj. Pa •ne samo ;na delovnih mestih, ampak tudi v delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacijah. Po novi samoupravni strulkturi, ki jo predvideva samoupravni sporazum foo vsakdo neposredno vključen v upravljanje delovne organizacije preko zborov delovnih ljudi. Ker pa vsega le ni mogoče odločati in verificirati na zborih delovnih ljudi, bo potrebno izvoliti od sto do šti- risto delavcev, ki bodo v različnih samoupravnih organih, kot delegati zastopali svoje temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne enote. Število delavcev, ki bodo vključeni v delo samoupravnih organov bo predvsem odvisno od tega, 'kolikokrat bo posameznik voljen v samoupravne organe. V strukturi samoupravnih organov velja poleg skupnega delavskega sveta, ki bo imel predvsem nalogo vsklajevanja in verificiranja stališč in sklepov posameznih temeljnih organizacij združenega dela, omeniti dva povsem noja organa: odbor za samoupravno kontrolo in odbor za obvešča, nje. V odboru za samoupravno 'kontrolo, ki jo bi lahko imenovali tudi delavska kontrola, ‘bodo delavci uresničevali 'svojo pravico in dolžnost nadzora nad uporabo družbenih sredstev. Samoupravni sporazum predvidva, da bodo v odboru samo tisti delavci, iki po svoji funkciji ne skrbe za izvrševanje sklepov organov upravljanja in ne razpolagajo samostojno z materialnimi in finančnimi sredstvi. Odbor za obveščanje naj bi predvsem skrbel za večjo obveščnost vsakega delavca v delovni organizaciji. Novost je tudi poslovodni kolegij, ki bo glavni nosilec sklepov skupnega delavskega sveta in kolegijsko izvršilnih organov. Samoupravni sporazum tudi podrobno določa postopke za reševanj medsebojnih spo rov, ki bodo v dokončni fazi v pristojnosti notranje arbitraže. Tudi družbenopolitične organizacije so dobile v skladu z našo politiko ustrezno mesto v TOZD in bodo predvsem nosilec in pobudnik različnih predlogov in zagovornik uveljavljanja demokratičnih medsebojnih odnosov. Končne določbe določajo varstvo sporazuma njegov isprejem in dopolnitve ter 'Spremembe drugih samo- upravnih aktov. Božidar Meglič V elektronskem računskem centru so na računalniku opravili že deset tisoč ur, to je toliko kolikor se zanj po normativih firme IBM tudi predvideva. Razgovor sa generalnim direktorom Jožom Dolencom U razgovoru sa generalnim direktorom Jožom Dolencom pokušali smo pronači najbit-nije karakteristike i rezultate protekle godine i istovreme-no uočiti, kako čemo u buduče. U narednoj godini ob-javićemo u svakom broju »čevljar-a« razgovor sa po jednim od rukovodečih radnika, s kim i o temi razgovora odlučićemo se na bazi vaših predloga, dragi čitaoci, koje šaljete poštom ili telefonom u našu redakciju. Protekla godina bila je najuspešnija u svih sedam de-cenija istorije naše radne organizacije. šta vi mislite o poslovnim rezultatima u ovoj godini? Vaša zapažanja iz uvodnog pitanja suviše su pozitivna. Svaki pokret, a i pokret u privredi, potrebno je razma-trati u relativnim odnosima i dužim vremenskim periodi-ma. Mogu reci činjenicu, da je pre više od jedne decenije prelaz sa stare tehnologije na proizvodnju lepljene obuče bio odlučujučeg značaja za preduzeče. Takva promena je u narednim godinama omo-gučila dalji razvitak proizvodnje a i prodaje, koju smo postigli u protekloj godini i koju vi smatrate za najuspelije razdoblje u 70-godišnjoj istoriti naše radne organizacije. Razmatrajuči celokupan obim naše prošlogodišnje realizacije vlastitih proizvoda, potrebno je naročito naglasiti uticaj povečanih kapaciteta nuzproizvodnje (pogon polirne tana, gumara i plastika), ko j a svojih proizvóda ni j e unovčila samo za potrebe Vlastite proizvodnje, več je veliki deo svojih proizvoda prodala drugim kupcima van naše radne organizacije, a naročito našim kooperantima. Na povečanje obima našeg poslovanja u prošloj godini isto tako uticäo je i povečan obim prodaje obuče u našoj prodajnoj organizaciji i realizacije tržne robe na bazi aranžmana s našim kooperantima za proizvodnju obuče po našem planu i našoj kolekciji tako za izvoz kao i za domače tržište. Obim tih poslo-va u protekloj godini iznosi blizu 45 % od vrednosti realizacije proizvoda domače proizvodnje. Povečani obim naše poslovne delatnosti bio je po vrednosti i pod uticajem pri-lagođavanja naših prodajnih cena novim tržnim uslovima. Analizirajuči gore pomenu-to sa suprotne tačke gledišta, ne bih mogao mimoiči za-oštrenijih tržnih uslova, naročito u vezi prodaje naše obuče na zapadnom a i domačem tržištu, gde se osetno pokazuje jak uticaj smanje-nja realnih ličnih dohodaka naših kupaca, a naročito u največim potrošačkim centri-ma i kod prosečno slabijih vremenskih uslova u obe glavne sezone. Istina je i, da smo protekle godine uspeli savladati probleme porasta poslovnih troškova zbog po-skupljenja kože, a teže je bilo savladati inflacijska po- skupljenja ostalog dela poslovnih troškova. Kakve smo uspehe postigli odnosno kakvih smo neuspeha imaii na drugim područ-jima (medusobni odnosi, socialna zaštita, uslovi rada i drugo)? Mišljenja sam, da smo medu retkim radnim organizacijama, kojima je uspelo d Lističi tako visok dohodak na jednog zaposlenog, da je taj iznad proseka na Gorenj-skom. To je i bila osnova za povišenje prosečnih ličnih dohodaka za preko 20 % prema 1972 godini tako, da se realni lični dohodak kod nas u proseku nije smanjio. Teže je bilo uočavati činjenice, da su neke naše radne jedi-nice bile u celini ispod proseka radne organizacije. Kao primer navodim pogon izra-de gornjih delova Trbovlje a i deiimično pogon poliureta-na, gde smo uočili pad produktivnosti rada, deiimično i zbog objektivnih razloga. I kod rešavanja problema društvenog standarda postigli smo prilične uspehe gde nam je uspelo uvečati sredstva za stanbenu izgradnju i realizovati više stanbenih kredita nego proteklih godina. Sredivaii smo i uslove rada naročito u nuzproizvodnji i tu postigli određene uspehe, i ako je ostalo nekih problema, tako u tvornici kao u ostalim obratima, nerešenih. U formiranju medusobnih odnosa nismo primetili nika-kvih naročitih zaoštravanja več prema tradiciji ugodne pojave obče radnog zalaganja. Još uvek ipak postoje pitanja organizacijskog učinka na svim nivoima pa i disciplinske neodgovornosti koje su se javljale kod pojedi-naca. Samoupravljanje mora-če savladati i probleme s tog područja a če biti za to potrebno više vaspitnog rada. Kako da u Peku privređujemo ubuduče? Na to pitanje odgovorili smo u našoj radnoj zajedni-ci ša predlogom godišnjeg poslovnog sporazuma, koga je radnički savet potvrdio krajem decembra. Kao polaz-nu tačku uzeli smo dosadaš-nju poslovnu politiku a moram naglasiti, da smo naš plan ostvarili u očekivanju još zaoštrenijih tržnih uslova. Šta možemo očekivati u idučoj godini a i narednih godina od nove samoupravne organizacije naše radne organizacije? Od nove oblice naše samouprave možemo očekivati ve-ču mobilizaciju samoupravnih snaga, jer če organizacijska rasčlanjenost osnovnih organizacija udruženog rada uključiti u samoupravljanje veči broj naših radnika. Elemente i potrebo po solidarnosti u udruženoj radnoj organizaciji biče potrebno koristiti za što veču pripadnost za-jedničkim ciljevima, koje smo u samoupravnom dogovoru postavili u prvi plan. Naša radna organizacija je medu najboljima u industriji obuče a ipak ne možemo tvrditi, da je i društveni standard na odgovarajučem ni-vou. Zašto? Ne mogu se složiti s vama, da je neskladnost izme-du efekta privrede i formiranja sredstava za društveni standard u našoj radnoj organizaciji u velikom raskora-ku. Istina je, da četno morati u buduče polagati više pažnje na poboljšanje uslova, ali ipak nečemo smeti izb ječi činjenicu, da je za poslednjih nekoliko godina došlo u našu radnu organizacij u više od 1000 novih radnika i, da je naša stanbena politika toliko novčanih sredstava, kojima bi mogli u celini rešiti stanbenu problematiku svih naših radnika. Smo na dobrom putu, da to za nekoliko godina uradimo. S puno razumevanja uklu-čili smo se u zalaganja za uspešan referendum u Tržiču za izgradnju novih škola, Na pobudo naše mladinske organizacije je bil sklican sestanek naših štipendistov in vodstev podjetja in družbe-noplitičnih organizacij. Od 73 štipendistov, kolikor jih je to šolsko leto v našem podjetju, se je vabilu odzvalo 50 štipendistov, kar je zelo razveseljivo. Na sestanku je najprej glavni direktor Jože Dolenc govoril o novi organizaciji naše tovarne s posebnim poudarkom na novi samoupravni strukturi. Za njim so predsedniki družbenopolitičnih organizacij govorili o pomenu družbenopolitičnega dela v naši delovni organizaciji in njihovi oranizranosti. Izčrpnim izvajanjem so naši štipendisti sledili z veliko pozornostjo. V nadaljevanju so štipendisti postavili tudi nekaj konkrtenejših vprašanj na katera so odgovarjali predstavniki naše tovarne. Posebno živahna razprava je bila, ko je bilo sproženo vprašanje 10 % povašanja šti-pendaj v prihodnjem letii. Štipendisti so skušali iz raz- fiskulturnih dvorana i dečjih obdaništa. Očekujemo poziti-van uticaj tih akcija na život-ne uslove naših rađnika. U buduče moračemo še pobri-nuti u još večoj meri za brigu i odgoj dece naših radnika a naročito maj ki u r ad-riom odnosu. Kako posmatrate veliku fluktuaciju (zapošljavanje i odlazak radnika) u našoj radnoj organizaciji, naročito u nekim radnim centrima kao što su OOUR poliuretan, OOUR produkcjia gornjih delova Trbovlje i tehnični sektor? O veliko j fluktuaciji radnika kod nas ne možemo govoriti ali je tačna činjenica, da postoje u poj edinim radnim jedinicama problemi fluktuacije, ko ji se nanose naročito na rad u tri smene, kao što se moglo videti u gu-mari i pogonu plastike na po-četku 1973 godine a u pogonu poliuretana čak i preko čita-ve godine. Mogu reči, da smo deiimično rešenje pronašli u ličnih zornih kotov osvetliti problem višine štipendij. Vendar pa so bili po svojih ocenah predlogih in pripombah zelo enostranski in neenotni. Mogoče bi bilo vendarle prav, da kot je predla- koliko toliko odgovarajučoj stimulaciji u ova tri pogona zbog teških uslova rada, ali i uspeli smo postici, da žene i maloletnici ne rade više u tri smene. Što se tiče trbo-velj skog pogona treba je ima-ti u vidu problem druge izmene, u tehničnem sektóru pa su fluktuirali samo poje-dinci zbog lastite krivnje. I na kraju kakve su vaše želje za 1974? Na završetku 1973 želim pre svega, da zahvalim svim našim radnicima i radnicima u tvornici i prodajnoj mreži za maksimalno zalaganje, koje se održava u našim zajed-ničkim rezultatima rada. Naše zajedničke želje za 1974 go-dinu nanose se na realizaciju radnog programa postavlje-nog za ovu godinu. U novoj 1974 godini želim svim članovima naše radne zajednice, svim našim penzionerima, učenicima i stipendistima mnogo radnih uspeha, zdrav-lja i ličnog zadovoljstva. Božidar Meglič gai predsednik mladinskega aktiva Ludvik Perko, da vendarle ustanove svoj mladinski aktiv preko katerega bi lahko dajali bolj celovite in argumentirane predloge. Božidar Meglič V decembru nam je hudo neurje povzročilo veliko škodo. Močan veter je odkril slabo četrtino strehe na novi zgradbi, škoda je precejšnja in se ceni na okrog 200.000 din. K sreči pa ni bil nihče poškodovan. Stavba je zavarovana in še v garanciji izvajalca gradbenega podjetja Projekt Kranj. Precejšnjo nevšečnost je povzročala voda, ki je naslednje dni zalivala pisarne v peti etaži. Razgovor s štipendisti Poslovalnica »Peko« Ljubljana IV Od Name naravnost proti Tromostovju vodi Čopova ulica, v kateri je naša četrta ljubljanska poslovalnica. Čeprav je v prvi grupi poslovalnic, vendarle še občutno zaostaja po prometu za poslovalnicama v Miklošičevi in Titovi. S pridobitvijo novih skladiščnih prostorov in adaptacijo celotnega lokala v začetku letošnjega leta ter eventuelno zaporo Čopove ulice za vsa motorna vozila, pa se bo gotovo obseg prodaje v poslovalnici močno povečal. Prvi stik z našimi prodajalkami: Evo Vidic, Joži Kosmač, Ano Mutič, Frančiško Vrhovnik, Magdaleno Novak, Angelo Jančar, Marjanco Žnidaršič in Emilo Zuflič in poslovodjem Janezom Petričem je bil povsem drugačen, kot so bili prvi stiki s kolektivi drugih poslovalnic, ki sem jih že obiskal. Z večino kolektiva ljubljanske štirice sem se, vsaj na videz, seznanil na njihovem zboru v novembru, s poslovodjo Petričem pa sva se že večkrat srečala v tovarni in na bazenskih konferencah. Zato ni bilo začetne zadrege. Čeprav je Janez Petrič znan po svoji hudomušnosti, je njegov pogled izražal precejšnjo mero resnobnosti in mogoče tudi nezadovoljstva, ko sva se pogovarjala o letošnjih rezultatih prodaje v njihovi poslovalnici. V letošnjem letu niso dosegli pričakovanih rezultatov, oziroma povečanje prometa, ki so ga bili vajeni v preteklih letih. Celo letnega plana niso dosegli. Pričakovali so, da bodo prodali največ za 5.8 miiljona din in da bo tako prodaja v letu 1973 za okrog 5.000 parov manjša kot v letu 1972. Vzroki za tako občutno poslabšanje obsega prodaje so več ali manj znani. Kljub precejšnjemu trudu, ki so ga vlagali tako v ljubljanski štirici, kot tudi v drugih poslovalnicah prve grupe, je promet občutno padel zaradi zmanjšane kupne moči prebivaclev, predvsfem v tej kategoriji poslovalnic. Ugodna prodaja v zadnjih mesecih lanskega leta ni mogla bistveno popraviti celoletnih rezultatov. Poleg zmanjšanja kupne moči je bil po mnenju poslovodje Petriča drugi poglavitni vzrok za stagniranje prodaje, pomanjkanje skladiščnega prostora. S precejšnjo mero iznajdljivosti je poslovodju Petriču uspelo, da se je pogodil s stanovalci, ki so imeli pod našo trgovino kletne prostore, da so nam jih odstopili, seveda za primerno odškodnino. Tri- deset starih milijonov vendarle ni veliko, če pomislimo, da je poslovalnica Ljubljana IV. v središču mesta in da ima tako velike možnosti, da poveča obseg prodaje. Koncem januarja se predvideva, da bomo poslovalnico v celoti ponovno adaptirali. Adaptacija je gotovo povsem upravičena in nujna. Med pogovorom je večkrat zazvonil telefon in glas na oni strani slušalke se je zanimal, če je že prispel njegov rekla- Prodajalke v ljubljanski štirici in poslovodja Janez Petrič ■miran par obutve. Tovariš Petrič je potožil nad počasnostjo reševanja reklamacij in dejal, da s tem ne misli, da so krivci delavci, ki delajo v reklamacijskem oddelku, ampak da naš sistem gotovo ni več ustrezen. Potrebno bo razmisliti o bolj smotrnem predvsem pa učinkovitejšem sistemu za reševanje reklamacij. Pogovarjal sem se tudi s prikupnimi prodajalkami. Potožile so, da so njihove delovne halje, v primerjavi z delovnimi oblekami nekaterih drugih ljubljanskih trgovin, zelo skromne, povrhu pa še navadno prevelike. Ker pri svojem delu veliko hodijo, so menile, da bi bilo prav, če jim in ne samo njim, temveč vsem prodajalkam, delovna organizacija zagotovi ortoped- ske čevlje po nekoliko nižjih cenah. Nekatere izmed njih so se znašle in so kar iz nekdanjih škorenj oziroma visokih čevljev izrezale čevlje, v katerih se počutijo bolj udobno. Povsem neudobno pa se je počutil poslovodja Janez Petrič, ki je imel samo na eni nogi ortopedski čevelj imenovan »mavec«. Z osebnimi dohodki, je rekel tov. Petrič, moramo biti realno zadovoljni, z njim pa se niso strinjale njegove sodelavke, ki so trdile, da so osebni dohodki prenizki. »Čakamo samo še na adaptacijo,« je nadaljeval tov. Petrič, ko sem se razgledoval po poslovalnici. Želim jim, da bi uspela in da bi v letu 1974 kljub adaptaciji presegli lanskoletni promet. Božidar Meglič Nagovor Bil je običajen vsak dan. Zaprl sem okno svoje pisarne, kajti jutranja vročina je že izpuhtela in se kot ponavadi vsedel za svojo delovno mizo. Predse sem razgrnil časopis, ki ga še nisem utegnil pregledati. Močno sem se zatopil v branje. Nenadoma je nekdo rahlo potrkal. Vstopila sta dva golobrada mladeniča. Nekoliko plaho sta pozdravila, nato pa me je eden izmed njiju nagovoril: »Gospod — tovariš, kje pa imamo vajenci sestanek?« Pojasnil sem jima, kje bo sestanek, za katerega sta me spraševala in se poslovil od njiju z besedami: »V naši tovarni nagovorita vsakogar kar samo s tovarišem ali tovarišico, bo še najbolj prav?« Pa nisem najbolj prepričan, da je vsem še najbolj prav. Kdo ne pozna zgodbe o gospodu, ki ga je s partijskega sestanka klical telefon? Vendar to nista osamljena primera v naši tovarni, še bi vam lahko pripovedoval o gospodu šefu v naši sicer eni najbolj zglednih poslovalnic, pa o gospe M in gospodu X. Navadno slišimo nagovor z gospo ali gospodom med manj ali sploh nepoznanimi osebami in v odnosu med nad in podrejenimi osebami. V prvem primeru gre za določeno negotovost in je beseda gospod izbrana nekako po tradiciji nezavedajoč se pravega pomena te besede. V drugem primeru smo z besedo gospod izrazili svojo neenakopravnost, ki pa je v naši današnji družbi povsem tuja in nasprotna. Beseda gospod se je porajala v dobi fevdalizma, ko so tlačani z njo nazivali svoje tirane — fevdalne gospode in se je prenesla tudi v do-, bo kapitalizma, kjer se z njo naziva lastnika kapitala. Beseda gospod je še posebno razširjena med malome-ščani in reakcionarji. Zato v naših medsebojnih odnosih raje uporabljajmo besedo tovariš, ki odseva enakost in medsebojno zaupanje. Božidar Meglič Angleški izvoz nazaduje Koncem leta 1972 je pričel padati izvoz angleške obutve, kar se je nadaljevalo tudi v letu 1973. Kot objavlja angleško čevljarsko združenje se je zmanjšal volumen izvoza v I. polovici leta 1973 za 13,5 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Po vrednosti se je zaradi višjih cen izvoz zmanjšal le za 2,3 % in znašal 15,1 milj Lstg. Nazado- vanje izvoza je nastalo predvsem zaradi zmanjšanja dobav v severno Ameriko, ki je bila vedno glavni odjemalec angleške izvozne obutve. Zanimivo je, da se je izvoz v dežele EGS povečal po vrednosti ža 40 %. Uvoz obutve v Anglijo se je povečal v istem obdobju za 10,4 % in dosegel 44,9 milj.. parov. Nagradna križanka ilttflll. tv»-.« , ■ % Srečno. SJ0VO iuta' AMERiŽKI DRAMATIK (EDVARD) SOLA S POUČEVANIM REALNIH VED PESEM RB/OLUCIO-UARHEGA , TROLETAklAJA -JOŽICA ■ iStCUK .HUNSKI POGLAVAR Zirau/a. u Letu mu! SODOBEN. FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE) ČLOVEK,Ki JE KURO HARKOtA, OMMITEV- OPERILI SPEV . POGOJNI VEZNIK Zidovsko MOŠ. « A ODVAJALO, Čistilo, LEIllTlV U DEL MOTORJA L„ B REKA I5ERE (MAŠA PISAVA) POKAVUAUJE AKORDA 11 HRAI4ILEC DEPOZITA TEKOČIMA V llLAH «■»P - ~ SLUŽBA mlmu KUJIGOVOD. DELAVCm ' PE.KA " CESTITA, SEsmm BELGIJSKO LETOV IŠČE RIMSKI CESAR SKAUDIUAV. mi IME K AHI NOVAK NAVINŠEK EMIL ŽUŽELKA, KI PIČI IGRALKA GARDLSER EDVARD POHORSKI GRANIT ZUPAU POD FRAUC0Ì1 ZOLA EMILE MAA 1 UNITED -?RESS IUTERUATIOU yED0 ČUDEU OLIVER, ULIVANJE 400 KG, STOT EMA SALBERCER SILVA LAUG ■ PRODAJALEC UA VATLE VILMA, ANTOLIČ ČAMER OSKAR LJUBKOVAL. IMEZASLAVO IVAUKA NOVAK TOMAČA Ž.IVAI. c STARO PLEME 0BKASP1KU DOBA, RAZDOBJE LEPA SOBkIA CVETICA Ž RUSKI VLADAR OCENITEV, RED KOVINA ZA P0CIUKAH3E OTOČJE V TUAMOTU ŽEUSKO IME, JEDRT OBER ODŽAGAM KOS DEBLA ŽIVČUE UITI UEUADUA SMRT 'LETOVIŠČE M KAVKAZOM A A P CIRILA AHČIN EVROPSKI VELETOK LUKA UA TIUSKEM IM! PEVKE PRQDUIK ERO OD ILECALUIH TITOVIH WEH LUDVIQER EMIL msm P1.1ACA RODIČ ZDEUKO SESTAVKA RAZNIH MAŠČOB O U kauČek, KAU A nUKAMATO Spauskeca POREKLA (TER.UAUD0) B A državna PESEM WE RUSKE ATLETINJE PRESS KI GREDA V OSTREŠJU o UAPAD, NAVAL A Izžrebani so bili V mesecu decembru je prispelo v uredništvo 74 križank, to je polovico manj kot v preteklem mesecu. Ne vem zakaj, upam da križanka ni bila pretežka. V uredništvu so nam pri žrebanju pomagale sodelavke splošnega sektorja. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrada 80,00 din Špen-dal Jožica, prod. sektor 2. nagrada 60,00 din Kikel Marija, Bečanova 21, Tržič 3. nagrada 40,00 din Meglič Irena, tehnični sektor 4. nagrada 20,00 din Tepina Mira, telefonska centrala 5. nagrada 20,00 din Turk Alenka, Gimnazijska 5, Trbovlje Izžrebanim reševalcem čestitamo, vse pa vabimo, da nam pošljete rešitve naslednje križanke do 20. januarja v uredništvo. Urednik V decembru smo se dvakrat cepili proti gripi. Uspeh cep-lenja je bil zelo slab, bolezenskih izostankov zaradi gripe pa ni malo. Tako v prihodnje ne more več iti. B. M. Kdo nam sestavlja križanko? Na željo najbolj vnetih reševalcev naše nagradne križanke smo obiskali našega zunanjega sodelavca tovariša Ljuba Bradeška, ki nam jih sestavlja. Naše reševalce je predvsem zanimalo, kdo je sesta vi jalee križank in kako se križanka sestavi. K0 sem ga po telefonu prosil za kratek pogovor je takoj pristal in čez eno uro sva se že pogovarjala na njegovem domu v Železnikih. Zanima me, kot tudi naše bralce, kako sestavite križanko tovariš Bradeško? V roke je vzel zvezek, v katerem je bilo vse polno križank. »Če vem na Ikakšno temo naj napravim (križanko, potem pač skušam iz danih besed izpeljati tudi druge, kar pa ni vedno lahko. Včasih se moram pošteno potruditi, da najdem primerne besede, ki se pravilno prepletajo. Drugič spet je potrebno poskušati znova, če prvi poizkus spodleti. Kot pri vsakem delu je potrebno, da si vztraien, pa uspeš. Križanke rad sestavljam in če mi kakšna zelo dobro uspe, sem vesel uspeha. Zgodi pa se, da je kakšna križanka nekoliko težja, zato skušam pomagati reševalcem z že vpisanimi črkami.« Ljubo Bradeško Za katere revije in časopise delate križanke in če se vam to delo izplača? »Začel sem pri Tovarišu, kjer sem moral čakati pet Jet, da sem se uveljavil, sestavljam pa križanke za KIH, Delo, Zbor občanov, Žito Ljubljana in vašega Čevljarja. Honorarji so različno visoki od 200,00 do 600,00 din, odvisno od velikosti križanke in pa njene kvalitete ter seveda naročnika. Križanko za Čevljarja sestavljam od 10 do 14 ur. Zanjo pa ddbim 280,00 din, kar pa ni pretirano veliko, a sem zadovoljen.« Tudi v uredništvu smo zadovoljni, kajtj tovariš Bradeško nam vedno pošlje križanko do roka, ki ga postavimo. Pred vami, dragi reševalci je 32. križanka izpod peresa tovariša Ljuba Bradeška. Upajmo, da ni pretežka? B. M. V petek, 21. 12. 1973 se je prodajni oddelek naše tovarne poslovil od tov. Marice Perko, katera je odšla v zasluženi pokoj. Tov. Perkova je bila zaposlena v »Peku« od leta 1945 z manjšimi presledki vse do konca leta 1973. Med njenim službovanjem v naši tovarni je delala vseskozi na odgovornih delovnih mestih. Za svojo prizadevnost in točnost pri delu ji je delovna organizacija zaupala opravljati delovno mesto šefa dispozicijskega oddelka. S svojo delavnostjo, pravimi tovariškimi odnosi si je pridobila širok krog prijateljev in veliko mero spoštovanja med vsemi sodelavci. Kljub zdravstvenim težavam je bila tov. Marica vedno razpoložena in nasmejana. Celoten prodajni oddelek se je v petek zbral, da se ob njenem odhodu poslovi od tov. Marice. Tov. Bedina Janez se ji je zahvalil za ves trud in njeno delo v imenu prodajnega oddelka. V imenu ožjih sodelavcev pa sta se ji zahvalila tovariša Jazbec Franci in Zajc Karli. Izročili smo ji primerna darila, katera naj jo spominjajo na preživela leta v naši tovarni. Po končanem slavnostnem delu, če ga smem tako imenovati, se je pričel veseli del. Tov. Marica je pripravila bogat prigrizek in dobro kapljico. Ob kozarčku je stekla beseda o vseh veselih in žalostnih zgodbah, ki so spremljale njeno delo. Spominsko darilo kolovrat smo ji izročili s posvetilom, s tem naj pa tudi končam. Ko pa dan se bo spremenil v noč, se za kolovrat vsedite prav vsako noč, ob njem sedite in predite z lepimi spomini mislite na nas saj tudi mi prav radi spominjali se bomo vas. Miro Vrhovnik Pripis urednika Projzvodnja v decembru Po ugodnih rezultatih v mesecu novembru, pa smo decembra v proizvodnji obut, ve dosegli slabše rezultate, saj je bil plan proizvodnje izpolnjen le 82 %, pa tudi v primerjavi z decembrom 1972, smo izdelali manj parov. Pomanjkanje zgornjih delov je bil v preteklem mesecu osrednji problem v montažnih oddelkih, saj je bilo prav to glavni vzrok neizpolnjenega plana. Vsled redukcije električne energije so v montažnih oddelkih delali tu. di manj delovnih dni kot je planirano, vendar pa se bodo omenjeni dnevi nadoknadili v prostih sobotah januarja in februarja, čim bo oskrba z zgornjimi deli zadovoljiva. že v zadnji številki Čevljarja omenjeni zastoji v izdelavah zgornjih delov, so se v decembru le delno izboljšali, saj je bil plan proizvodnje izpolnjen le 84 %. Tako kot pretekli mesec, je bilo tudi tokrat pomanjkanje materiala glavni vzrok neizpolnjene, ga plana, poleg tega pa še močno povečanje bolniških izostankov, saj niso bili redki dnevi, ko je manjkalo v izdelavah zgornjih delov 20 °/o zaposlenih. V obratih vzporednih dejavnosti pa je bila proizvodnja v preteklem mesecu zadovoljiva, saj je bil v plasti, ki in gumami plan presežen, v poliuretanu pa je bil izpolnjen le 90 %, vendar je to po. sledica neizpolnjenega plana v prvi polovici meseca. Ob ugodnem poteku proizvodnje v drugi polovici decembra pa upamo, da bo v januarju tudi v tem obratu plan proizvodnje izpolnjen. Franc Grašič Že večkrat smo poskušali v čevljarju zabeležiti pomembnejše obletnice (delovne in osebne) naših delavcev, pa nam žal tega nikoli ni uspelo dosledno izpeljati. Zato smo sklenili, da v uredništvu ne bomo več zasledovali jubile- jev, pač pa bomo z veseljem objavili prispevek namenjen jubilantu, ki ga bo napisal nekdo iz njegove delovne sredine. Za tak način smo se odločili, da ne bi bilo več zamere. ZAHVALA OBRATU L I Iztekle so se urice dolge 30 let, kjer sem bila zaposlena, vendar kakor je bil začetek težak, tako sem tudi ob odhodu v pokoj odšla s težkim srcem. ZAHVALA Lepo se zahvaljujem za pomoč osnovni organizaciji sindikata za okrevanje. Janko Januš ZAHVALA Osnovni organizaciji sindikata se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč, ki sem jo dobil med zdravljenjem. Tone Smolej ZAHVALA Ob Izgubi mojega očeta Andreja Tišlerja se zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izražam kolektivu modelimica in očetovim nekdanjim učencem za darovana venca. Jože Tišler z družino. Vsem prav vsem, ki ste delali z menoj na traku se zahvaljujem za vso pozornost, katero ste mi izkazali z lepim darilom in prelepim šopkom. Vsem skupaj še enkrat lepa hvala in želim vam še mnogo delovnih uspehov in SREČNO NOVO LETO 1974. BORIČ MALČI »Čevljar« glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »Peko« — Ureja uredniški odbor: Bedina Edi (predsednik), Hvalica Slavko (namestnik), Eržen Mirjana, God-nov Vera, Ivnik Branko, Jerebic Slava, Meglič Milka, Podgoršek Anton, Meglič Božidar. — Naslov uredništva: Peko Tržič. Telefon 50 260, int. 208 — Tisk ČP Gorenjski tisk Kranj v 310.0 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. ZAHVALA OBRATU L II Vsem sodelavkam in sodelavcem obrata lepljena II se zahvlajujem za lepi darili, ki ste mi jih poklonili ob odhodu v pokoj. Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov in obenem SREČNO NOVO LETO 1974. Še enkrat iskrena hvala in lep pozdrav ERŽEN MICKA. Literarni kotiček Mirno lahko zapišemo, da je naš literarni kotiček zaživel. V uredništvo prihajajo spisi različnih predvsem mladih avtorjev. Pogum! V naslednji številki bomo namenili več prostora našim literatom zato vabimo vse, da nam čimprej pošljete tudi vašo zgodbo. Današnja zgodba izraža globoko hrepenenje mlade avtorice, ki si želi ljubezni. To je zapisala v svoj dnevnik. Urednik List iz dnevnika Sedim ob aknu in strmim v noe. /z niških oblakov vztrajno dežuje. Poslušam, kako škropotajo kaplje po strehi in se izgubljajo v pesku. Bela megla se vlači po dolini in grapah, drevesa so črne lise na temnem ozadju. Gora ne vidim, ovite v sivino se prelivajo v nebo. V sobi je temno, ugasnila sem luč. Čutim tesnobo, ki jo prinaša maj nepovabljeni gost: ura slabosti, malodušja. Tako sem sama ta večer. Nikogar ni, ki bi z menoj delil mojo žalost. Nikogar m, ki bi me objel in mi povedal, da me ima rad. Samota narašča v ogromen molčeč slap, ki odnaša moja pričakovanja. Kje ste, moji dragi? Dala sem vam svoje najlepše želje, dala sem vam najbolj skrite sanje svoje duše. Vzeli ste moje bogastvo in niste vedeli, da je to vse, kar vam morem dati. Zdaj sem sama in prazna. Nekje sem brala: »Ne mečite biserov svinjam!« Toda vi ste Ijttdje in tudi jaz sem samo človek. Človek, ki je sam in ga je strah. Šla bi na polje, zajela bi vase svobodo in mir zelenih širjav. Včasih se zavem življenja v sebi in okrog sebe. Čutim ga v valovanju trav in drhtenju zemlje, čutim ga v bitju svojega srca. Gledam, kako jeseni odpada listje z dreves in se zavem smrti. Vse živo umira, da bi moglo vzkliti novo. Začutim tok krvi v žilah, zagledam se v globoko sinjino neba, zavem se, da živim in sem svobodna. Razbila bi se in se razdala, pustila bi, da vzklije v meni novo življenje! Toda tako sem sama. Nikogar ni, ki bi detli z menoj moje veliko veselje. Noč na vzhodu bledi. Še vedno dežuje, a.skozi vodeno zaveso vztrajno prodira svetloba. Jutro je, začetek novega dne. Kmalu bo ostro zabrnela budilka, prižgala bom luč. Toda spodaj v dolini se bodo prižgale luči, ceste bodo oživele. Srečala se bom z njimi, ki nosijo v sebi del mene in me sestavljajo. Čakala bom na nek topel nasmeh, na neko toplo besedo, na neko dobro srce. Življenje je upanje, življenje je želja, življenje je mlado. Adela V decembru je našo delovno organizacijo pod vodstvom svojih starešin obiskala večja skupina vojakov-gra-ničarjev iz karavelj Kokrške-ga odreda in Srečka Perhavca. Po olgedu proizvodnega procesa so se vojaki v prostorih tovarniške menze pogovarjali s predstavniki našega podjetja. Vojake in njihove starešine je najprej pozdravil predsednik mladinskega aktiva Ludvik Perko, ki je poudaril, da taka medsebojna srečanja veliko pripomorejo k medsebojnemu spoznavanju in so še posebej koristna za vojake, ki se tako spoznavajo z ljudmi, ki žive v kraju, kjer bodo oni služili vojaški rok. V imenu glavnega direktorja je prisotne pozdra- vil šef kadrovskega oddelka Marjan Markič, ki je v kratkih besedah predstavil našo delovno organizacijo. Za gostoljubje se je zahvalil komandir karavle Kokrškega odreda Božo Dereta. V decembru so se vojaki karavle Kokrškega odreda in predstavniki našega podjetja srečali tudi na športnem po-luj. V šahu so graničarji premagali našo oslabljeno ekipo s 7:3, v namiznem tenisu pa sta naša predstavnika brez težav premagala svoja nasprotnika s 5:0. Ob prazniku naše armade so predstavniki naše tovarne čestitali grani čar jem in jim izročili plaketo pokroviteljstva ter podarili preprogo. Združenje slovenske čevljarske industrije Že v novembrski številki čevljarja smo poročali o pobudah za ožje sodelovanje čevljarskih podjetij na Gorenjskem, kjer so skoncentrirana vsa tri naj večja slovenska čevljarska podjetja Peko, Planika in Alpina. Ideja o tesnejšem povezovanju omenjenih treh podjetij skupaj z ostalimi čevilj aratami podjetji v Sloveniji pravzaprav ni nova, vendar zaradi različnih objektivnih okoliščin ni mogla prodreti. V sredo, 12. decembra 1973 so se v prostorih naše tovarne zbrali vsi vodilni delavci vseh šestih čevljarskih podjetij iz Slovenije, to je poleg že omenjenih treh večjih še: Lilet Maribor, Jadran — Ciciban Miren pri N. Gorici in Industrija obutve Novo mesto, ki so skupaj s sekretarji osnovnih organizacij ZK posameznih podjetij in predstavnico Gospodarske zbornice Slovenije razpravljali o možnosti tesnejšega sodelovanja med čvljarslkimi podjetji Slovenije. Na sestanku so sprejeli vrsto pomembnih sklepov in nanizali številne možnosti za čiimbdljše medsebojno sodelovanje, ki je bilo dosedaj dokaj dobro, posebno uspešno pa na področju šolstva, urejanja interne zakonodaje in skupnega nastopa pii izvozu na vzhodna tržišča, kjer je čevljarska industrija Jugoslavije ena najbolj organiziranih in kontroliranih. Na sestanku je bilo posebej povdarjeno, da ne gre za nikakršno fizično združevanje obstoječih podjetij, ampak za tesnejše in popolnoma enakopravno medsebojno sodelovanje od katerega pričakujemo precejšnje koristi. Imenovali so poseben odbor in pododbore, ki bodo do 15. januarja pripravili vse potrebno za formalno ustanovitev združenja in konkretne programe medsebojnega sodelovanja. Združenje naj hi se predvsem posvetilo področjem na katerih dosedaj še ni bilo pomembnejšega sodelovanja. Tako naj bi več pozornosti posvetili usklajevanju razvojnih načrtov in kapacitet slovenske čevljarske industrije, kakor tudi usmeritvi na kooperante iz drugih republik. Zelo pomembno bo tudi sodelovanje na tehnološkem področju, kjer naj 'bi standardizirali sestavne dele čevljev in orodja, poenotili tehnološke postopke in organizirali Skupne rezerve rezervnih delov in drugih materialov. Na področju prodajne politike naj fot se sedaj intenzivno sodelovanje na področju vzhodnega izvoza raz- širilo tudi na ostala področja. predvsem igre tu za enotnejši nastop na zahodnem tržišču in' skupna vlaganja v domačo trgovino v velikih potrošniških središčih. Združenje ho delovalo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, preko katere bo najlažje našlo stik z ostalim jugoslovanskim prostorom. Preko združenja bodo- vsa slovenska čevljarska podjetja mnogo lažje uveljavljala svoje 'skupne interese v naši družbi. Strateški cilj tega združenja je enotna politika slovenske usnjarske predelo-vlne industrije in tej spremljajoče industrije. Na sestanku je bilo še posebej poudarjeno, da mora biti vsaka akcija gospodarsko utemeljena in vsklajena s slovensko gospodarsko in splošno .politiko. Dan za tem 'je biia v prostorih Planike v Kranju t« skovna konferenca na kateri so predstavniki podjetij odgovarjali na številna vpra šanja novinarjev pomembnejših časopisov, radia in te. levizije v zvezi z integracij- skimi gibanji n splošnim po loža jem slovenske čevljarske industrije. Božidar Meglič S sestanka vodilnih delavcev in sekretarjev ZK slovenske čevljarske industrije Sklepi delavskega sveta Delavski svet tovarne obutve PEKO Tržič je na 16. zasedanju dne 10. 12. 193 sklenili naslednje: 1. V zvezi z oceno o predvidenih rezultatih poslovanja podjetja ikoncem letošnjega leta se v normalnih pogojih doda vsem zaposlenim delavcev v tovarni in prodajni mreži k zaslužkom za II. polletje 1973 15 % iz III. delitve. Izplačilo za pet mesecev (jul. — nov.) se izvrši 28. 12. 1973. O fiksnem znesku za december bo delavski svet sklepal na .naslednjem zasedanju in bo obračunan pri rednem .mesečnem obračunu OD v januarju. Kot v pretklem letu se 5 % iz III. delitve prizna 'tudi 'bolnikom .nad 30 dni in porodnicam (tudi na 30 dni) in sicer k izplačanemu nadomestilu OD za vse leto 1973. 2. Potrjen je predlog obeh odborov, .da še .stroški kilometrine ob uporabi lastnih avtomobilov za službene namene od 1. 12. 1973 .priznavajo v višini 1,25 din za dejansko prevoženi kilometr. Posebej .naj se prouči vprašanje vt. priznavanja višjega zneska kilometrine za lokalne vožnje v Tržiču. 3. Upokojencem podjetja in članom delovne skupnosti, ki so na odsluženju vojaškega raka v JLA, se izplačajo novoletne nagrade v višini 200,00 din. 4. Potrjen ij islklep o soglasnosti našega podjetja za sklenitev SU sporazuma o organiziranju ustanovitve Jugobanke — sedež Ljubljana v TOZD. 9. Razpišejo se volitve za skupni delavski svet delovne organizacije ter neposredno voljena odbora in delavske svete ter komisije TOZD. Imenovana je volilna komisija, komisija za sestavo volilnih imenikov in določene volilne enote. Volilna komisija: predsednik: Rozman Vida, pravni referent namestnik: Hvalica Slavko, direktor spl. sektorja člani: Roblek Pavel, nadmojster v sekalnici; Zaletel Janez, poslovodja Ljubljana III.; Umek Vera, tajnik. Komisija za sestavo volilnih imenikov: predsednik: Markič Marjan, šef kadr. oddelka člana: Zupan Jožica, ref. pers. evidence; Gros Marica, ref. pers. evidence. Volilne enote in število članov, ki se volijo v DS Volil. enota Delovna enota Delavski svet tovarne obutve »PEKO« Tržič je na 17. zasedanju, dne 24. 12. 1973, sklenil naslednje: 1. Po oceni poslovanja podjetja do konca tege leta se tudi za mesec december izplača III. delitev v višini 15 %. 2. Odbor za zadeve združenega dela se pooblašča, da razpravlja in sklepa o višini priznanja stroškov kilometrine ob uporabi lastnih vozil za službene namene za lokalne vožnje v Tržiču. 3. Verificiran je samoupravni sporazum o združitvi TOZD v tovarno obutve »PEKO« Tržič, ki je bil sprejet na zborih delovnih enot. 4. Soglasno je bil potrjen poslovni sporazum za leto 1974, ki je bil predhodno sprejet na zborih delovnih enot in odobren predlog, da se Limki odobri dodatni kredit 500.000 din. 5. Potrjen je predlog sprememb in dopolnitev POD, ki so bile v javni razpravi od 8. 12. 1973, vključno s predlogom obeh odborov, da se OD v prodajni mreži povečajo za 10 % tako, da se za ustrezni odstotek povišajo obračunske osnove, kar bo mogoče izvesti, ko bodo znani podatki o OD za vse leto 1973. Spremembe so potrjene z veljavnostjo od 1. 1. 1974. 6. Potrjen je predlog za odpis osnovnih sredstev prodajne mreže, ki so izločena iz uporabe, v skupnem znesku 52.720,24 din. 7. Odobreno je povišanje zneska za nezgodno zavarovanje od dosedanjih 6,00 na 10,00 din mesečno na zaposlenega delavca s tem, da povišano razliko 4,00 din krije podjetje v breme poslovnih stroškov. 8. Za gradnjo šol v Tržiču se v naslednjih treh letih (od 1. 1. 1974 do 31. 12. 1976) vsakoletno prispevajo sredstva v višini 1 °/o izplačanih bruto OD zaposlenih v tovarni in poslovalnici Tržič. TOZD proizvodnja obutve 1. sekalnica 510, kartonaža 536 2. izdel. zg. delov 511 3. izdel. zg. delov 512 3. izdel. zg. delov 512 4. montažni oddelek 520 5. montažni oddelek 522 6. montažni oddelek 523 7. montažni oddelek 521 TOZD poliuretan izdelki 1. poliuretan TOZD gumama in plastika 1. gumama 2. plastika SAMOUPRAVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. 2. modelirnica 501 vzdrževalne delavnice (560, 561, 562) orodjarna in kurilnica 3. splošni sektor 4. nabavni sektor 5. finančni sektor 6. tehnični sektor 7. ERC TOZD izdelava zgornjih delov Trbovlje 1. izdelovalnica zg. delov 515 TOZD prodajna organizacija 1. prodajni sektor 2. poslovalnica v SR Sloveniji 3. poslovalnice v SR Hrvatski 4. poslovalnice v SR Srbiji 5. poslovalnice v SR BiH, črni gori in Makedoniji Volitve se izvedejo 24. 1. 1974. 10. Potrdi se pristop našega podjetja k samoupravnemu sporazumu polovne skupnosti Centrotekstil Beograd s tem, da Peko, Planika in Alpina izoblikujejo skupna stališča, ki bi jih skušala uveljaviti v zvezi s tem sporazumom. Za podpisnika sporazuma je imenovan Jože Dolenc — glavni direktor podjetja. Voli čl. DS 27 3 3 3 11 3 2 3 2 11 11 11 8 3 15 2 3 3 2 2 2 1 15 15 17 3 5 3 4 2