169. števima. 1 Ljibljaii, i sokoto, ZO. julija NIZ. • XLV. lelo. .Slovenski Narod* vdja v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prcjcman: celo leto.......K 24-— celo leto.......K 22"— poi leta........12— poi leta .... # . . . 11 — ;etrt leta....... 6— četrt leta....... 5-50 I u mcsec......9 2*— na mescc . . .... 1-90 I DonisT na: se frsnkirajo. Rokopisi se ne vračaja I Đredni^tro: Ka&flova ulica *L 5 (v iritlićju levo), teltfoa *L 34. Imfcaja *Mk €aa %wt*r iifMMii a«d«lf« ta prasaik«. Inscrati veljajo: pelerostopna petit vrsta za enkrai po 14 vin., za dvakrat po 12 vio, za. trik rat ali većkmt po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. ------------- fMiaiiii tovllka v«lja 10 Timarj«*. ------------- Na pismena naroala brez Istodobne vnoslatve naročnine se ne ozira. „NaroAna tiskaraa" telefon at. S5. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25*— celo leto.......K 30*-» pol leta .... 4 . . . 13*- . Četrt leta •••••• 6*50 za Amenko m vse druge dezele: na mesec ...... . 2*30 celo leto......K 33»— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravni£ttaj.;.K ' '■% : Nm^itu'- ]?•■ s:!t poizvedeti, je deželni odbor že lHI :red već meseci zahteval natar.Cne | ^čatke o tem dolgu. ker prav po 1 ačetovsko skrbi za blagor mesta, 1 kar dokazuje vse njegovo deknanje. i 1 Ravna* e!jstvc je predložilo potrebne * m r*datke deželni vladi, od katere iih I ie moral Gobiti deželni odbor ?n. r*e- I posredno

M rajemninska vrednost. »Pri hišah ve- j ata dve tretjini ali k večjemu tri I *rtine najemninske \Tednosti kot I :laga pupilarne varnosti.- Ako bi vJ ^iie za vrednost poslopii merodajne j amo najemnine, potem bi javna po- I ^ia. ki nišo v zakupu, na prim. gle- dališča, dobrodelni zavodi, muzeji, sole i. t. d. in tuđi privatne hiše, katere lastnik sam rabi, ne imele nika-ke vrednosti ter bi se na nje ne mogla dati nikaka posojila. Dokler se bode humaniteta. kultura in pro-sveta smatrala za potrebno in korist-no, bodo tuđi v to služeći zavodi imeli svojo veljavo, ako se tuđi njihova korist ne da določiti po obrest-nih odstotkih. Izvrševalne določbe k pravilom ljubljanske mestne hranilnice p"C.Irisujcjo, da pri pos'opjih, pri kojili se najemnina ne plaču je že šest let ali pa sploh ne placuie, dolo-Čafo vrednost član ravnateUstva in v.!' a \ ,:: '-.j Kj •■ i- ceu'! Narodni dom, nam ni znano, trdimo pa. da daje pri normalnih razmerah za posoiilo 2S0 t>OO K dovolj varnosti. Tuđi dohodki so bili izprva toliki, da so se več let obresti redno plačevale, ter se je ar- ■ ral tuđi mal del kapitala. Pose-iv.. Narodnega doma obse-ga 60*^1 m". približno ena tretjina je zazidana, dne tretini sta prosti, ter ima krasno lego. Obširri senčmt' vrt je kpo in solidno ograjen. Tuđi prostor nred varoSlovenec« pravi, da je Narodni dom hiša, v kateri nirna kdo drugi mesta kakor ljubljanska frakarija s Sokoli in socijalna demokracija! To očitanje je otročje. Kdor ni klerikalec. je tedaj frakar, tuđi Sokol in socijalni demokrat, ako* tuđi ni nikdar nosil fraka. Socijalni demokrati so se pri svojih zabavan obnašali tako dostojno, da upra-viteljstvo Narodnesra doma ni imelo nikake^a povoda iim proti primerni odškodnini odreći porabo zaMevanih prostorov. Skupne narodne prireditve pa nišo mo^oče. dokler bole pri S. L. S. vladal ton dr.Zajca in Siefeta Vstop v Narodni dom je vsakomur prost, kdor se vede dostojno in ne priđe huiskat. Narodni dom se je gradil iz potrebe in na spiošno željo. Da se je proračun prekorači!, kar se pri takih zgradbah redno crodi, se ne more posebno očitati odboru, ki ni mosrel računati s tem. da se bode tako km lu ohladilo narodno navdušenje ter na-stopila koritarska doba. Sicer je tuđi narodni davek. ki ga mora plačevati napredna stranka, ve Ino hujši. Ako se nam očita zgradba Narodnega doma, v katerem je nastanjenih osem narodnih društev, naj nam »Slove-nec« odgovori na vprašanje: Čemu se ze gradil »Ljudski oder<*. za kateri se je baje izdalo 250.000 K? Zidalo se je ravno ob času hude denarne krize, in po našem mnenju popolno-ma nepotrebno. Mi nikakor nismo proti gledališkim predstavam za naj-širše ljudske sloje, ako bi se bilo lahko doseglo ceneje. Deželni odbor je imel na razpolago deželno gledališče, ter bi bil lahko dolocil za take predstave poljubne dneve in ure v mese-cu. Sedaj imamo v Ljubljani tri gle-dališča. katera delajo strankatn mnogo skrbi in stroškov. Narodni dom ni gospodarsko poslopje. katero naj nosi lastnikom obresti, kakor na pr. veliki hotel »Unmn'. Toda tuđi to nodietie. katc- ro je bilo neprimerno bolj urnestno kakor Ljudski oder, ni izpolnilo vani stavljenih nad ter ne donaša akcijo-narjem pričakovanih dividend. Pasivno je, kakor več drugih. Lepe re-stavracije v »Unionu«, Narodnem domu, Tivoli. Bellevue itd., so slabo obiskovane. Tuđi kazinska gostilna menda boleha na gostih. Nasprotno se pa priproste gostilnice pri Figov-cu, Sekserju, Belem volku. Faimoštru in druge take ne morejo pritoževati. Pri splošni hudi draginji trpi tuđi go-stilničarska obrt. Od posojilojemalcev se čujejo večkrat prifr<7he, da Me^tna hranilni-ca pri dovoijevanju pobojil prestrogo postopa. O lahkomišljenosti ne more biti govora- Ako se je v toliko letih iztaknil ensamslučaj, v katerem se morebiti izgubi nekoliko na obre-stih, dokazuje to, da se postopa pre-vidno. Za podlago vrednosti zemljišč se navadno v zmislu pravil iemlje 2t>kratni katasterski čisti dohodek. Kdor količkaj pozna našo deželo, nam bGde pritrdil, da take cene daleč ne odgovariajo resnični vrednosti. Pri odmerjenju dohodarine se navadno jemlje dvakrat kat. dohodek za podlago obdačenja. Kakšno pupilarno varnost pa zahtevajo denarni zavodi, ki so v klerikalnih rokah, in kako postopa deželni odbor z deželnim denariem? Glavni klerikalni denarni zavod je Ljudska posojilnica, in njeni glavni dGlžniki v Ljubljani: knezoškof Bo-naventura, Katoliška tiskama. hotel >Union«, znani kanonik in nek od-vetniški solicitator. kateri s svojo plačo tuđi v sto letih ne more*vmiti posojila. ako ni samo slamnati mož. Teh pet dolžnikov dolguje Ljudski posojilnici desetkrat toliko, kakor Narodni dom Mestni hranilnici. Znano ie tuđi. da je mnogo potratno zidanih katoliških in ljudskih domov po deželi cez glavo zadolženih pri raznih klerikalnih hranilnicah in po-sojilnicah. in da ne donašajo nikakih obresti. Znano je. v kakšnih stiskah sta Zadružna in Gospodarska zveza, kateri zalaga deželni odbor z visoki-mi svotami. Za slovensko vseučilišče namenj nih 700.000 kron je po vzorcu nenasitnih in nasilnih Madžarov, ki so oropali imetje Slovaške Matice, vrgel v brezno Gospodarske zveze. kjer so zginile z obrestmi vred. Po Jukljetovi brošuri je bilo koncem leta 1911. naloženega, oziro- ma izposojenega deželnega denarja: pri Ljudski posojilnici . 1,252.505 K pri Zadružni zvezi . . 373.339 « pri Vz-aj. podp. društvu 323.762 » skupaj . 4,949.506 K tedaj blizo dveh milijonov kron, pri Mestni hranilnici, ki daje popolno varnost niti fleka. Tako postopa ne-pristranski deželni odbor. Ker se upravnemu svetu in ravnateljstvu mestne hranilnice ne zdi vredno in potrebno odgovarjati na napad v »Slovencu«, se nam vendar zdi umestno, ako nekoliko pojasnimo vso zadevo. V nadrobnosti se za danes ne spuščamo. Mi tuđi klerikalnih zavodov ne napadamo ter ne želimo nikomur gospodarskega polo-ma. ker vsak tak polom zahteva ne-J dolžnth žrtev. Odbijamo samo napa-• de. Kdor ima toliko masla na glavi, kakor klerikalni voditelji, naj ne ho-di na solnee. On en meurt... Od tega umiramo. Dunai, 19. julija 1912. Številke govore časih tako vsi-ljevalno in prepričevalno, da preneha s vsaka polemika proti njim in preosta-! ja Ie razmotrivanje vzrokov in pre-mišljevanje. kaj početi in storiti, da ublažimo niih neusmiljenost. Sto slovenskih ljudi je rodilo v 1. 1901—1910 15 in več otrok. Ie pet mladih sloven-I skih življenj pa se trajno pridruži ve-likemu občestvu slovenskega naro-i da. Naravni prirastek (število poro-j dov) znaša v Avstriji 11*879^, v slovenskih pokrajinah varira med 10 in I 20^'r, število Slovencev pa se ie v \ zadnjem desetletju pomnožilo Ie za f 5*04^ in našemu narodu, katerega regeneračne zmožnosti nadkriljujejo skoraj one vseh drugih narodov, se krči ozemlje, odteka mu velikanska sila, kakor topla kri iz odprtih ran. Med najzdravejšimi in najžilavejšimi smo, in vendar si naša narodna sila ne more priboriti one veljave, ki bi nam šla po zakonih narave. Središče našega naroda — Kranjsko — zava-rovano pred nasiljem narodnih na-sprotnikov. Ie počasi okreva od gospodarske slabosti, ki žene vsako leto tisoče slovenskih mož čez oceane; med tem, ko je v letih 1S91—1900 od- LISTEK. Ha obrežju Ljubljanice. Ljubljana se je izpraznila. Prvi ro jo zapustili študentje in student- -e, to je tišti element, ki polni vse I mesto z življenjem in daje vsemu I u!ićnemu vrvenju barvo in značaj. I Zciaj, ko jih ni več, ko ne slišimo več I : jih razburjenih pogovorov o znan- I -tvenih problemih in "nogometnih '■ tekmah, o krivičnih profesorjih in ■ hudih gospodinjah, o zalih igralkah 1 -n smešnih katehetih, ko več ne vidi- il nio njih ognjevitega in vender tako 1 icdolžnega koketiranja, zdaj sele U latimo, kako majhna je Ljubljana -I "rez dijaŠtva. Seveda občutimo to se m ^oljt ker so s studenti in študentka- I mi vred odšle tuđi različne rodovi- I e na letovišča in je izginila velika 1 tčina najlepših ženskih klobukov. -I .eio Šelenburgova ulica, ki je za I iubljano to, kar je za Pariz boule- I ard, za Dunaj Karntnerca in za I rst korzo, je v večernih urah I razna. Smo pač v vroći sezoni, ko I ostane Ljubljana tako podobna I kofji Loki in Višnji gori, kjer po I anesljivih sporocilih mrjo Ijudje sa- I no vsled dolgočasja. I Tuđi Ljubljanico so izpraznili in 1 s tem provzročili malo izprernembo I v enoličnosti" našega poletnega živ- 1 jenja, Odprli so Gruberjev kanal; i Ie prav malo so ga odprh. a voda kar drvi po njem. da je Ljrbijaničina struga skoraj prazna. Pogled na Ljubljanico ni zdaj prav nič priia-zen in samo z grozo misli človek na čas. ko bo izginiio §e to malo umazane vode in bodo samo kanali zijali . . . A vender je zdaj na Ljubljanico osredotočeno zanimanje vseh tistih, ki so morali ostati v mestu. ker ni-majo ali ne denarja ali pa ne časa ali pa obojega ne, da bi sli na letovi-šče. Struga je polna blata, kamnov in črepinj, toda kdor priđe po obrežju ali čez kak most. vsak se ustavi in začne z napeto pozornostjo gledati v strugo. Poetićen Človek bi utegnil misliti, da iščejo ti Ijudje sledove po-vodnjega moža, ali da skušajo uga-niti, katere izmed mnogoštevilnih čevljev, ki leže v vodi. je imela na nogah Prešernova Urška, ko je s po-vodnim možem plesala svoj zadnji valček. toda ta pozornost, posveče-na Ljubljaničini strugi, ima ves drug in sicer prozaičen izvor. Raznesla se je namreč govorica. da je eden tistih dečkov, ki stikajo po vodi in vlačijo iz nje stare kastrole in strgane škar-petlje, našel v vodi zlato uro. Iz te govorice se je porodil v nekaj urah popoln roman o skrivnostnih zakla-dih. ki leže že stoletja na dnu Ljubljanice. Po ljudski govorici ne leže v strugi samo srebrne in zlate ure, nego tuđi velike množine starega denarja, benečanskega in turškega, cesarskega in franeoskega, z deman- ti oKrašeni meu. /apestnice in pr-stani in ukradeni kelihi in monstrance. In to je vzrok, da stika mladina s tako vztrajnostjo po blatu v strugi in da se vsak ustavi, kdor gre po obrežiu ali čez most in da gleda tako dolgo in tako pozorno v vodo, kajti vsak upa. da se mu zaMišči iz-pod kamnja če že ne z demanti okrašen meč kakega turškega paše, pa vsaj kak prstan ali kaka zapest-nica. Ker sem slovenski literat in imam torej mnogo časa, pa nič denarja. sem šel tuđi jaz te dni na obrežje naše ljube Ljubljanice. Od stare »cukerfabrike« pa gor do Ma-rijinega kopališča sem korakal, počasi in dostojanstveno in sem gledal v vodo in imel v duhu dolge pogovore z boginjo srečo. Lepo sem ji pihal na srce. Glej, sem ji rekel, slovenski literat sem. celo leto sem vsega sku-paj samo šest ur delal, ves ostali čas pa sem stradal. Ali nisem potre-hen, da bi se šel odpočit na Bled? Tam so zdaj ministri in generali, ekscelence torej vsake vrste, samo slovenskega literata, ki je vender med umstveniki tuđi ekscelenca, ni tam nobenega, kar za našo deželo pač ni častno. In glej, sem ji dalje rekel, kako zadoščenje hi vladalo v vseh krogih, če bi jaz na Bledu prav izdatno poniževal klerikalce, ki ima-jo občino v rokah pa so zdaj zaradi letoviščarjev skrih svoje prepriča-nje. O, jaz bi te klerikalce prisilil, da bi javno zatajevali svojo lastno stranko in s posebnimi resolucijami jo obsodili. kajti za letoviščarski cvenk store vse. Celo župnika bi prisilili, da bi v cerkvi poljubil kako okroglo žensko. Ali moreš zahtevati še kaj več? Tako sem govoril boginji sreće, ali govoril sem zaman. Celo ta poganska boginja nima nič značaja. NiČ drugega nisem hotel, kakor da naj mi pokaže tisto monstranco, ki leži na dnu Ljubljanice, a še te skromne želje mi ni izpolnila. dasi bi bil jaz zadovoljen že z nepristno monstranco, kajti v denar bi jo že spravil, če ne drugje. pa pri dr. Mantuaniju, ki še šildkrote od člo-veške glave ne loči, še manj pa zna razlocevati med pristno in nepristno monstranco. Od iskanja v Ljubljaničini strugi pod blatom ležečih zakladov so me odvrnili ribiči, ki so se lotili rib-jega lova vprav vehementno in so ujete ribe kar sproti orodajali. Dolgo sem jih gledal, te praktične može. ki nišo tratili časa z iskaiijem ur in pr-stanov, nego so polovili, kar se je dalo dobiti. Ko bi bili mi slovenski literatje tako razumni Ijudje, kakor so ti ribiči, bi marsikateri izmed nas že lahko imel svojo vilo na Bledu in bi nam ne bilo treba se poniževati pred boginjo sreče in založniki. Truden in naveličan sem se ustavil pri starinarjih in sem kot literat seveda ogledoval tište »špehe«, ki jih imajo naprodaj. NiČ posennega ni bilo videti, same juristične in be- letristične spise. Toda vender — med knjigami je ticala stara knjižu-ra z oguljeno vezavo. Za dvajset vi-narjev je bila naprodaj in odštel sem ta kapitalček v tihi nadi, da bom knjižuro. ko 30 prečitam, vsaj s 100 odstotki dobička proda! oskrbniku c. kr. zbirke špehov in klasikov v po-slopju IL državne gimnazije. Knjižura je stara in nima več ne naslovnega lista, ne začetka in ne konca, pač pa je na platnicah z lepi-mi okroglimi črkami zapisano »Helena Stibingerin Lavbach 1769.« Ne-kaka učna knjiga dobrih manir in le-pega obnašanja je ta knjižura. Počasi sem šel svojo pot ob obrežju in li-stal v tej knjigi, ki je polna lepih nau-kov: »Pri obedu ne smeš svoji so-sedi ponuditi jabolka, v katero si že sam ugriznil — Če se ti začne peha-ti, reci svoji sosedi »z dovoljenjem« — Ce prinesejo na dvoru veličanstvu namenjeno jerebico, morajo ka-valirji vstati in se jerebici spoštlljivo prikloniti —« Take in enake nauke sem čital v knjižici gredoč po obrežju in pri tem razmišljeval, kako zelo je moralo biti v letu 1769. v Ljubljani v čislih lepo ormašanje, da si je Helena Stibingerin nabavila posebno učno knjigo dobrih manir ter ji posvecala tako pozrnost, da si je še podcrtala od-stavek o pozdravljanju veličanstvu namenjene jerebice. In ker je Helena Stibingerin dala za to knjižuro naj-manj staro »cvanegarco«, jaz pa sem jo dobil za dvajset vinarjev, Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 164 štev. vzek) izsetjevanje deželi še 78r< nfc-ravnega prirastka in je bila tak rat kranjska dežela glede pomnoževanja svojega prebivalstva na zadnjem me-stu, so se narodno - gospodarske razmere, ki skoraj eđine zadržujeio na Kranjskem povoljni prebivalski razvoj, v zadnjem deceniju nekoiiko iz-feoHšale, izseljeniški odtok se Je, a samo vsied gospodarske krize y Ame-riki, nekoliko skrčil in je tvoril le šc 65*4% naravnega prirastka; naravna pomnožitev kranjskoga prebivalstva je znašala 51.810 duš, izselilo pa se je v tem Času 33.965 ljudi, in sicer ve-činoma y prekmorske dežele. Za ne-zadovoljivi razvoj slovenskega plemena na Kranjskem so torej mero-tlajne predvsem gospodarske razmere, industijalizacija dežele napreduje mnogo prepočasi, da bi nudila nara-Ščajočemu prebivalstvu dovolj de-lavnih prilik, kmetijstvo pa ne more absorbirati vsakoletnega prebival-skega prirastka- — l^eloma popolno-ma drugačni faktorji vplivajo na na-rasčanje slovenskega plemena v takozvanih obmeinih deželah. Tukaj nirnajo gospodarski momenti onega neposrednega in silnega vpliva, ka-kor na Kranjskem. V Primorju igra pač se krušno vprašanje pri razsirjevanju slovenskega življa odlično vlogo. priselje-vanje Slovencev y Trst je temu dokaz. Žilavost in živijenjska sila slovenskega plemena v Primorju je ne-zlomljena. po većini slovenske primorske pokrajine kažejo tuđi najvee-ji dejanski prirastek 18-14% (Trst sam zase 2S*5rć!) prebivalstva. Slovenski element se tega populaenega jiapredka v prvi vrsti udeležuje. Med tem ko odtekajo Kranjski Itudske mase vsled §e vedno silnega me na Koroskem in Štajerskem čim dalie več svoje moći, oddajajoč jo narodnemu nasprotniku. Izseljevanje ne vpliva v teh dveh deželah na popularne razmere skoraj prav nič. njega nsodepolno vlogo pa je prevzelo raznarodovanje.ki nam ne jemlje le naravnega prirastka. nego krči naše število tuđi absolutno. Da dobimo prev sliko našega narodnostne- ga j» iw/,aia v teh dveh deželah. se omejimo le na one pokrajine, kjer prebivaio Slovenci v kompaktnih masah. So to štajerski (politični) okraii Celje, Brezice. Ptuj, Slov. Gradec Maribor. Ljutomer ter avto-nomna mesta Celje. Maribor. Ptuj. in koroški nkraji Beljak, Celovec in \elikovec. Posebno žalostno se razvijalo razmere na Koroškem; narav-TTOst rapidno pada tam slovenski ži-velj. V celovškem okraju je bilo leta 1890. še 4O-96rc Slovencev. 1. 1910. le se 24\?l^:. v beljaškem okraju smo tvorili leta 1890. še 37-92r- vse-ga prebivalstva, 1. 1900. 33*09^. L 1910. 23-93^! v vefikovškem okraju smo padli od 8>O3rr na 80vV*r'<-. ozi-roma 773AC v letu 1910. To rapidno nazadovanje govori o silnem pritiska nemških deželnih gospodarjev, izdaje nam velike gnliufiie pri izvrse-vaniu ljudskega štetja. dokazuje nam pa tuđi slabosti in hibe koroške narodne politike. — Čvrst narod, kate-rega voditelji se zavedajo svojih dol-žnosti. ne more tako propadati Le tam. kjer je narodno delo in narodna zavednost le maska, za katero se skrivajo drugi cilji in nameni politične stranke, je tako propadanje mo-goče. Slovenski klerikalizem se je postavil za varuha in zaščitnika slovenskega ljudstva na Koroškem, pod njegovo zasčito umira slovenski Ko-rotan. nad katerim se izpolnuiejo be-sede ^ svojih ljudi ter tvorimo da-nes le še 80 45 vsega prebivalstva v okraiu! Kake uspehe rodi klerikalno in kake napredno narodno delo-vanje, o tem nam prepričevalno govore številke mest Maribora in Ce-lia. V Celju, kjer je napredna stranka v zadnjem desetletju zastavila mnogo svojih sil. da utrdi našo manj-šino. smo se dvignili od 22'fA^c v 1. 1900 na 30-34rr v 1. 1910. O uspehih napredne narodne politike govore tržaške, goriške številke, v Trstu smo napredovali od 16'34^ na 29^,lclm v Gorici od 20-01 na 36*84rJ • O klerikalni skrbi za naše narodno rneščanstvo pa priča Maribor, v ka-terem smo nazadovali za 3% ter padli od \T12r na 14-38'^. _ Ka-morkr#i pogledamo, kjerkoli zagrabimo narodnostno statistiko, povsodi nam bo dokazovala. da tam. kjer iz-roča liud!-go se bojmo za njegovo bodočn »st. DMluli Nlitn i TrflfiL Bol la masa abčtao m bMta tvo-jemu kama. Kakor smo že poroćali, se je vršila glavna volitev že novembra meseca 1911, pri kateri je pravica korenito obračunala s krivico — Nemci so pogoreli na vsej crti. Edini Mally, sedanji župan, je prišel v odbor, in še to ie vsled mličnosti in ne-razumljivega strahu nekaterih slovenskih volilcev. Nemci so vložili proti volitvi ugovor, in dasi 30 čez par mesecev še ćelo nemški listi raz-glašali potrditev volitve, je prišlo preko noći razsvetljenje na enega vladnih uradnikov, volilni akt, ki je bil že pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju, z naročilom, da se novo-izvoljeni občinski odbor konstituira, je romal nazaj v Ljubljano, in vladi, tej veliki prijateljici Slovencev, se je res posrečilo, da je našla dlako v jajcu: iz malenkostnega vzroka Je raz-veljavila volitev v 1. razredu, in na podlagi zlaganih poročil od strani žu-panstva, dva slovenska mandata v 111. razredu. Rešitev ugovora je datirana z dnem 24. aprila t. 1. Takoj ne-dcljska številka z dne 28. aprila t. 1. priloge »Deutsche Stimmen« graške-ga »Tagblatta« razglaša to rešitev doslovno tako - le: »Pri zadnjih ob-činskih volitvah v Tržiču so zmagali v vseh treh razredih kandidatje združenih slovenskih strank. Od nern-ških kandidatov je bil izvoljeti samo župan Mallv. Da so se slovenske stranke v tem volilnem boju posluže-vale tuđi nezakonitih sredstev, dokazuje dejstvo, da je bila kranjska de-želna vlada primorana, razveljaviti volitev v I. volilnem razredu in raz-pisati novo volitev, ki se bo vršila še tekom tega meseca.« — Na lopovska očitanja v tem sestavku. kar se jih tiče našega boja pri volitvah, nismo odgovorili tak rat in se nam tuđi se-daj ne zdi vredno, da bi reagirali na-nje. Merodajen pa je za nas in za vso javnost zadnji stavek, češ, da bo nova volitev končana že tekom tega meseca. Aprila meseca res ni bilo to mogoče izvršiti, ali zakaj se ie še čakalo nadaljne tri mesece? Ce je bila nemški gospodi volitev toliko pri srcu, zakaj so hodili raje na zimova-lišča in letovišča. mesto da bi izvršili tako važno občinsko zadevo? Ali jih res tako hudo skrbi, dati občinsko gospodarstvo iz rok? Će je to. po-tem naj bodo le potolaženi, Slovenci borno ravnotako dobri gospodarji, ako ne Še boljši. kakor oni sami. Se-veda zna marsikornu od vladajoče nemške strančice priti slabo, ali to bo le v korist občine. Koliko občin-skega sveta se je raztajalo v njihovih rokah v privatno last; koliko občin-skih potov je že sedaj zaprtih! Vedno govoriči naša nemška stranka 0 ve-likem premoženju. ki ga bo zapustila občini po svojem odstopu. rkoro se sliši tako, ko da bi bila tržiška obei-na ena naiboga^jših na celem Kranjskem; in vendar so vsi gozdovi v Kokovnici, Mesirievcu itd. izsekani, skupiček za les pa se je baje porabil v pokrit je občinskih dolgov. Kakšni so ti dol^ovi? Zupnišče, šola, vodovod se plačujejo iz občinskih doklad, prvi dve stavbi sta že plaćani, na vodovodu ne more biti več kdove koliko dolga; pa tuđi ta bi bil že pokrit, če bi bivši občinski možje skr-beli bnij za občinsko gospodarstvo, da bi namreč občinskega sveta ne metali naravnost proč, ampak j?a prodaiali za primerne cene. Naj tuđi to ne bo greh. Zdi se nam, da je do-ber oni gospodar, ki gleda na vsak krajcar, ki ga more vtakniti v svojo blagajno. A dosedanji gospodarji nišo razumeli niti tega. Ce ima občina res toliko naloženega denarja, se nam zdi naravnost neumljivo, zakaj nišo pokrili dolgov? Hranilna vloga se vendar nikdar ne obrestuje tako visoko, da bi pokrila obresti, ki jih za-hteva dolg — razlike je vsaj 1 po sto. Ali naj je to raeijonelno gospodarstvo? Pa našem mnenju ne, in če Nemci kriče sedaj po pravičnosti, jih že samo to diskvalificira. Oni dobri gospodarji nišo bili nikdar, in skrajni čas je, da preide gospodarstvo v druge roke. A vkljub teinu imajo ti ljud-je še toliko drzno čelo, da nalegujejo naše volilce na vse strani, jih slepe z raznimi obljubami, in jih hočejo na vsak način prepričati, koliko dobre-ga so storili za občino. Da, delali so, ali le za svoje žepe. Saj je splošno znano, da mali obrtniki v Tržiču plačujejo razmeroma še enkrat toliko davka, kakor veleindustrijci. Kako je šikaniral župan MaJly gostilničarje in trgovce radi naklade na žganje, a to še-le tedaj, ko je zvedel, da so občin-ske volitve potrjene. Če bi bil on ve-del, da bodo romale volitve na ukaz Volksrata še enkrat v Ljubljano, bi si bil pač malo premislil. Dva najviš-ja dela trga sta bila skoro vedno brez vode. Prišle so komisije in krive so bile cevi. Seveda so bile vzrok pomanjkanju vode cevi, a to Mallvjeve cevi. Med tem, ko so drugi trpeli že-30 in morali nositi vodo po deset minut in še več v breg. je imel on toliko vode, da je pral svoje tovarne s pitno vodo. Sedaj. ko se boji, da bi se ne prišlo na sled tej lepi zadevi, si je napravil svoj vodovd v eni sami no-či. Koliko je še takih točk, a vse do-kazujejo le, da se je gospodarilo ved-: riu1 im ulvjžnc^a slovenskega Iržićana. Mnogo gnijilega pa bo pokazala tuđi revizija občinskega gospodarstva. Ko so zvedeli Nemci, da je volitev za 1. razred razveljavijena, vrgli so se z vso silo na agitacijo. Pobirali so pooblastiia od ženskih volilk, ti-ščali v volilce. Najbolj se je pehal seveda župan Mallv. ki ima tuđi največ krivic na svoji vesti. Hodil je okrog kakor skesan grešnik. on, ki v svoji oholnosti ni nikdar poznal višjega nad seboj. in ki so mu bili posebno Slovenci vedno le »pakaž«. Še ćelo spreobrnil se je in postal iz Savla Pavel. On, »losvonromovec«, se je osmelil agitirati z vero! Prišel je namreč k neki volilki po pooblastiia Ko mu le ni hotela dati, je izgovori! krilate besede: »Še vašemu možu v nebesih bi bilo všeč. če bi volili z nami.« Vidi se, da mož že peša in se stara. Dne 23. t. m. se odloči naš težki boj. Priznamo radi, da bo težak boj, kajti nasprotniki ne poznajo nikake možatosti v boju in so jim dobra vsa sredstva, samo da bi si obdržali vlado. Ali vkljub temu mora zmagati pravična slovenska stvar. Seveda je treba, da se držimo krepko in nasto-pirno vsi Slovenci složno. Pustimo one male osebne razmerice in posvetimo vse svoje moči onemu višjemu cilju, ki nam ga kaže domovina, naš narodni ponos. Če iztrgamo iz rok sovragu našo občino, hvaležna nam bo vsa slovenska javnost, hvaležni nam bodo naši otroci. sadove svo-bodnega našega trga borno uživali lahko že tuđi mi. Poznamo se dobro med seboj, poznamo nasprotnika, ki ni poznal nikdar milosti, ki se je našim prošnjam in težnjam le rogal. po-smehoval. Pozabimo zadnje volitve in v naših vrstah naj ne bo ni enega izdajalca — zmaga je naša! Drugače pa gorje premaganim — tužna domo- vina. V torek volite vsi, kl koUčkaj I čutite slovenski, slovenske može, ki vam jih priporoća združeni odbor slovenskih strank. * Malo odgovora na članek »Ske-leča infamija« v »ZarjU št. 333. Lepo se nam zdi, da se je naša socijalna stranka vsaj v toliko spre-obrnila, da obsoja tuđi ona, čeprav malo pozno, izključitev obeh izvolje-nih delavcev Dečmana in Vidica od izvrševanja odborniških mest. Pozno je to, ker dosedaj glasilo socijalno-demokratične stranke ni imelo niti besedice ogorčenja za ta, skrajno nezakoniti ukrep deželne vlade, lepo pa, ker je s tem Člankom obsodila I »Zarja« samo ono kliko, za katero so I sli pristaši »revolucijonarnega soci- I jalizma« z vso vnemo v boj. Lepo pa I ni, da obsoja »Zarja« samo dežeino I vlado radi tega koraka, ko je vendar I splošno znano, da se je odločila vlada I za tako rešitev ugovora sele na na- I pačne informacije od strani tukaj- I šnjega županstva. Zakaj se zaletava I »Zarja« samo v vlado? Nimamo si- I cer prav nikakega vzroka zagovar-jati postopanje vlade v tem slučaju, ali zdi se nam, da bi bilo bolj umest-no, če bi prijela »Zarja« ono »mogoč-no kapitalistično kliko v Tržiču« malo bolj za ušesa, nego da 30 samo mi-mogrede omenja. Tuđi ni lepo, da »Zarja« skriva dejstvo, da sta bila PeČman in Vidic izvoljena od vseh Slo\rencev razun onih, ki se zbiraio pod njenem praporom, in ki so se rajše podvrgli »mogočni kapitalistič-ni kliki<. kakor pa da bi po svojem revolucijonarnem programu pomogli streti opoziciji krivično nadvlado. Pouk. kako in kako zadoščenje da naj stranka preskrbi »kruto žaljem delavski časti«, pa prav hvaležno od-klanjamo. Gotovo vsaj je, da »Zarje ne bodemo ubogali ni s tem, da bi jih kandidirali vnovič, niti na ta način, da bi položili vsi novoizvoljeni od-borniki svoja mesta. Za zadoščenje je že preskrbijeno, gospoda, Dečman in Vidic sta bila postavno izvoljena in bosta tuđi izvrševala svoje odbor-niške dolžnosti. Če pa je »Zarja« res tako ogorčena nad »izbruhom kapi-talistične samovolje«, naj naroči svojim sodrugom, Sitarju in drugim, J? voliio proti kapitalistom z nair.i; naši kandidati so vsi bolj demokra-tič. mišljenja, nego oni, ki jih pri jesenskih volitvah kandidirala v tret-jem razredu socijalnodemokratična stranka. Potem borno verjeli v to spreobrnenje. drugače je moramo smatrati prejkoslej kot samo slepo-mišljenie in lov na pristaše. Južni železnici. i S Štajerskega, mes. julija. V zadnjem času se množe prito-žbe o nastopu uprave Južne železni-ce napram Slovencem, o šikaniranju slevenskega potuiočega občinstva od zagrizenih nemških železniških uradnikov. Ožigosal je to ravnanje »Slov. Naroda že večkrat. a kakor vse kaže, popolnoma brezuspesno. Vodilni go-spodje pri ravnateljstvu se ne zmeni-jo za take pritožbe, temveč po navo-dilu »Volksrata« uganjajo naprej svojo ponemčevalno politiko in škodu-jejo Slovencem, kjer le morejo. Čudno je sicer to, a vendar resnično. — Podjetje. ki je navezano na vse sloje ljudstva, bi moralo v prvi vrsti stremiti za tem, da si pridobi zaupanje občinstva in tako povzdigne svoj ugled in obrat med onim ljudstvom, po katere^a ozemlui teče železnica. sem začel preudarjatu kako hitro pada vrednost dobrih manir. V tem tre-notku se je pri frančiškanskem mostu zaletel vame kolesar s tako silo, da me Je skoro podrl in sem se faz kamat) vzdržal na nogah. Prav Čedno oblečen mlad gospod je to bil in dasi se mu je mudik> naprej, me je vender mimogrede v vsi naglici po-dučil, kako vrednost imajo dobre manire vsaj po njegovi sodbi. Ta poduk mi je dal z besedami: »proklet vosu — mirkej — hudič neumen« — In že je izginiL Posnel sem iz teh be-sexl, da dobre manire dandanes se licka nišo vredne. To me je tako u ježilo, da sem vrgel za dvajset vi-narjev kupljeno učno knjigo lepeza obnašanja v Ljubljanico, saj so taki spo mini na nekdanje navade dandanes popolnoma nepotrebni, kajti da ima moj kolesar silno mnogo somis-ljenikov o tem nič ne dvomim. Ce so časih pozdravljali se pečene jerebtce — dandanes pa čedno oblečeni liud-je zmerjajo mirne pešce — potem učna knjiga Helene Stibingerinove ne spada drugam, kakor v Ljubljani-čino stmgo„ kjer leže v blatu še veliko večje dragocenosti, prstani m zapestnice. srebrne in zlate ure, meci in monstrance. Ljudje bodo še doigo hrskali po LJabijanici, iskali dragocenosti in se «sMfc>vol^vali s kastrolami in klobuku samo učne knjige o lepem vede-nju se ne bo nihče dotaknil. Alofzjj Sreboiiiiak. Lepi stričBk. (Bel - AmU Francoski spisa! Ouy de Mau-passant — Prevel O t o n 2 u - p a n č i č. Na kaminu je stai krožnik s pecivom, stcklenica šartreze in dvoje napol izpraznjenih čašic. Klpec na bronasti kaminski uri je bil pokrit z velikim moškim klobukom. Komisar se je sunkoma okrenil in je pogledal Madeleni v oči: »Vi ste gospa Klara Madel^na Du Rov, zakonska soproga tukaj pričujocemu gospodu Prosperju Cieorgesu Du Royu, pišate!ju.« Z zadušenim glasom je zajec-IjaJa: »Da, gospod.« »Kaj delate tukaj?« Ni odgovorila. Uradnik je ponovit: »Kaj delate tukaj? Našel sem vas izven vaše niše, do malega sle-čeno v opremljenem stanovanju. Po kaj ste prišli semkaj?« Nekaj trenotkov je čakal; ko pa je še vedno molčala. je povzel: »Kakor hitro mi ne marate priznati, gospa, bom prisiljen, da ugo-tovim to sam.« Na postelji je bilo spoznati oblike človeškega telesa, skritega pod odeio. Komisar je stopil tja in je za-klical: »Gospod!« Mož, ki se je tam skrival, se ni ganil. Po vsej priliki je bil obrnjen proti steni in je tiščal glavo pod blazino. Uradnik se je doteknil tiste-ga mesta, kjer se mu je zdelo. da mora biti rama, in ga je opomnil še enkrat: »Gospod, ne primorajte me, da bi nastopil s silo.« A za vito telo se ni premeknilo, kakor da ie mrtvo. f>u Rov je stopil naglo nanrej, prije! odejo in jo odgrnil raz njega, potem je potegnil blazino proč in pokazalo se je mrtvaško-bledo lice Laroche-Mathieuja. Sklonil se je preko njega, trepetal, tako ga je mi-kalo, da bi ga zgrabil za vrat in za-davil; dejal mu je s stisnjenimi zob-mi: »Bodite vsaj toliko pogumni, kolikor ste nesramni!« Uradnik je prašal se enkrat: »Kdo ste?« Ker prepadeni liubimec ni dal odgovora, je uradnik wvzel: »Jaz sem policijski komisar in vas pozivam, da mi povejte svoje ime.« Tedaj ie mož na postelji zajec-Ijal: »Gospod komisar, prepovejte temu človeku, da bi me žalil. Ali imam opraviti z vami ali z njim? Ali moram odgovarjati vam ali njc-mu?* Govoril je, kakor da nima sline v ustih. Komisar je odgovoril: »Mem, edino meni imate odgovarjati. Pra-šam vas kdo ste?« Oni je molčal. V pesti zdrgnjeno odejo si je držal pod vrat in preplašene oči so mu nemirno blodile. Kratki, nasukani brki ^o mu bili vi-deti čisto crni na bledih licih. Komisar je povzel: »Ali nočeie odgovoriti? Potem bom primoran vas prijeti. Sploh pa — vstanite. Za-sliševal vas bom, kadar boste oble-čeni.« Život se je prevrgel na postelii in glava je zamrmrala: »Ko pa ne morem vpriČo vas.« Uradnik je prašal: »Kako to?« Oni je zajecljal: »Ker sem . . . ker sem . . . ker sem čisto nag.« Du Roy se je zagrohotal, po-bral je srajeo, ki je bila zdrknila na tla, jo vrgel na postelj in je zaklici.; »Kaj bi tisto! . . . Kar vstanite . . . »Ce ste se slekli vpriio moje žene, se vpričo mene lahko oblečete.« Potem mu je pokazal hrbet in je stopil k kaminu. Madelćna je bila zopet zbrala svoje misli, in ker je videla, da je vse izgubljeno, je bih pripravljena, tvegati vse. Uporna trma ji je sijala iz oči; zvila je košček papir ja in je prižgala, kakor za slavnosten spre-jem, desetero sveč na grđih svečni-kiru ki so stali na kaminu. Nato se je naslonila s hrbtom na kamin in je dvignila eno nogo nad pojemajoči plamen, da se ji je dvignila zada] dolenjka, ki je komaj na milosti vi-sela na bokih, vzela si je cigareto iz rožnatega zavitka, jo zapalila in je začela pušiti. Komisar je čakal, da vstane njen sokrivec, in ie stopil proti uji. Prašala ga je drzno: »Ali se bavite dosti s takimi posli, gospod?« Odgovoril ji je resno: »Cim mani mogoče, gospa.« Zasmetala se mu je v obraz: »Čestitam vam: ni ceden posel.« Delala se je, kakor da ne vpo-Števa, kakor da sploh ne vidi svojega moža. A gospod na postelji se je opravljah Oblekel si je bil hlače, obul čevlje ter se je bližal, vtikaje roke v telovnik. Policijski uradnik ga je ogo-voril: >In sedaj, gospod, ali mi hoćete povedati, kdo ste?« Oni ni odgovoril. Komisar ga je opozoril: »Prisiljen bom, da vas dani piijeti.« Tedaj pa je mozak nenadoma vzkliknil: »Ne doteknite se me. Jaz sem nedotekljiv!« Du Roy se !e vr^el proti njemu, kakor da ga hoče oodreti na tla, ter mu je zarenčal v obraz: »Saj ste za-sačeni . . . zasačeni. Lahko vas dam prijeti, če hočem ... da, lahko.« 1<* Se*. SLOVENSKI NAROD,_____________________________________________________Stran 3. I \ ravno to podjetje napenja yse sile, I ja pri vsaki mogoči priliki žali ponos |:a narodnost Slovencev in jih, če le I mogoče, oškoduje y narodnem, go- ■ spodarskem in političnem oziru. I Da se ne bode oporekalo, da so ■ to zgoi neutemeljena natolcevanja, I fiočemo y naslednjem jasno dokazati, ■ Kako se Slovencem deli pravice od ■ uprave Južne železntce. Kakor zna-I rio, ima Južna žeteznica kot podjetje 1 olilmo pravico. Vzemimo tukaj sa-I ^o okrajne zastope. V mnogih okra- rh na Štajerskem odločuje samo en ^las; seveda glasuje Južna železnica proti nam z naši mi najhuišimi na-vprotnikL Tukaj ne oornagajo nobene prošnje, nki grožnje; — ogroženo -emstvo to zahteva, in tako mora bi-•!. Gospodje pri upravi prav dobro vedo, da se iim ie bati raznih funkci-onariev »Voflcsrata«, ki imajo popol-no zaslombo v vseh nemških stran-kcraj polovica vse avstrijske proge, -.ar je ima Južna železnica, po naših, slovenskih tleh. A kako je z obratom, -ako z razmerami. ki vladalo na na-<:h južnoželezničnih postajah, to je naeilno za veter, ki veje. a obenem adi gorostasno. Gotovo nima prime-re v vsej Evrepi. Ako stopite, v voz, ni nikjer slovenskega tiska, slovenske besede. ?o letu 1906. je pričela uprava vpe-javati tu in tam v vozovih naredbe i odloke, ki se tičejo potujocega ob-.insrva, tuđi v slovenskem jeziku. ^:veda je dobil slovensru tisk kolikor ^oče malo formo, da se ga ne bi -spazilo; a sedaj še te tablice izginja-ena za drugo in na njih mesto stopio nemške in laske. Čudimo se, da -te izobesijo vodiini gospodje se hebrejskih, culukaferskih in kitajskih, :a s tem ustrežejo želji pretežno slo-• enskega potujocega obeinstva. Pe-iite se iz Ljubljane v Maribor! Do Id^orja so postajni napisi nemško-venski, sprevodniki izklicujejo v nškem in slovenskem jeziku, a ka-\ »r hitro ste na Štajerskem v Tr-" vijah, vas gotovo prijetno iznena-i -amonemški postajni napis. Spre-:-- izkliče »Trifail . slovenskega ne pozna, ozi~ ■•"- ga ne srne r _ :i, je proti pre^. i: nagovorite ga slovensko, točno dobite nem-Jgovor. Na Štajerskem smo, in -\uj mora biti vse nemsko, ker na £iaierskem ni — Slovencev. Pojdite v Celju na peron pričakat prijatelja. Kupite si vstopnico in vaše iznenađenje bo še večie. Poleg blažene nem-^cine briljira italijanščina — v Celju, :a dokaže bratsko vzajemnast nem-:-£a in itatijanskega naroda — mo->e kot skromna kompenzacija za :ta!ijansko vseučilišče. Peljite se na-rre|. ogiejte si iz okna postaje! Goto-• vas razveseli plavica za kapo :žbujočega uradnika, in če se drz-"tte tzpregovoriti na Pragerskem ali v Mariboru slovensko besedo. vam T^ete z aretacijo, ker izzivate. Peljite *e po koroški progi; tuka? je se huje. Ce se spozabite tako daleč, da za-*evate vozni listek v svojem materom, slovenskem jeziku, vas dajo •-atkomalo zapreti kot zločinca, re-o'ucijonarja in ignoranta, ki ne ve, :a je na Koroškem vse samo nemško. Kurijozum pa }e naslednje. Kurite si v Ljubljani zjutraj pri sedmem IPotern pa % drhtečim glasom: Ta človek se -menuje Laroche-'uthien, minister vnanjih stvari.* Policijski komisar se je osupel f*Imeknil ter je zajecljal: »Zares, Gospod, ali mi hoćete navsezadnje »vedati. kdo ste?« Mož se je odločitli, pa s poudar-v>m; »Ta pot se ta podla duša ni la-?aL Jaz sem res Laroche-Mathieu, ninister.« Potem je iztegnil roko Oeorgesu rrt! prsom, kjer Je sijala drobn t pega, ter je pristavili -In ta lopov tukaj nosi na svojem ^ku križ častne legije, ki sem mu i'* dal jaz.« [>u Roy je strasno pobledel. ^a?lo je segel, iztrgal iz gumbnice ^tki trak ter ga zagnal v kamin: ^ idite, kaj je vredna odlika, ki pri- "-»ia iz tako blatnih rok, kakršne so .# >ta!a sta si nasproti, oči v oči, "■-žala besna s stisnjenimi pestmi, h, s prosto sršečimi brki, dru- -ii, s skrbno nasukanimi brki. <«»misar je živahno stopi! med er ju je z rokami ločil: »Gospo- :- pazita. da se ne izpozabita, misli- '■» na svojo čast!« Moičala sta in sta si pokazala fbet. Madeldna se ves čas ni ganila, ^ veUno je kadila in se smebljaia. vlaku osobni vozni listek v Zagreb. Do Zidanega mosta še gre, a od tukaj do Zagreba — pa je najidealnej-ša vožnja v ceh Avstriji. Slovenci smo lahko ponosni na to, da imamo po našem Posavju tako lepo razvedrilo, Cetudi se vozimo z vlakom Južne železnice. Tukaj je dosegla Južna železnica rekord! V žepu imate vozni listek, glaseč se za osobne vlake iz Ljubljane v Zagreb. Na Zidanem mostu prestopite. Tukaj pripnejo za osobne vozove ćelo legijo tovornih in sedaj se prične vožnja — v nebesa ob bistri Savi. Osobni vozovi, majhni, zaduhli, brez vsake ventilacije, a za narneček še zadaj vse polno tovornih voz. Tu poka, škriplje, se ziblje, da ie veselje. Vprašal sem sprevodnika, kako to, da morajo ime-ti potniki listke za osobne vlake, ko vendar to ni osobni vlak? Malo me je pogledat po strani, a potem odgo-voril, da je tako predpisano. Počasi smo jo mahali naprej, a čuden se mi je zdel nenavaden šum iz stroja; naslonim se na okno, a naletel sem slabo: v obraz mi je udarila prava, me-šanica isker, premoga in blata. Hvala bogu, imel sem dovoli časa, da sem si do Zagreba iztrebil ušesa, oči, lase in nos, sicer bi v Zagrebu gotovo mislili, da sem se pozabil že par ted-nov umiti. Poidne je bilo že davno minulo, ko smo jo srečno primahali v Zagreb. Iz Ljubljane do Zagreba smo rabili od pol 8. zjutraj do pol 1. popoldne; lepo število uric za tako malo razdaljo. Nehote sem zacel pre-mišljevatu kako je to, da uprava zahteva za take vlake listke za osobne vlake. ko vendar to nišo osobni, am-pak čisto navadni mešani vlaki! Pre-mišljal in tuhtal sem, po katerih po-stavah si srne uprava lastiti pravico, 7aMcvati cern za osnbne vlnke in prevažali putnike z navadmnii me-šanimi vlaki s polževo hitrostjo v — karjolah, drugega imena ne zaslužijo ti vozovi. Če bi se to zgodilo kje v nemškem kraju, recimo, da bi bili dunajski ali praski nedeljski vlaki taki, daleč ne bi prišli; na prvi postaji bi jih občinstvo demoliralo. A za nas, slovenske pare, je vse dobro. Spomnil sem se pri tem premišljeva-niu tuđi Štajerskih zastopnikov Po-savja v državnem in deželnem zboru. Pa kaj se hoče? Dr- Benkovič ima dovolj dela s sejami v celjski okoli-ški občini, a dr. Jankovič sanja še vedno o sotelski železnici, predoru skozi Ključice, postaji ob bistriškem mostu v Kozjem in o predoru iz Pod-srede do Pišec in Globokega — vzlic poduku prejšnjega kranjskega dežel-nega glavarja. Sicer si pa misli, če me volijo prevorski in pilštanjski kmetje, ki se morajo na lojtercah, z voli in kravami voziti po prelepih občinskih in okrajnih cestah kozjan-skega okraia, me bodo gotovo volili tuđi Posavci. ki imajo vendar želez-nico, — ki je sicer nisem preskrbel jaz, a je vendar tukaj — v procvit in prospeh vsega Posavja. Da pa ne bo Ijubosumja in eventualne kolizije pri prihodnjih volitvah, pustim Prevor-ianom in Pilštančanom, kar je njiho-vega, — namreč lojterce in slabe ceste, Posavcem pa seveda — železni-co in krasne vozove - karjole! Za-res, epohalno delo za gospodarsko povzdigo tega vernega slovenskega ljudstva! Ogleimo si še razmere na pnsta-jah in pri ravnateljstvu. Povolj je bilo že pritožb o zapostavljanju >io-venskega uradnika, uslužbe lca sploh, ki je sicer službeno izborn« iz-vežban, a ima to edino napako, d,i je rojen Slovenec in se tega ne snmiu-ie priznati, železnica je vendar tr-govsko podjetje, ki mora stremiti za tem, da svoje odjemalce, — to je po-tujoče občinstvo in interesente, kolikor mogoče zadovolji v vsakem oziru, da jih s kulantnim in prijaznim nastopom svojih uslužbencev priveže naše in s tem poveča svoje dohodke — svoj čisti dobiček. A kai vidimo tukaj? — Zopet kurijozum, ki mu ga ni para nikjer drugod, kot pri nas na Slovenskem in v bratski Mrvaški pod slavnim režimom Mad/arov in njihovega Pazija. Mesto da bi uprava Južne železnice stremila za tem, da v vsakem oziru po možnosti zadovolji potujoče občinstvo in interesente, nastavlja po postajah na Slovenskem nemške uradnike in usluž-bence, ki ne znajo drugega kot edino blaženo nemščino. Ce pa priđe Slovenec k blagajni in zahteva vozni listek v slovenskem jejiku, ga ti urad-niki in uslužbenci nesramno nahruli-io. ne dajo mu zahtevanega voznega listka, groze z aretacijo, večkrat ga ćelo dejansko napadejo. To se godi na postajali v popolnoma slovenskih krajih zelene Štajerske; o narodnost-no mešanih krajih, osobito na Koroškem niti ne govorim. Ako mogoče mislite, da se takemu izzivaču, eksponentu »Volksrata«, kaj zgodi, se zelo motite. Ovadbi sledi preiskava pro forma, ravnateljstvo odgovori, da je tozadevno poskrbelo, da bode drugače; v resnici ni storilo ničesar! Pač pa je dotični nemški uradnik zle-zcl zopet za par stopinj višje v milosti raznih nemških in nemškutarskih političnih matadoriev. Ti mu gotovo izposlujeio od ravnateljstva hitreje napredovanje kot pUčilo, da je varo-val ogroženo nemško posestno stanje napram Slovencem. Vzemimo samo en slučaj — slavnoznano postajo Pragersko. CTovolj se je že pisalo o tej postaji; a opozoriti je treba še na eno dejstvo. Tamkaj obstoji »Schul-verein« — skupina, ki ima svojo privatno nemško solo. V tej skupini so seveda glavni faktorji tamošnji nemški železniški uradniki. Podpore dobiva omenjena šola od »Schulverai-na« in »Siidmarke«; podporo, in sifer zelo veliko, daje tuđi uprava Južne železnice. Sedai zidajo novo poslop-je; smelo lahko trdimo, da bo večino stroškov pokrila Južna železnica. V to solo bodo silili otroke onih slovenskih delavcev, kolikor jih je in jih še bode tam; seveda bodo obenem tuđi agitirali po okolici med kmečkim ljudstvom, in sčasoma nam lahko postane tam prava, pravcata nemška kolonija pod protektoratom Južne železnice. Ni čuda, da si postajena-čclnik upa odpuščati slovenske de-lavce in jih nadomeščati z nemškimi, saj se mu ni treba ničesar bati, ker je kot postajenačelnik zaupnik ravnateljstva in kot hinkeijonar tamošnje šulferajnske skupine zaupnik nemškega »Volksrata« in njegov va-rovanec. Ako počenja še take lum-parije proti Slovencem, mu to ne more škoditi, ker ga čuva ćela nemška parlamentarna delegacija. Pri ravnateljstvu lahko preštejemo vse slovenske uradnike na prstih ene roke. Slovenskega akademika, jurista ali tehnika uprava Južne železnice sploh ne sprejme, ga ne rabi. — Pač pa je prostora za Nemce in za razne kr-sčene in nekrščene Ziđe iz Bukovine, Galicije in vseh delov širne Avstrije. Lahko trdimo, da skoraj pretežna većina slovenskih juristov in tehni-kov poleg svoje stroke obvladuje še najmanj tri jezike, a prednost ima Nemec, ki govori samo en jezik. Ra-doveden sem, kaj bi uprava Južne železnice odgovorila na vprašanje, zakaj ne sprejme slovenskih prosil-cev? Omenil sem že, da izdaje uprava Južne železnice v Celju vstopnice za peron z nemškim in italiianskim tiskom. Tako je z vsemi tiskovinami; razun tovornih listov, ni niti ene nemško - slovenske tiskovine, pač pa se dobe nemško - italijanske ra — Slovenskem! To je mala slika o zapostavljanju slovenskega življa, slovenskih in-teresov od uprave Južne železnice. Kako je to mogoče? Kako si upa Južna železnica tako nastopati? Je li slovenski potnik mani vreden kot drugi? Ali misli, da stori slovenske-mu potniku uslugo, če zahteva od njega ceno za osobni vlak, a ga prevaža z mešanim vlakom? Je li to pospešuje tujski promet in obenem rentabiliteto podjetja samega? Ali se ne pravi to odirati potnika — torei mu gospodarsko škodovatiQ In vendar so železnice za to tukai, da po-spešujeio procvit in gospodarski na-predek ljudstva, da mu pomorejo do gospodarskega blagostanja in s tein sebi v prvi vrsti do rentabilitete! Izgovor, da se osobni vlaki na posavski progi ne rentirajo, je ničev, — kdo se bo pa vozil, če traja vožnja iz Ljubljane do Zagreba ćelo večnost? O Tr^tu in drugih bolj oddaljenih krajih niti ne govorim. Imel sem priliko govoriti o slabih zvezah z Zagrebom z uglednim hrvaškim politikom. Ćudil sem se, da se ne morejo najti sredstva zoper to mizerijo. Dotični ^ospod mi je odgovoril, da je krivda v prvi vrsti pri Madžarih. da pa tuđi avstrijska jugoslovanska delegacija ni — nedolžna! Vem, da Madžari stremijo za tem, da podjar-mijo Hrvaško na vsej crti in s tem koliko mogoče razširijo svoj vpliv, povzdignejo svojo gospodarsko moč, id est, nendvisnost od naše državne polovice. Imajo pač. kot prepotentni autokrati, jasno zacrtano pot in tuđi može, ki razumejo to pot iti, cetudi so sredstva vse obsodbe vredna. Da iim gre pšenica v klasje, je pod da-nimi razmerami na lirvaškem pač evidentno, a nerazumljivo je posto-panje naše jugoslovanske parlamentarne delegacije. Naši zastopniki, ki se grejejo na solneu sedanjega nekro-nanega vojvode kranjske dežele, slovenskega ljudstva, pač mislijo, da je dovolj, ako rešujejo ogroženo vero svojega ljudstva, ako rohnijo pri vseh mogočih prilikah proti naprednim rojakom - antikristom, — saj drugo bo dal bog, ako ne iz lastne volje, pa na priprošnjo — Bonaventure in drugih slovenskih »vladik<-. Šlepa jeza do naprednjakov in osebna bornira-nost ste jim potisnili nož v roke proti lastnim rojakom, lastnemu narodu, vzeli jim še tisto trohico zdravega razuma, ki so ga resili iz časa pred »spreobrneniem«. Kaj iim mar, če ono ljudstvo, katerega zastopniki so, gospodarsko pada vedno nižje in ni-zje, če se ga na najnesramneiši način izkoriščanja in odira^a nje je glavno, da dobro živijo in hodijo v pozi radikalnih zastopnikov - koristolovcev — pobožnega slovenskega ljudstva. Quousque tandem? Kakor poudarjano, ravnajo vo-dilni gospodje pri Južni železnici po navodilu in pod pritiskom »Volksrata* in nemške delegacije, in če gre tako naprej, kmalu slovenski potnik ne bo veČ varen življenja. To ni no-beno pretiravanje, oglejte si, kako postopajo nemški uslužbenci pri Južni železnici z našim kmetskim ljudstvom na Štajerskem, z našim delav-stvom, in prepričali se bodete, kake gorostasne stvari se gode, ki žalibog ne pridejo v javnost, ker se priprost slovenski kmet in delavec ne upata pritožiti, si ne znata iskati pravice, — zadoščenja. Ker remedure ni pričakovati niti od uprave same, niti od naših, zato izvoljenih poslancev edino zveličav-ne in merodajne S. L. S., preostajajo samo še napredna javnosti, napredna društva in korporacije. Napredna javnost naj se zavzame za te skandalozne razmere! — Tukaj ni potreba nobenega pardona; kar je gnilega, se mora izčistiti, ako ne z lepa, pa z grda. Kdaj že bo začela v naši javnosti ona narodna zavest, ki bode a priori onemogočila vsako zapostavljanje, v *zakonih zajamčenih pravic našega naroda? Ali se ne bodo našli napredni rodoljubi v naših občinah, v naših trgovskih krogih, da strnjeni v trdno falango, odpravijo krivice, ki se nam gode, da se enodusno uprejo izkori-ščanju in dobro premišlienemu zapostavljanju in odiranju domaćega ljudstva? Uverjen sem, da se bo uklonila uprava treznim, preudarjenim nasve-tom in pritožbam, saj je to nje] sami v prvi vrsti v korist. Dandanes, ko vse stremi za tem, da se kolikor mogoče povzdigne tujski promet, ko je ista uprava vpeljala po Koroškem in Tirolskem vse mogoče beneficije in udobnosti, je direkten skandal za nas vse, da vladajo na progi, ki veže srce Slovenije, belo Ljubljano, s pre-stolnico troedine kraljevine, tako gorostasne razmere. Kje ie toli hvali-sana jugoslovanska vzajemnost in skupnost? Odgovor nam ne morejo dati naši patentirani klerikalni zastopniki in širitelji jugoslovanske solidarnosti. Glavna naloga vseh naprednih krogov bodi, paralizirati popolnoma brezdomovinskemu klerikalizmu, ki je najhuiši sovražnik vsa-kega kultumega in gospodarskega napredka našega ljudstva, koristimo sami sebi, svojemu narodu. Parlamentarne počitnice so tukai; dolž-nost vsakega naprednega Slovenca je in bodi, razkrinkati lažizastopnike pred ljudstvom, predočiti njih delo-vanje v pravi barvi! Čim temeljiteje se bodo napredni krogi držali tega načela, tem preie bode spregledal naš narod in dal svojim koristolov-skim zastopnikom zasluženo plačilo! In potem bo mogoče tuđi enotno in energično nastopiti proti gospodarskim škodljivcem slovenskega naroda._________ 3ssen!!ke nouice. Proč od Rima. Ustopila iz ka-toliške in prestopila v luteransko cerkev sta Andrej f run\virr in Janez Wallner, oba uslužbenca c. kr. državne železnice na Jesenicah. Drugi slede! Nova šola. Dne 11. t. m. se )c vršila na Jesenicah zopet obravnava za novo skupno ljudsko solo. Zasto-pana sta bila krajna šolska sveta Jesenice in Sava, občine Jesenice in Koroška Bela ter kranjska obrtna družba po ravnatelju Trappenu. Projektirano je, da se nova šola zgradi med Jesenicami in Savo, ter bi stala 4 do 500.000 kron. V svrho tega je že župnik Skubic nakupil od strank potrebna zemljišča, ker upa, da napravi dober »kšettMestna občina celjska prepusti c. kr. naučni upravi na Otoku stavbi-šče, ki je potrebno za stavbo višje državne gimnazije z izključno nemškim poučnim jezikom pod pogojem, da preide staro gimnazijsko poslopje s pripadajočim vrtom, v kolikor je državna posest, v last mestne občine.« Stavbišče za to gimnazijo je sklenila mestna občina kupiti od mladih Rakuschev in sicer v obsegu 4190 četrtmetrov po 3*50 za 14.665 kron. K stvari se še povrnemo. Iz Celja. Deželna deška meščan-ska šola v Celju je štela začetkom šolskega leta 1911/12 135 učencev, od katerih jih je tekom šolskega leta izstopilo 16; ostalo jih ie torej 119, med njimi 51 Slovencev, 65 Nemcev in 3 drugih narodnosti. Izstopilo je gotovo največ Slovencev, ker nišo mogli zaradi neznanega jim poučne-ga jezika na zavodu ostati. Čuditi se je sploh pridnosti slovenskih učencev na tem nemškem zavodu: iz-med 6 odlikašev je 5 Slovencev. Slovenščino je podučeval znani nemškutarski nadučiteij iz 1 oke, Iglar, po 2 uri na teden. Sicer so jo obiskovali slovenski učenci kot obvezni predmet — samo vprašanje je, jeli so imeli tuđi ka] od tega po-duka v narodnostno-vzgojevalnem oziru? Razun tega nemškutarja Iglarja pa ni nobeapca slovenskega učitelja na zavodu, ridino pravilno bi bilo, da bi se napravil red na tak način, da bi se ustanovila slovenska deška meščanska šola v Celju, ozir. sedaj obstoječa razdelila. Obisk slovenskih učencev bi bil potem gotovo trikrat večji! Zuelostni izpiti v Mariboru in Ptuju. Na mariborski višji gimnaziji je napravilo izmed 43 osmošolcev 41 zrelostni izpit, med njimi 14 z od-liko. Slovencev je bilo 25, med njimi 8 odlikašev. Slovenski abiturijenti so sledeči: Bratina Franc, Goričar Ant., Habermut Avgust, Mirt Josip, Muster Josip, Robič Maks, Satler Ivan, Svetina Fran, vsi odlikaši, dalje Bezjak Franjo, Dernovšek Julij,, IGaberc Alojzij, Geč Franc, Gross Ivan, Kavčič Al., Kovačec Ivan, Kožuh Josip, Majer Franc, Mravljak s**n «- SLOVENSKI NA1OP._________________________________________________164 Stev. Josip. Muhić Franc, Novak Ivap, Novak Josip. Ortan Ivan, Osoftiik Ivan, Predikaka Ivan, Ro}ko Maks. — Na deželnem ženskem učiteljicu je maturiralo 34 kandklatin): 32 jih je prestalo izpit. med njhni Hz odli-ko. fTo bo zopet pravcati na val teh nemškonacijonalnih gospodičen na slovenske sole Op. nr.) — Na dežel-ni gimnaziji v Ptuju je maturiralo 13 osmošolcev, samih Nemcev. Z odli-ko ni napravi! nikdo zrelostnega iz-pita, pa tuđi padel ni tnkdo. Tega zavoda bi se bilo vredno spominjati pri »slovensko-nemški spravim v Gradcu, gg. Ozmec in Meško! Iz Žalca. Hmcliarsko društvo priredi v nedeljo, dne 21. t. m. do-poldne po prvem sv. opravilu v novi soli v St. Pavlu pri Preboldu poučno zborovanje po že objavljenim dnevnim redom. —- Društveno vodstvo. Iz Celjske okolice slišimo, da hoče dr. J. Benkovič zadnjo sejo ob-činskega zastopa anulirati, ker bojda ni dobil za njo pravočasno vabila. Pa to je samo dober dovtip, kaj ne dr. Benkovič? Kaj ti po tem bi se uteg-nilo razviti zanimivo preiskovanje po znani narodni pesmi wKod si hodil, kje si bil", ki bi ne bilo morda ka-kemu katoliškemu bojevniku za vero in moralo najprijetnejše, kaj? — Nove dolgove dela mestna občina. Skle-nilo se je v zadnji seji občinskega zastopa najeti 160.000 kron posojila za razne najpotrebnejše investicije. Kaže se, da mesto navzlic visokim obeinskim dokladam ne more vec z lastnimi do-hodki izhajati. Kje je neki sedaj ostalo ogorčenje „Deutsche Wacht*, ki se je tako repenčila pri najetju posojila v okoliški občini ? Iz Gradca. Štajerski deželni odbor jo ;:.;^u.^ Lj. .-,V.^:*:.: >..'.: >c K 4.000 za podporo revnemu in po-trebnemu učiteljstvu, ker je navadni ktni znesek po K 10.000 že izčrpan. Drobne novice. IzLjutomera. Ženska C. M. podružnica priredi v ne-deljo 28. jul. 1912 ob 3. uri pop. pri Puconji na Cvenu ljudsko veselico s petjem, godbof srečolovom in plesom. Vabimo k obilni udeležbi. — Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. poročajo, da je bil izvoljen za načelnika kraj-nega šolskcga sveta Fr. Horvat, kmet v Mostah, pristaš slogaške stranke. Prejšnji načelnik, štajercijanec Reber-njak, je propadel. — Deželno kopali sce Rogaško Slatino je obis-kalo do 16, julija 1.224 stTank z 2.145 osebami. — Iz Maribora. Umri je bivši čevljarski mojster Gašpar Maksl v 81. letu svoje starosti. L. 1910 je praznoval s svojo soprogo zlato po-roko. — Ustrelil se je v Gorici 24 letni pešec 47. pešpolka Franc Jevše-nak iz Zgornje Bistrice s svojo službeno puško. — Iz Maribora. V Ameriko je pobegnil restaurater v „Gambinushalle* Poje in je vzel s seboj ves denar, kar ga je bilo na razpolago. Ženo je pastil v Mariboru. — Zgodba iz katoliško narod-ncga Frankolovega. 80-letna vi-niearica Jožefa Šelih v Bukovju se je sprla s sosedo Katarino Kolar. Ta je tekom prepira starko popolnoma ometala s čroveškim blatom. Na to je pri-šel mož Katarine Kolar in je starko vrgel parkrat na tla, tako da je dobila hude notranje poškodbe. Zakonska Kolar sta surovo ravnala tuđi s hčerko Jožefe Šelih, katera je prišla materi na pomoć. Konec tega grdnega dogodka bo pred sodnijo. — Novo poštno od daj o vstanovijo z 22. julijem v Kozmincih, pošta Podlehnik v Halozah. — V gnojnico je padel in utonil dveletni sinček posestnika Janeza Štif-torja v Rečifcki vaši. — Iz Trbovelj. V Savi je utonil rudar Ernest Gričar. Mož ni vedel plavati in je zašel v globočino. Mrliča so prihodnji dan potegniH iz reke. Korošho. Iz ljubljanske prisilne delavnice pobeglega prisiljenca Petra Maierja so včeraj aretirali v neki gostilni v Celovcu. Maier je pobegnil svoje-časno iz Ljubljane in Šel v Solno-j/rad. Tam je ukradel v nekem hlevu hiapcu oblcko in okrog 200 kron de-naria. S tem denarjcm se je odpeljal v Celovec, kjer je že ^eč dni popival in razsajal po raznih zakotnih go-stilnah. Maierja bodo pripeljali nazaj v prisilno dclavnico v Ljubljano. Zagoneten zločin. Blizu Sinča-vesi so našli pri nekem posestniku delavei, ki so kopali jamo za gnojnico, komaj pol metra gioboko dve strohneli človeški trupii. Gotovo se je izvršil pred več leti zločin, ki ga nišo odkrili. Sodišče je uvedlo pre-iskavo. Strela je ubila na polju pri Ine-nianjavasi 13letnega dečka Matijo Trarnpiča, ko je nosil snope na kup. Peček je bil na mestu rartev. V cerkvi zasačen tat V Belja-ku je opazil raz lećo v cerkvi sv. Duha mežnarjev sin, kako skuša nezna-nec z železnim drogom odpreti cerk-veni nabiralnik. Opazovalec se te splazil tiho iz cerkve in zaklenil cerkvena vrata. Ko je vdria v cer-kev potocija, je paiia.nahiralnik jiapol razđn, v nekem kotu pa se Je skril 2^letni tat, pomožni delavec Anton Fisenkolb, katerega so izručili sodi-šču. Pozor pred goliuftvlmi agenti. V St. Vidu ob Glini so aretirali potnika Rubina \Vagnerja in Maksa Lichten-steina iz Monakovega, ker sta ogo-Ijufala več strank pri naročilih za pe-rilo za več nego 3000 kron. Primorsko. C. kr. okr. šolski svet s^žanski in napredno učUeijstvo. Ker se doga- jajo take reći, kakršne hočemo opisati, tuđi v deželi Ooriški in to na željo subjektov, ki se sicer držijo za naprednjake, je vsekakor umestno, da spregovorimo par resnih besed a conto njih vnepristranskega« posto-panja napram podrejenemu napred-nemu učiteljstvu. Nihče ne bi bil pre-senečen, ako bi se to vršilo v kranjski deieli, a značilno je, da so se za-nesle iste razmere tuđi v našo deže-lo in to le v svrho maščevania, ker se mlajse učiteljstvo zaveda svoje vzvišene naloge in se ne da na no-ben način terorizirati in tlačiti od kakega c. kr. okr. nadzornika. Spo minjamo se pri tem tuđi kako je ljubljansko uciteljstvo obračunalo s svojim »vzor« nadzornikom in ni iz-kliučeno, da na enak način posvetimo tuđi kakemu goriškemu nadzorniku. Tlacanstva, preganjanja in ši-kaniranja od nekaterih po milosti na-stavljenih nadzornikov smo siti in prenašati nam ni mogoče \eč, kajti vsaka prenapeta struna poći. To naj si prizadeti zapomnijo! S hiiiavščino in s sarkastičnimi n?^wohi se le do Katove n:c;c !i\i u, \o v ^V0je kremplje, namazane z ^nu'.son na učiteljstvo od raznih kk-rkalnin in-kvizitorjev učiteljstva. Napredno m značajno učiteljstvo se oo borilo, ne oziraje se na desno in levo, le z.i svoje pravice in proti neopruvičenim insultom po protekciji in brez i:ika-kih drugih najrnanjših studij postavljenim nadzornikom, katerim naj ve-lja: Roke proč! Pred časom sta imela dva učitelja, eden klerikalec, drugi odločen antiklerikalec oster konflikt med seboj. Prvi je vporabljal taka sredstva proti drugemu, da bi se jih vsaka pocestna baraba sramo-vaia in to le v prilog pastorjev, kle-rikalcev in drugih. Prizadetemu ni kazalo dmgega. kakor, da javno resi svojo čast in onega breznacajneža, ki je hotel, kakor sploh klerikalci, z ostudnimi sredstvi spraviti ga ob dobro ime, pokazati ljudstvu, s kakim orožjem se bojujejo klerikalne kreature napram zavednemu in zna-čajnemu učiteljstvu. Prizadeti je z golimi dejstvi pokazal v raznih dopi-sih umazane nakane svojega dične-ga tovariša in častno rešil čast ne le sebi, ampak sploh vsemu napredne-mu učiteljstvu in pokazal pot. kako Je treba s takimi prodanimi ljudmi obračunati. S tem pa nišo bili zadovoljni gotovi faktorji pri c. kr. okr. šolskem svetu, ter po svojem titeme-Ijevali, da se je s tem blatil učiteljski stan. Omenjeno bodi, da c. kr okr. sol. svet ni bil kompetemen voditi disciplinarne preiskave, ampak druga oblast, ker se vsa zadeva ni niti z mezincem dotaknila tega, kar ima isti v svojem področju. Namer te preiskave je bil ves drugi, kakor re-ševati »zamazani učit. stan-'; direktno in odkrito rečeno: antiklerik. Ica pregan}ati in svojega benjamiT :ka vsaj deloma oprati. Z gotovostjo se je pričakovalo, da se bo obravnava-la ta zadeva pri ožji in pomnoženi seji c. kr. okr. sol. sveta, toda niti pri prvi, niti pri drugi, tem več od-stopilo se je deželnemu sol. svetu. Zakaj? Okrajni sol. svet je v većini napreden, deželni ŠoL svet pa kleri-kalen. Na to m lahko vsak sam raz-tolmači rezultat enega in drugega. Vprasamo le: Ali ni prvi kompeten-ten c. kr. okr. sol. svet voditi disciplinarne preiskave in sele potem odstopiti deželnemu šol. svetu v re-šitev? Do tega slučaja je vedno vo-dil disciplinarne preiskave okr. sol. Svet, zakaj taka izprememba? K\\ nišo za vse enake pravice? Zastop-nikom pa: Ne pustite si direktno krasti svojih pravic na ljubo in ma-ščevanje nekaterih oseb v zasmeh napredne javnosti. Na svidenje! Miren pri Gorici. V tej lepi va-i goriske okolice je vladal, kakor že samo ime kaže, krasen mir, dok!er ni privandral sem preveč že znani župnik, ki bi hotel svoje neposlušne ovčice s silo privleči v svoj tabor. Malo jih je dobil v svojo mrežo in to ga tako jezi, da gleda vsakemu, ki mu ni po volji na prste stopiti ter mu na razne načine škodovati. V svojem fanatizmu gre tako daleč, da je postal že smesen. Tako se je n. pr. pripetilo pred par tedni, ko je tu-kaj birma bila, da je neki mož, dru-gače jako pobožen, bil pokličan za botra, no g. župnik ga ni hotel spre-jeti, ker dotični ni bil letos pri njem pri spovedi. Radi enakega vzroka ni hotel dmgega moža pripustiti kakor, botra b krstu. Oce novorojenč- ka je moral skoraj dva tedna dmgega iskati, ki \t g. fajmoštru po volji. A da Je otrok brez krsta umri, kaj vas ne bi pekla vest, dragi gosp. fajmošter? Kje ste se u$ili liturgijo, ker jo presneto slabo poznate. Tuđi cerkev upotrebljava župnik za svoje napadalne namene; tako je zJai pri propovedi želei vsem tištim, ki se udeleže današnjega plesa, naj bi dol popadali in . . . Iz teh par vrstic približno lahko vsak spozna, kakega duhpvnega pastirja imamo v Mirnu, ki na ta način širi med ljudstvom ljubezen do bližnjega. Za danes do-volj, drugič pa kaj več, iver materijala je še preveč. Potnik. Izlet tržaških Slovencev v Gorico. Nameravani i^iet tržaških Slovencev, ki je bil določen na nedeljo 14. t. m., je vlada prepovedala. Pre-povedati pa je seveda morala tuđi izlet Lahov v Gorico. Slovenci so stavili vladi predlog, da naj bi se vršila oba izleta ločeno in sicer izlet Lahov naj bi se bil vršil v nedeljo 14., izlet Slovencev pa prihodnjo nedeljo, 21. t. m. Toda tuđi s tem vlada ni bila zadovoljna in je trdila, da je ta ne-delja za izlet Slovencev še pre/.go-daj, kajti ljudstvo je še vedno razbijeno in bi znalo priti do kakili usod-nih izgredov. Seveda je vse lo le prazen strah, ki so ga izigrali Itali-jani, da preprečijo mirno in dostojno manifestacijo Slovencev v Gorici, kar se jim je tuđi posrećilo. Brezobzirni tlačiteljj ljudstva — farovži in klerikalni župani. Zupan-stvo v Kalu je sklenilo sporazumno z farovžem, da se farož renovira in preskrhi župniku vse, kar zahteva. Pri tem pa se ništa niti župnik, niti njegov pristaš prav nič ozirala na to, kako bo s tein popolnoma po nepo-trebem obremenjeno ljudstvo, ki je postalo vsled slabili letin že tako ubožno, da se komaj prehrani. Kaj je klerikalcein mar za ljudstvo, če ga ravno ne potrebuje, strada naj in naj da, kar ima, samo da stoji na Kalu krasno, udobno župnišče, in da imajo klerikalni prvaki vsega dovolj. Ljudstvo je vložilo proti temu nacrtu rekurz. Politična oblast je, oziraje se na bede ljudstva, rekurzu ugodila in nacrt zavrnila. Toda tem ljudem to ni zadostvalo. Napravili so v svoji predrznosti nov stroškovnik, sicer nekoliko znižan. toda za fjudstvo še vedno silno obremenljiv. In najlepše pri tem je še to, da je napravljen troškovnik v nemškeru jeziku in sicer bržkotne za to, da bi ga ljudstvo ne umelo. drugič pa, da bi se župnik s svojimi klerikalnimi veljaki priku-pil vladi. Župljani so \ ložili tuđi proti temu stroškovniku rekurz, kateremu bo tuđi politična vlada, če bo hotela ohraniti doslednost. morala ugoditi. Glavni nabori se bodo vršili v Gorici za okolico 3., 4., 5. in 6. septembra, v Kanalu 7. in 9. septembra in v Ajdovščini 10. in 11. septembra. Za vojašnice. Deželni odbor je potrdil zadolžnico šentandraške oh-čine, ki je najela 150.000 K posojila za zgradbo nove vojašnice za pijo-nirje. Modras je pičil v Banjšicah dve-letnega orroka, ki se je igral na seno-žeti ob njivi. Otrok je v kratkem umri. LK rađeno cerkveno blagajno iz SovcKlcnj so našli razbito v grmovju v bližnjem gozdu. Tatovi so odnesli okroglo 15.000 K. Poizvedovanja so ostala dosedaj se brezuspesna. Žrtev požara. Kmetica Marija Gorjup je ob priliki požara v Lokav-cu, ko je bila že izven nevarnosti, nenadoma skočila nazaj v sobo, da bi resila mošnjo z denarjem. Toda bilo je že prepozno. Za njo se Je udri del stropa in ženo deloma podsul. Resili so sicer še živo iz goreče sobe, toda kmalu nato je ponesrečenka v silnih holečinah umrla. Avstrijska beguna. Kraljevini ka-rabinerjem v Cedadu sta se javila avstrijska beguna Andrej Franc iz St. Jerneja na Stajerskem in Karei Karger. Oba sta služila pri 47. peš-polku pri 1. stotniji v Kojskem. Izpo-vedata sta, da sta pobegnila zaradi prestroge discipline in zaradi tega, ker so jih mučili. Kolera v Trstu. Pred kratkim sta oboleli v Trstu, kakor smo že poro-čali, 2 osebi za kolero sumljivimi znaki. Bakterijologična preiskava je dognala, da sta omenjeni osebi oboleli za navadno želodčno boleznijo. Vlhar v Trstu. Po većdnevni silni vročini in suši je začelo včeraj po-polden deževati. Nastal je nato silen vihar, ki je povzroČil več nesreč. V neko hiso v spodnjem delu mesta je udarila strela in popolnoma razdejala streho. V pristanišču se je potrgalo več vrvi in verig in poškodovalo več ladii. Neka ribiška trabakula se je y blizini .Jozefovega pomola prekucni-la. Trabakula le bila polna rib. Po-sadko 4 mož so srečno redili. Neki tovorni parnik je zadel ob rob pomola in dobil veliko luknjo. Pri tem se je odlomilo tuđi veliko jadro. Silen naliv je poplavil ćelo spodnje mesto in onemogočil naenkrat ves promet. Ob 2. ponoći šcie Je nevihta pone-\\ixisu Zeoitev po inseratib. Graška »Tagespost« je prinesla svoječasno ženitno ponudbo, v kateri išče neki Ivan Wagner, železničar v Trstu, v svrho ženitve dekle z nekoliko pre-moženjem. NVagner je dobil nebroj ženitnih ponudb. Med vsemi mu je najbolj ugajala neka Terezija Mayer iz Gradca, ki mu je pisala, da ima okroglo 3000 K prihrankov. Menja-vala so se med njima v kratkem zelo animirana pisma in rezultat tega do-pisovanja je bil, da je prišla Mayer-jeva v Trst, kjer jo je neznani ženin slovesno sprejel. Najel ji je stanovanje in nadaljevala so se pogajanja. Oba sta bila zadovoljna, da se poro-čita. Med drugim je povedala Maver-jeva ženinu v svojem navdušenju, da ima ves denar pri sebi. Wagner je priliko porabil in ji nasvetoval, da naj zaradi varnosti da denar njemu, da ga shrani. Ona je to storila in že drugi dan je bila srečna nevesta sama brez sredstev v Trstu. Wagner je izginil brez sledu in policija je dognala, da ta človek sploh ni bil nikdar pri železnici in da je igral svojo vlo-go pod napačnim imenom. Dognali so, da je bil pretkan goljuf neki Bin-der, uslužben v škedenjskih plavžih, ki je živel skupno z neko Ano Schle-gerjevo, ki je tuđi z njim vred izgi-nila. Policija je oba prijela v Curihu, pri sebi sta imela še 2000 K denarja. Oba pripeljejo v kratkem v Trst. Oolilci In volilhe y Mostah! PriporoČamo vam, da volite v nhčinski odbor može, čistih in poštenih rok, može, katerih značajnost in osebna čast. poštefost in vnetost za i.bc?Li Liii^išC va-n jatnčiio, da bodo občino upravlfali tako, kakor bo v korist in hlagor občine same in n]e-nega prebivalstva. Možje, ki jih vam priporočamo, vam ne bodo obljubovali in obetaii inodrega z neba, kakor to delajo klerikalci, posvetili pa bodo vse svoje moči dobrobiti občine in vseh c-bči-nariev, brez raz!iKe stanu in orepri-Canja, ter storili vse, kar bodo mogli, da postane občtna Mr»?te v resnici ena najvzornejših in najbolj upravljanih občtn na Slovenskem. Zato volilci in volilke, volite v občinski odbor te-le može vašega za-upanja: I. razred. (Bele glasovnice.) Odborniki: 1. Fran Cerne, posestnik in go-stilničar. Mnsre 7. 2. Anton Zajc, posestnik, Obrije štev. 12. 3. Matevž Krušič, posestnik in mesar, Vodmat 147. 4. Avgust Heuftel, posestnik, Vodmat 158. 5. Ivan Kovič, posestnik in krojač, Vodmat 54. 6. Janez Kamnar, posestnik. Hrast je 1. 7. Adolf Geriol, posestnik in tr-govec, Vodmat 16. S. Franc Hamberger, posestnik in trgovec. Selo 19. Namestniki: 1. Fraoc Zajc, posestnik, Smart-no št. 18. 2. Andrej Svetek. posestnik in železničar, Vodmat 57. 3. Jakob Anzeljc, posestnik, Vodmat štev. 43- 4. Franc Jeras, posestnik. Moste štev. 4. II. razred. (Modre jrlasovnice.) Odborniki. 1. Ivan SlapniCar, zasebni urad-nik, 5elo 12. 2. Jakob Novak, posestnik in go-stilničar. Moste 37. 3. Janez Podborsek, posestnik, Šmartno 10, 4. Ivan Dolničar, posestnik in gostilničnr. Hrastje 7. 5. Matevž Tontšič, posetnik, Selo štev. 13. 6. Mattja Dolničar, posestnik in mizar, Vodmat 124. 7. Jože Šušteršič, vulgo Kernc, posestnik, Moste 11. 8. Andrej Trškan, posestnik in železničar, Vodmat 110. Namestniki: 1. Anton Šuler, posestnik in že-lezniški sprevodnik, Vodmat 143. 2. Franc Suppan, voz. pregled-nik, Vodmat 30. 3. Franc Mara, posestnik, Šmartno štev. 36. 4. Matevž Šeme, posestnik in sprevodnik, Vodmat 104. III. razred. (Rdeče glasovnice.) Odborniki: 1. Anton Skoda, posestniK, Moste štev. 16. 2. Franc Pajsar, posestnik in železničar, Šmartno 25. 3. Franc Remžgar, slikarski mojster, Vodmat 11. 4. Matiia Pekla), posestnik in gostilničar, Vodmat 61. 5. Janez Rupar, posestnik in ču-1 vat »Vodmat 129. 6. Mlha AmbroŽ, posestnik, I Šmartao 4. I 7. Jakob Majceo, posestnik in I žel. poduradnik, Vodmat 131. I 8. Miha Bokavšek. vulgo šln-kove, posestnik, Moste 46. I Namestniki: I 1. Jernej Jeras, posestnik in že- I lezničar, Vodmat 122. I 2. Franc Novak, brivec, Vod- I mat, 58. I 3. Franc Juvan, železničar, Mo- I ste štev. 76. I 4. Fran Dečman, posestnik, Vod- I mat štev. 56. I Podobćina MOSTE. I (Zelene glasovnice.) I Odbornik: I Karol Štrukelj, posestnik in me* I sar, Vodmat 14. I Namestnik: I Franc Debelak, posestnik, Vodmat I štev. 78- I Podobčina ŠMARTNO. I (Zelene glasovnice.) I Odbornik: I Matija Mara, posestnik, Obrije 4. I Namestnik: I Franc Mihelič, posestnik, Hrastje 4. I Kdor hoče svoji občini dobro, I naj voli z nami! I Votilni odbor. Volilci v Mostah! ¥sa potrebna pojasnila glede občinskih volitev se dobe danes ▼ soboto do 9. ure zvečer in pa futri v nedelio za časa volitev v agitacijskem lokala pri 99Miš-kotu11 na Selu. Dnevne vesth -T Nova lopovščina gerenta Oražma v Mostah. Gerent Ježa Oražem v Mostah razpošilja volil-cem glasovnice, ki nosijo dva pečata — pečat deželnega odbora in pečat županstva v Mostah, dasi prav dobro ve in je bil tuđi na to opozor-jen, da smejo glasovnice nositi samo pečat deželnega odbora. Deželni odbor je namreč svoječasno izdal na županstva to-le okrožnico: »St, 19382. Okrožnica vsem županstvom na Kranjskem. Deželni odbor je zvedel, da županstva glasovnice, kakoršne Hm pošilja deželni odbor po smislu S 18. obč. y. r. za vojvodino Kranjsko, ; opremljajo z občinskim pečatom, tako da imajo glasovnice poleg deželnega pečata tuđi še občinski pečat. To postopan]e žapanstev je pa napačno in nepravilno, ker § 18. pravi, da smejo vporabljati pri vseh ob-činah le take izkaznice in glasovnice, kakršne izroči občinam deželai odbor. Zupanstva se se lem opo^ciija-jo. da na glasovnice ne priciskajo občinskega pečata in ravno tako r.e na izkaznice. Sicer "ma tiskovina, kakoršno izdaja deželni odbor, označeno mesto, kjer naj se pritisne občinski pečat, toda to S3 je ":ot poino-ta vrinilo na tiskane glasovnice, ozi-roma izkaznice. Kakor naglo poide-jo tiskovine, ki so deželnemu odbo- | ru sedaj na razpolago, se bodo dale natisniti nove tiskovine, na katerih ne bo več označen občinski pečat. Od dež. odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 14. nov. 1911. Deželni glavar: Šuklje.« Vkljub tej okrožnici, navzlic opozoritvl z napredne strani je gerent Oražem opremil glasovnice. vsaj tište, kl so jih dobili dostavljene naprednjak!, še s pečatom županstva v Mostah. Njegov namen je pro-zoren: hoče pač svoje gerentstvo flfl vsak način podališati, ker ve, da bo z ozirom na glasovnice na vsak na-Člti vloŽen rekurz in naš volitve iz-padeio tako ali drugače. Oražem ve prav dobro, da morajo biti volitve z ozirom na gori citirano okrožnico čisto gotovo razveljavljene, zato pritiska na glasovnice še občinski pečat, ker se mu gre samo za to, da ostane čim najdalje občinski gerent. Vsekakor mora imeti velik interes na tem, da ostane čim najdalje v njegovih rokah občinska uprava. Oc uvažujemo to, kar je nam podai proces Oražem-Cerne, potem moramo naravnost trditi, da so to materijalni interesi, ki silijo Oražma, da se tako krčevito oklepa gerentstva. Stvar je vsekakor zelo sumljiva in smrdu zelo smrdi. Opozarjamo okrajno gla-varstvo In deželno vlado na to naj-novejšo lopovščino Oražmovo V trdnem prepričanju, da bo se vsaj to pot oblast pokazala objektivno ter poskrbela, da bodo volilci vsa] pri volilni komisiji dobili pravilne glasovnice. Ako oblast tega ne bo storila, potem ji moramo naravnost očitati, da podpira tudl ona Oražma pri tej njegovi iopov£čioJ, to temboij, ifu »*v SLOVENSKI NAROD. Stran 5. 1* c znano, da imaK> klertkaJci v Laii glasovnlce, opretnljeoe samo ■pečatom deželnega odbora fa ie L>kanimi klerikalnim! kandidati. E v tem slučaju vlada ne poseže (•e>. potem vemo, da zm napred- tie ni već pravice na Kranjskem Jda lahko uiđividii, kakor Oraiem E^nja vse, karkoli hoće! | — Ka] Je z rekurzocn proti obC Lftvaai v Šmarju? V Smarju pri E supljem so se vršile dne 3. okto- : Unskega leta občinske volitve. -1! nepostavnostim, ki so se go- :; r>ri teh volitvah, so se pritožili r-ednjaki, toda te nritožbe dežel- ■ vlada še dosedaj ni resila. Radi r rih sleparij v Soiariu sta bila š-ena pred sodiščern že dva kle- ^ ;a. ćela vrsta na jih je se v sod- -'ciskavL Ali caka morda deželna ^ na to, da bo končana obrav- :;-a tudi proti tem? Ce je tako. po- I™ ■: prosimo državno pravđništvo ■no. naj vendar pospesi preiskavo I ;t voiilnih sleparij v Smarju. da ne I ctto teto ležal rekurz radi šmar-li volitev pri dezelni vladi. -r Dr. Peganova slava. Po vsi —" Prečini je mnogo smeha. Biv-~i Francelj Vinter, ki je preje -el za dr. Pecana in njegovo . bodi sedaj. ce že ne od hiše >eT pa vsaj od gostilne do go-—e ter zabavlja na dr. Pegana in -eklmja, da se kar kadi. Vinter ljenja vreden: kar joka okoli .t. da bi on ne bil nic hudega . će bi ga ne bil izpodbadal - Pesan. Vinter zaključuje: »Jaz - —:-'i!l. da zna dr. Pegan več, •-■ -^adniki skupaj in da je S. L. -.:-.ogočna, da se mi ni treba %ati. Dr. Pegaa te moralični po- rrera postal njegova žrtev. Ko prišli potem. naj nas stranka rreiskave. pa te rekel, da je v ~£ledu S. L. S. brez moči. In m ]az moral zaradi tega s___, .. - h . . . . jesti nemara ričet. ko .:vrre domaće hrane ne morem. < . Vinterjevo javkauje izzveneva :-:ako: »Vsega hude::lničarske koncesije se odkloni : •'.iriji Kozinec se podeli koncesija za -čvo brezalkoholnih pijač v baraki . Dunajski cesti. Iz Frandškanske :e na Dunajsko cesto z vozovi se -adi osebne varnosti prepove in . ved uradno razglasi. Upravi »irodnega doma' se dovoli izvršene gostilničarske in kavarniškega ■*: r^ed vhodora »Narodnega doma* ::eklica. Pred mestno deško ljud-■-■: žolo v Prulah se v jeseni napravi ia klopi in se omenjeni prostor :Joće ne odda v najem, marveč .:3 porabi za igrišče. Uradno se rpove neopravičenim osebam hoja te Ljubljaniri, kakor tudi vsako pra-^erila. V nadomestilo se napravi V provizoričnih perišč. Hoja in r"anje v Ljubljanici se bode ura dno valo. Karolini Mohar se odda r v Zvezdi za prodajo brezalko-nh pijač v najem proti najemščini - leto 20 K. Pri ogledu smodnišnice ^bljanskem polju je zastopnik Io zahteval, da vojaški erar na-i.i moćne nasipe proti mestu. Stavbni vojaškega erarja se opravićeni : ni protivil. Občine ljubljanske :e so pa sklenile prirediti pro-■ne shode za odpravo smodnišnice. "o dovoljenje se podeli za novo -- ^etru Emilu Grassiju na Dunajski :'- Francu Golobu na Rimski cesti - prezidavo delavnice v stanovanje, " j Bouconu, Sredina 18, za na- - ^teklenega salona, Jisipu Cihlafu 2 napravo stanovanja na Dunajski 7, Mariji Eger v Metelkovi ulici "ivo novega prizidka, c. kr. . : družbi na Poljanski cesti 57, • isanje oken. Uporabno dovolje- podeli g. Ernestu Peternelu v -*:«ki ulici 9, Kreditnemu zavodu ovino in obrt v Prešernovi ulici -ojziju Rasici oziroma dr. Peganu ) vilo v Marmontovi ulici 15, i Treo v Zeijarski ulici 5, Ce- Kavćnik na Karlovski cesti 5 in j Zalokarju za uporabo hleva na ^vskem nasipu. —Končno so se Um začete gori -r»aju odpirati oči, da imamo na vselej veleizdajalsko afero, te- I -aJar kakim sleparjem ali politič- 1 - pustoiovcem pd na^ siaba pce4e. »Danzcrs Armeezeitung« piše n*m-reč doslovno: »Ni nam treba iffleti pred seboj niti listin zagreb. policije, da se spozna, da je vse to uradno po-ročilo sleparija, ki se da otipati, in mi bi gospodom v Zagrebu dali dober svet. nai bi v bodoče postopali nekoliko boli prekanjeno in svoje nameoe nekoliko spretneje prikrivali.« Svet, ki velja tudi za naše klerikalce, ki nas denuncirajo vselej, kadar njib politiki trda prede. Oori omenjeni članek priobčuie v celoti »Slovenski Dom«. — Vladnl detektiv Gerlovič. Z ozirom na našo tozadevno včerajš-njo notico o bolezni vladnega detektiva GerloviČa, ki leži težko bolan v tukaišnji bolnišnici, poročamo, da Gerlovič. kakor se zatrjuje po Ljubljani, ni bil pretepen in ranjen, marveč da so ga prepeljali v bolnišnico iz kolodvora in sicer zaradi neke črevesne in želodčne boleznv. Oerlo-vič je bil tudi operiran m je operacijo srečno izpadla, ter bo bržkotne okrevaL Toliko v začasno pojasnilo. — Soudeležba pri zasebnih slo-vesnih sprevodih in obhodili. Vojno ministrstvo je opozurilo povelj-ništva vojaških godb na neko odredbo iz 1. lSSb., glasom katere sme-jo vojaške godbe pri zasebnih spre-vodfh in obhodih soddovati le na gotovih prostorih izven sporeda in vojno ministrstvo je obenem izjavilo, da pristoja dovoljenje za udeležbo vojaških godb pri zasrbnih slavnost-nih sprevodih in obhodih edino le vojnemu ministrstvu, ter da srne tako dovoljenje izdati le v posebno iz-rednih slučajih korno poveljstvo. — Prememba posesti. Mestni policijski nadzornik gosp. Jurko Ja- vonvk je ' ' "' <>Domoljub < imenoval -Ame-rikanskega apostola«. Ta človek je kakor sitna muha; povsod stresa svojo sitnost in menda ćelo klerikalni pristaši nišo varni pred njim. Obnaša se naravnost smešno. Zato so ?a naši kmetje obsodili. da ni pri zdravi pameti! Sploh pravijo ljudje, da se našemu kaplanu še vedno vrti! Nad tukajšnjo poštarico je spravil vse klerikalne prvake. Seveda ni smel manjkati tudi neizogibni Doli-nar, dasi je tudi njega že kaplan na-padal in mu podtikal stvari, ki nišo bile resnične. Dolinar, kakor sploh naši kmetje se pač ne morejo otresti strahu pred farško suknjo. Zadnji čas pa se vendar tudi pri nas oh^a-ča na bolje. »Apostol* je postal / lo osamljen, kajti kmetje vedno 1 olj spoznavajo svoje prijatelje v črr.ih kutah. No, v to je mnogo poma^al ravno Smit. Le poglejte Smlejci: da je sci poštni urad iz Smlednika. je največ kriv »apostol« Šmit. Ta ie v svoji domišljiji sicer videl ter obetai, da priđe poštni urad 1. julija naza] v Smlednik. pa ga ni bilo in ga tudi še ne bo. Klerikalcli bodo še naprei lahko nosili svoja pisma v Valburgo ali v Med vode. Na Bled priđe dne 23. Julija nadvojvoda Friderik s petimi cesarskimi visokostmi. Visoka družba se pripe-!ie z avtomobili, služabnistvo pa z železnico. Stanovali bodo v Parkho-telu (prej Mallnerjev hotel) in ostali na Bledu 23. in 24. julija. Še ena avtomobilska nezgoda dr. Lampeta. Pred nedavnim časom je švigal naš deželni finančni mini-ster sam v deželnem avtomobilu po Beli Krajini. Ravno je drvil proti vaši Orm pri Podzemlju, ko se mu pripe-lje nasproti priprost kmetič z eno-vprežnim vozom. Konj se je avtomo-bila ustrašil, skočil pod cesto In pre-vrnil voz s kmetičem. ^ofer je ustavi!. Lampe se je oprl z eno roko v bok in oblastveno vprašal kmetiča, koliko zahteva odškodnine. Kmet, ki se je nekoliko poškodoval, je odklo-nil vsako odškodnino in fe povedal dr. Lametu par prav gorkih. Tedaj se je dr. Lampe zravnal, ter se oblastno predstavih »Jaz sem dr. Lampe, deželni odbornik in namestnik dežel-nega glavarja.« Tu je sele na pravo naletei. Kmet ga je zavrnil: Kaj mi-sliš, da te ne poznam. In zmerjal Je Lampeta kar se je dalo. Lampe Ie še vkidno po&uiai kiprtifi! deoiir, toda kmet ea \t cavrniL dm nai le ima de-nmr, on pa da ne potrebuje od Lampeta ne deželnega denarja, ne take-ga, ki mu ga sam hudič »delac. Dr. Lampe ie poklical nekega inženirja, ki ie priiel ravno z gospo mimo, da bi kmetiča pomirila, toda kmetič je zavrnil vsako posredovanje in Lampe jo je moral osramoćen odkuriti. U neto se }e dne 18. julija v spod-njih prostorih Kasteličeve hiše, v ka-terih ima Kastelic svojo zalogo olja in drugih stvari. Na lice mesta ie ta-koj prihitela novomeška požarna bramba pod poveljstvom gosp. lekar-narja Bergmana in udušila ogenj, ki bi bil lahko postal zelo nevaren za vso Kandiio. Požar so povzročili tr-govski vaienci, ki so pustili v skladi-Šču gorečo svečo, ki je zgoreia do kraja in povzročila požar. Grai^čino Zalog (Breltenau) pri Novem mestu kupuje, kakor zatrju-jejo Založani, neka Rusinja. Ta graj-ščina bo prešla torej v enem dobrem letu že v četrte roke. Dunajski trgo-vec Reiner jo je prodal katehetu Smrekarju iz Ljubljane. Ta jo je obe-sil ravnatelju Hier dieses Gasthaus ist euch verboten.« Ornenjeno bodi, da so bili v Strgulčevi gostiini prva leta v popolno zadovoiinost postreženi cesarske visokosti, korni poveljniki in razni visoki oficirji. V letih 1895. do 1908. je tudi med vojaštvom in domacimi fanti vladalo soglasje, pozneje pa so bili ob nedeljah vedno izgredi in pretepi. Bojkot Strgulče-ve gostilne je seveda popolnoma ne-opravičen in zato vprašamo: Ako je civilistom in zlasti nam Slovencem vsako najmanjše bojketno gibanje strogo zabranjeno, kaKo je to, da je vojaštvu dovoljeno brez vzroka raz-glašati bojkot nad poštenimi trgovci in obrtniki. Ali je rnorda ta bojkot plačilo za 151etni trud. vestno i>c-strežbo in Jobovo potrpežijlvost in ali je visoki vojaški upravi ta bojkoi sploh znan? Zastrupljenje vpričo žene. Le-karnar A. PeČić v Zagrebu, zet Helene Odilonove, se je včeraj vpričo svoje mlade žene zastrupil s cianka-lijem. Bil je na mestu mrtev. 2eno je pogled na mrtvega moža tako pre-vzel, da se je hotela tudi ona zastru-piti, kar pa so ji navzoči zabranili. Vzrok družinski prepiri. Iz Krapinskih toplic nam poro-čajo: V soboto, 13. t. m. smo dozi veli kaj sijajen glasbeni večer, ki je številno došlo občinstvo navdušil. Znani višji režiser A. Kretschmer iz Gradca ter muzikalični kopališki zdravnik dr. Karei Lobemoein sta vodila arangemena, podpirali so jih pa gdč. Mira Gerstl iz Bukaresta, ■ Vera Miler iz Zagreba ter vojaški zdraviliški kvartet. Tudi g. C. Ste- i fan iz Zagreba je žel mnogo priznanja. * Elektroradiograf »Ideal«. Spored ' za soboto, dne 20. julija. nedeljo, dne 21. julija in ponedeljek, dne 22. juli- - ja 1912: 1. Šege in navade Sartov v Turkestanu. (Naravna slika.) 2. Sva- : rilno znamenje. (Drama.) 3. Doživ- i ljaji pocestnega dečaka. (Komično). i Samo popoldne. 4. Mojstrsko delo l zlatarja. (Krasna kolorirana drama.) Samo popoldne. 5. Ekspresna ženi- > tev. (Originalna franeoska veselo-. igra.) — Samo zvečer. 6. Ožigosan. > (Učinkovita drama v 2 dejanjih.) Sa- > mo zvečer. 7. Bogati in revni Moric. (Velekomično. Igra Prince.) Zdravstveno stanje mestne ob- i čine ljubljanske od 7. do 13. julija. » ^tevilo novoroiencev znaša 9, mrtvo rojen ni bil nobeden, umrlo je 21 i oseb, in sicer 15 domačinov in 6 tuj-cev. Vzrok smrti je bil: za legarjem je umri 1, za dušljivim kašljem 1, za i jetiko 3, med temi 1 tujec, za mrtvo-udom 2 in za različnimi boleznimi 14. Za infekcijoznimi boleznimi so obole- > li 3, in sicer 2 za škrlatico in 1 za du-i šljivim kašljem. Pozanljene listine. Ko se je pred-1 včerajšnjem opoldne iz Gradca v » Ljubljano z opoldanskim osebnim vlakom pripeljal pravnik gosp. Ivan Leskovec iz Rateč pri Stari Loki na * Gorenjskem, je v kupeju pozabil siv L površnik, v katerem je imel indeks, maturitetno spričevaio, dvoje imatri-l kulacijskih spriceval iz graške in du- * najske univerze, odhodno spričevaio I graške univerze. kotokvijsko sprice-i valo od 4. iuliia t. 1. (profesor La- ■ masch), rojstni in krstni list, domovnico, družinski izvleček in poštno-hranilnično knjižico pošte »Graz, I., - Stadt VIII.«, z vlogo 30 K, glasečo se , na ime Janez Leskovšek. Poleg svo- * jih listin je imel pri sebi tudi imatri-i kulacijsko spričevaio graške univerze pravnika Antona Kodreta iz tis- * karne »Korvkta« na Krku, odhodno . spričevaio graške univerze, kakor - tudi rojstni in krstni list in domovni- - co. Kaka eventualno zloraba navede- - nih listin naj se takoj naznani prve-. mu varnostnemu oblastvu. Komur bi bilo pa sicer kaj znanega o tem, naj i izvoli sporočiti mestni policiji ijub-i ljanski ali pa lastniku samemu. i Aretaciie. Tekom tega tedna je : mestna policija aretirala 22 oseb. Marija Peterka 20 let stara, rodom iz Krtine je bila aretirana, ker je sumljiva, da je svoji gospodinji, neki gostilničarki v trnovskem predmest-ju ukradla zlato ovratno verižico in dva zlata prstana skupne vrednosti 78 K. Iz mesta izgnana tatica Helena Kavšek iz litijskega okraja je bila aretirana, ker je svojemu stricu ukradla dva zastavna listka. Zaradi razgrajanja sta bila prijeta dva mo-ška. Na živinskem semnju sta bili prijeti dve 201etni ciganki zaradi vla-čuganja. Neka Helena Knez iz Spod-nje Štajerske je bila aretirana ker ima v mesto prepovedan povratek. Neki pekovski pomoćnik je bil ustavljen na kolodvoru zaradi pre-stopka goljufije. Brezposelni dninar Vincencij Zima je bil aretiran, ker je bil sumljiv, da je ukradel žepno uro, a se ga je, ker se mu ni moglo dokazati, zopet izpustilo. Neki natakar je bil zaradi goljufije oddan v zapor. Poleg teh je bilo aretiranih več brez-poselnih služkinj in delomržnih mo-ških. Prijeta goljufica. V zadnjem času se je v mestu, v raznih trgovinah pojavila neka mlada deklica, katera je na razna imena izvabila pri trgov-cih različno blago. V neki trgovini v Prešernovi ulici je vzela na ime neke delavke v tobačni tovarni par čevljev in bluzo. Na Rimski cesti v neki specerijski trgovini in v neki drugi trgovini na Starem trgu je izvabila za 80 K blaga. Goljufica je izvabila pod pretvezo, da jo je poslal mož od neke ženske 10 K denarja, od neke prodajalke kruha na Tržaški cesti pa tudi na enak način 10 K dc-narja. Včeraj je bila latica aretirana v osebi 191etne Frančiške Gaberc, delavke v tobačni tovarni, rodom iz Tržiča. Pri hišni raziskavi na Selu, kjer je stanovala, se je našlo različ-no prigoljufano blago. Gabercovo, katera je bila že zaradi tatvine in goljufije predkaznovana, so izročiii deželnemu sodišču. Nedopustna zabava. Ko se je predvčerajšnjem peljal proti skladi-šču južnega kolodvora hlapec Jožei Perme, pridirja za njim nek drug hlapec in ko ga dohiti, ga začne brez vsakega vzroka tako z bičevnikom pretepavati, da ga je nad njim zlomil in ga z njim na hrbtu in desni roki te-lesno poškodoval. Perme je zadevo prijavil oblasti. IDelavsko gibanje. Včeraj se ie z iužnega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 35 Macedoncev, nazai je prišlo pa 27 Ogrov, Izgubila ie gospa Lma Turkova bluzo. — Krojaški pomoćnik Ignacij Pelc je izgubil riavo denarnico, v kateri je imel čez 4 K denarja. Izgubila je neka gospodična damsko tula - uro s kratko zlato verižico od glavne pošte, skozi »Zve-zdo«. po Starem trgu do cerkve sy. Florijana. Pošten najditelj se prosi, da odda najdeno proti nagradi v upravništvu -Slovenskega Naroda«. »Slovenska Filharmonija« kon-certira jutri na vrtu hotela »Južni kolodvor« (A. in L. Stelzer), Kolodvorska ulica št 43- — Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost. Narodna obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Fr. Brinar, nadučitelj v Go-tovljah, K 2'— kateri je plaćala gospa B. Kunšič v Žalcu kot prostovoljno globo radi neke zamujene čestitke. Tamburaško društvo v Trbovljah je pritamburalo „Družbi" dne 7. t. m. K 12*41. Rodbina Mursa je darovala K 10*— mesto venca pokojnemu g. Iv. Rajhu. Ob učiteljskem zborovanju pri sv. Jurju na Sčavnici je nabrala gdč. Olga Cvahte za C. M. družbo K 5*10. Ga. T. Gorjupova, učiteljeva soproga v Gabrijah, je nabrala pri kosilu na dan volitve župana K 7*48. Vsem naročnikom družbenih nabiralnikov: družba sv. Cirila in Metoda je naročila nove nabiralnike uže pred več meseci, prejela pa jih še vedno ni navzlic opetovanemu urgiranju. Naročila se izvrše točno, ko bodo na-biralniki tu. Podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Šiški priredita jutri, 21. t. m. v gostilni pri Štepicu posebno veselico. Nadejamo se polnoštevilne ude-ležbe narodnozavednih domačinov in rodoljubnih Ljubljančanom in okolica-nov. Pričakujemo tudi, da nara vmejo vse sosednje C. M. podružnice naše posete, ker smo se tudi mi ob enakih prilikah udeleževali njihovih prireditev. Čim večja udeležba, tem lepši bo naš narodni dan in tem krepkeja moralična moč, s katero hočemo stati odločno na braniku Slovenstva. Kili lobi ns.-napredne Alke sa |vtrlta|e •Minska valltve v Maštah fa pri „Mlškatii11. - Vsi ■aratm »apradal vaUloi aaj sa sfcarafa a* satalk si«tra] ¥ Um ▼alilnasi laksla. Stran 6.________________________________________________________SLOVENSKI NAROD._____________________________ 164 štev. Drastična naznanila. Nogometu« tekro« Reka-Ljub* l|ana. Sklicnjoč se na naša prejšnja poročila naznanjamo, da se vrši te km a ob 5. uri in to obvsakem vremenu. Ker si je S. F. K. .Ilirija* pridobil v svoj krog najboljše slovenske igralce in v nedeljo prviĆ s temi igraki (v belo-modrih dresah) nastopi, lahko rečemo, da je to najboljše mo-štvo na Kranjskem in avstr. Primorju. Hrvatski športni klub „Victoria* je pa najboljši klub na hrvatskem Primorju in Reki, bode ta tekma radi tega interesantna, ker se bo Šio za prvenstvo med Hrvati in Slovenci v teh pokra-jinafa. Vstopnina num. sed. 2 K, nav. sedeži 1 K, stojišča 40 v. P. t. občin-stvo opozarjamo, da se drži strogo navodil redrteljev in pusti plahte, ka-tere bodo okolo igrišča napete pri miru. Ob enem pa prosimo, da si ogleda tekmo, toda ne kot nepla-£ nj oči gleda 1 ci, ker mora vsakdo nvideti, da ima S. F. K. »Ilirija* z vsako tekmo obilo siroškov. Blagajna se odpre ob pol 5. uri. Vstopnice je vidno nositi. Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 4. avgusta t. 1. na lepem senčna-tem vrtu g. A. Goršcta na Marije Te-režije cesti (restavracija „Novi svef) vehko vrtno veselico, NatanCnejsi spo-red objavimo prihodnji teden. Prostor, kjer bo dne 4. avg. v proslavo desetletnice Šišenskega So-kota velika vrtna veselica s telovadbo in prosto zabavo, je kaj srećno izbran. Spredaj, ob Franc Jožefovi cesti naha-jajoča Reininghausova gostilna je ta dan izključno le obiskovalcem ome-njene veselice na razp Lepi sen- Čnati vrt i dobro urejeii.ni kegljiščem obsega mnogo prostora, tako da se bo razvila lahko v vsem tem prostor-nem vrtu živahna zabava pri še tako velikem posetu veselice. Tuđi prostor izbran za telovadišče je zelo pripra-vent ter bo mogoče vsem posesinikcm ogledati si telovadbo ljubljanske župe. Med drevjem in po tratah bodo kakor posejani stali razni paviljoni in drugo, tako da bo že veselicni prostor sam nudil pestro sliko. In če še poudarjamo da se — kakor po navadi — tuđi pri tej šišenski veselici ne bo odiralo in zvišavalo navadnih cen, bo vsekdo ra-dovolje prišel na to zabavo. Vhodi bodo označeni tuđi na zunaj, ker je ves veselicni prostor popolnoma naravnim potom ograjen. Obeta biti te-daj prav liubka domaća zabava, kot smo je pri šišenskih prireditvah va-jeni. Na proslavo desetletnice šišenskega Sokola prihite razven ljubljanske župe tuđi druga sokolska društva, ker ni skoro enakega društva na Slo-venskem, s katerim bi ne bil šišenski Sokol v bratskih stikih in odnošajih. Sicer je pa občeznano, da so Siškarji vedno pri vseh prireditvah drugih dru-štev tekmovalci v udeležbi in narodni navdušenosti. Siska ni še videla enake veselice, kot se pripravlja za 4. avg. 1912. Bo to, po pripravan in oosegu sodeč, ena onih velikih, velezabavnih in ven-ćar domaćih, ne napetih veselic, kot jih je nekolikrat že v Siški priredilo društvo za zgradbo Sokolskega doma v Siški. Ker pri tej prircditvi tuđi to društvo sodeluje, bo vsa prireditev gotovo delala čast obema prirediteljima. Mi želimo le obema društvoma naj-lepši moralen in finandjelen uspeh. Postoinska slavaost. V včerajšnjo reklamno notico za veselico v prid zgradbe Sokolskega doma v Postojni, se je vrinila glede datuma tiskovna pomota. Veselica sevrši 21. t m. in ne 31., kakor je pomotno poročano. Ta oan bo otvorjena jama za vdeležcnce veselice po 1 K. Sokolski dom v Postojni. Velika veselica v prid zgradbe zavetišča Postojnskemu Sokolu se vrši že jutri v nedeljo dne 21. t. m. na vese-ličnem prostoru pred hotelom „Jama" v Postojni. Ker se je veselica morala na ta dan preložiti, preskrbel je vese-lični odsek, da se bo ta dan vsak udeleženec še bolje zabaval kot bi se bil zadnjič. Paviljoni se bodo na novo okrasili, zakar bodo skrbele narodne dame postojnske. Sodelovala bo postoj nska godba, postojnski orkester, tamburaški zbor in pevski zbor. Po-stojnska jama bo slavnostno razsvetljena in otvorjena za vse udeležence veselice proti znižanivstopnini za 1 krono. Postojnci pričakujemo udeležbe od vseh strani, v nadi, da nam Ljubljan-čanje, Tržačanje in okoličani vrnejo naše obiske na njih veselicah. Pridite vsi, ki znate ceniti važno sokolsko delo! Brez Sokolskega doma nima Sokol v Postojni nikake bodočnosti! Zato mu pa moramo vsi priskočiti na pomoč. Na zdar in na svidenje v nedeljo v Postojni! Gledaiiški odsek ,,Sokola" v Tržiču je vprizoril v nedeljo narodni igrokaz „Zaklad\ Igra je bila vprizor-jena na 6plošno zadovoljnost, in so bile nekatere scene naravnost krasne. Diletantske predstave se navadno vedno hvaltjo, naj se igra dobro ali ne — da se ljudem ne vzame pogura a. V tem slučaju je pohvala res zaslužena. Z ne-primerno vnemo so se prijeli igralci — sami delavd in delavke — igre, in če ni bila ravno na vrhuncu, vendar je bila taka, da je presenetila vsakogar. Vloge so bile kaj srećno razdeljene, in vsak igralec je rešil svojo nalogo z izrednim obćutkom. Zlasti dobri so bili stari skopuh Pehač, ki je igral svojo težko vlogo z drastično real-nostjo; hlapec Lipe, ki je žel za svoje dovtipe ćele salve smeha; nežna Najda, junak Štetan, stara Rovanka, čevljar Klepec s svojim patronom sv. Ahacem in drugi. Vsi, vsi so bili na mestu. Igra je tekla gladko, če pa so bile pavze malo daljše, zato pa je bila scenerija lepša. Posebno lepa je bila ona v III. dejanju, kjer nastopijo vaška dekleta v narodnih nosan k vlivanju svinca in gredo potem kres žgat. Vsa čast bratu Uršiču. Le krepko naprej in dajte nam skoraj novega užitka. Na zdar! Iz Mokronoga. V nedeljo dne 21. t. m. bode pri nas prvič na novem odru vprizorena igra »Rokovnjači. Vse vloge so v spretnih rokah in zanimanje za igro je veliko- Pričetek bode ob 5. uri popoldne. Predstava bo v veliki dvorani v tovarni gosp. Frana Pence.. V dvorani bode tuđi restavracija z izbornim cvickom. Vabimo vse okolicane, pa tuđi ljubljanskih gostov se ne branimo, ki so kaj redka prikazen v dolenjski dolini. — Bralno društvo >.Mokronog«. Telovadno društvo Sokol v Ra-ilcčah pri lidanem mostu priredi dne 11. avgusta t. !. povodom zleta za-gorskega okrožja svo.k) prvo javno tV " * ■*- * ■ '-11"■" > ? vc' '\o ljuJ^ko w ... Proces proti antentstorju lulilću in schrrjceni. V Zagrebu, 20. juliia. Vceraj ie sodišče vročilo aten-tatorja jukiča in enajstorici ž njim obtoženih dijakov obtožnico, ki ob-sega f>l s strojem r:-' iri i sirani. Državno pravd > toži: 1. Luko J u k i ć a , starega 25 let. doma iz Bos. Sv'laja, rodom iz okraja Dervent, rim.-kat. vere, pravnika, đosedaj neoporečenega; 2. Gjura C v i j i ć a iz Zagreba, 15 let starega, rim.-kat, vere, stavb-nega praktikanta; 3. Avgusta Cesarca iz Zagreba, 18 let starega, dijaka 8. razreda realne gimnazije; 4. Dragotina B u b 1 i ć a , 16 let starega iz Gurešnice, rim.-kat. vere, gojenca I. letnika učiteljišča; 5. Kamila Horvatina, 16 let starega iz Varaždina, rim.-kat. vere, dijaka I. razr. trg. akademije; 6. Frana Neidhardta. 18 let starega iz Zagreba, rim.-kat. vere, dijaka 7. razreda real. gimnazije; 7. Romana Horvata, 19 let starega iz Vinkovcev, rim.-kat. vere, goienca IV. letnika uiteljišča; 8. Vladimira B :i d a I i ć a , 20 let starega iz Trnovitioe, rim.-kat. vere, dijaka 4. razreda trg. akademije: 9. Dušana Naranči ć a, 20 let starega iz Nevesinja, pravoslavne vere, dijaka trg. akademnc; 10. Vatroslava H o 1 e n _ a , 22 let starega, gojenca 4. letnika ućite-ljišča; 11. Josipa i> a r i m i ć a . 21 let starega iz Poreča, rrm.-katol. vere, gojenca 4. letnika učiteljisča in 12. Stjepana Galouuža, 19 let starega iz Topuska, pravoslavne vere, dijaka 6. razreda gimnazije in sicer: Luko .1 u k i ć a , da ie 8. funiia 1912. v namenu, da umori kraljev-skepa komisarja čakal v zasedi v gostilni Kovačić in na to streljal na mimovozeči avtomonil v oddaljcno-sti 90 cm iz browning pištole kalibra 635 mm in pri tern zadel v glavo banskega svetnika F. H c r vo i ć a , ki je dne 29. junija na tej rani umri, da je nadalje izpalil tri strele na stražnika Petra Borščaka. od katerih £a je tretji usmrtil. Z drugim strelom je bil zadet v dlan leve roke Anton S u š i ć , ki je .Jukića zasledo-val. Takisto je izpalil strel v polic. uradnika Antona Fučkarja z na-menom, da $oi usmrti, ter ga težko ranil pod pazduho. Ojuro Cvijić, Avgust Cesarec, Pragotin Bublić, Tran Neidbardt, Kamilo Morvatin in Roman Horvat so obtoženi, da so ta atentat z na-svetom in bodrenjem pripravljali in za izvedenje dajali podporo. Od meseca aprila so se neprestano družili z atentatorjem, dog«-varjajoč se glede atentata. V tem oziru so imeli tuđi brez Jukića se-stanke, na katerih so sklenih umor kraljevskega komisaria. Imenovan-ci so navdusevali Jukića za tuentat, češ da bi to ne bil zločin, marveč naravnost dobro delo, ako se tirana usmrti, ker da je anarhizem v tem času na Hrvaškem potreben da je to že preveč, da ni mkogar, ki bi z atentatom protestiral proti režimu na Hrvaskem. Da so se dogovarjaii, naj kocka odloci, kdo izmed njih bo izvedel atentat in da so zadnje dni očitali Jukiću, da je kukavica, teoretik, ker še ni izvedel atentata na Jelovo, kakor je bilo dogovorjeno. Ojuro Cvijić in Ft. Neidhardt sta baje z Jukićem skrila razsriđlji-vo, dobljeno iz Srbije v duplini neke vrbe meseca maja ter Lkušala iz tega razstreljiva napraviti bombo. Ta dva sta v družbi s Cesarcem, Bub-lićem, Morvatinom in Horvatom zasnovala revolverski atentat. Cvijić in Neidhardt sta tuđi zastavila uro iz tula srebra, da sta mogla kupiti patrone za browning. Ostala četvorica dijakov Dole-nec, Narančić, Šarinić in Galogaža so obtoženi samo, da so vedeli za nacrt glede atentata, a nišo atentata preprečiii. Drž. pravdništvo torej toži Jukića, da je zagrešil hudodelstvo deloma izvrsenega zavratnega, de-loma poskušenega umora po §§ 134. in 135., točka 1. in 4. k. z., kaznivo po § 136. z ozirom na § 13. k. z. s kazniio smrti na vešaiih, in hudodelstvo javnega nasils:va VI. slučaja, označenega v § 87. k. z., Gj. C v i j i-ea, A. Cesarca, D. Bublić a, Fr. Neidhardta, K. Horvati-n a in R. Horvata kot sokrivce zavratnega umora v smislu § 5. k. z., a Oj. C v i j i ć a in R. Horvata še ražen tega radi zločina javnega na-silstva VI. slučaja, označenega v § 87. k. z. Badalića, V. D o 1 e n c n , Narančića, Sarimića n 0 a 1 o kr a ž a pa zločina dane pripo-moči hudodelcem z zlobnim nepre-nrečenjem hudodelstva v smislu § 212. k. z. Razprava bo razpisana že 29. t. rn., ako obtoženci ne vlože ugovora proti ontožnici. Dosedaj so se prijavili za zagovornike ti-le odvetniki: dr. Pre-b e g , dr. A. H o r v a t, dr. D. Popov i ć in dr. S. H u d i s a v 1 j e -v ić. Velikemu senatu bo predsedo-val predsednik sodn. stola W e n d - 1 e r. Vsa javnost pričakuje z napetim interesom razpravo. IZDPBd SOdlŠČS. Dijak — a&zakonski oče. Najvišji sodni dvor na Dunaju je v eni zadnjih razsodb izrekel važno odločbo glede alimentacijskili dolž^osti nezakon-skega očeta-dijaka. Nekega visoko-šolca je tnžilo dekle za alimentacije. Prvo sodišče je tožbeni zahtevek za-vrnilo, čes da pač lahko zahteva ne-zakonski otrok od svojega očeta pri-merno oskrbo od očetovega premo-ženja, vendar pa je v tem slučaju oče-dijak, ki nima premoženja in ga morajo vzdrževati starši- Deželno vzklicno sodišče je to razsodbo raz-veljavilo in obsodilo dijaka na plače-vanje alimentacij. Obsodbo ie utemeljilo deželno sodišče sledeče: Neza-konski otrok zahteva lahko od očeta premoženiu očetovemu odgovorno preskrbo. Dolžnostobsta ja, inje dokazana, okolščina pa, da oče nima pre-nioženja. igra vlogo edinole pri od-meri alimentacije. Ker oče ni kot visok ošolec nezmožen za pridobivanje premoženja, ostane ta njegova dolž-no^t za oskrbo otroka in bi prešla na mater le, če hi bil oče popolnoma nezmožen za delo. Najvišji sodni dvor je pritožbo očetovo zavrrtil in potrdil obsodbo deželnega vzklicnega so-dišča. Razne stvori. * Železniška nesreća. Iz Taras-cona poročajo: Osebni vlak, ki prihaja iz Avignona, je pri Tarasconu trčil ob brzovlak Marseille - Bordcaux. Deset potnikov in pet železniških nastavljen-cev je bilo ranjenih. * Orgiie dam. Iz Vichvja poročajo: Policija je v nekem tukajšniem hotelu zasledila več dam iz najboljših krogov, ki so imele tam orgije in pariške večere z mladimi dečki. Policija je uvedla strogo preiskavo. * Služkinja mllijlonarka. Hrvatica Leposlava Putinkova, ki je služila v Curihu, je dobila poročilo, da je v Ameriki umri neki njen sorod-nik, ki je zapusti! 25 milijonov mark. V testamentu se je spomnil tuđi Putnikove ter ji zapustii 5 milijonov kron. * Coln se potopll. Iz Trierja poročajo: Predvčerajšnjim zvečer se je na rcki Mozcl pri Mertertu na Luksemburškem potopil čon, v ka-terem je bilo deset pekovskih moj-strov iz Trierja. 791etni brodar in dva pekovska mojstra so utonili. Ostale so le z največjim trudom resili. * Zđravljenle raka kemlčnltn potom. Iz Berlina poročajo, da poskusi lečenja raka kemičnim potom lepo napredajejo. Večinoma so preparati, f ki se pri tem novem lečenju upora-bijo, kovinski. Ti preparati, ki ves-bujejo razne kovine, kakor svinec, kobalt, platin, živo srebro in druge zabranjujejo nadaljno rast raka. Poskusi so se vršili do sedaj samo na živalih, večinoma miših, tako da je skoraj izključeno, da bi ti preparati tuđi delovali pri človeškem raku. * Žrtev zrakoplovstva. Iz Lip-skega poročajo: Na lindentalskem letališču se je predvčerajšnjem zju-traj vzdignil poročnik Reuter v zrak, da napravi izpit kot pilot. Napravil je par lepih krogov, vendar se je moral pa spustiti na tla. Na tleh so se kole-sa zamotala v žito. Aeroplan se je prevrnil in Reuter je odletel. Reuter j se je težko poškodoval in je bil na mestu mrtev- * Policijski skandal v Novem Jorku. Kot udeleženca pri umoru Rosentala so prijeli Jacka Rose, ki se je bavil edinole z igranjem. Jack Rose je priznal, da je najel avtomobil, v katerem so se morilci pripeljali pred hotel, v katerem ie bil Rosen-tal. Šoferju so morilci rekli, da so se dogovorili, da bo morilec lahko ušel. Kakor se govori, bodo v kratkern aretirali več visokih policijskih urad-nikov. * Obtoženi porotniki. Iz Varšave poročajo: Pred sodiščem v Charkovu se je vršila razprava proti porotni-kom iz mesta Lubej, ki so pri zad-iijeni porotnem zasedanju oprostili dva znana roparska morilca. Pre-iskava je dognala, da so bili porotniki podkupljeni od uglednih in vplivnih družin obeh morilcev. Vsi porotniki so bili obsojeni na denarne globe po 20 kron, pravorek proti morileema je bi! rnzveljavljen. Telefonsko in brzojavna poročiia. Slovenska zmaga v Tržiču. Tržič, 20. julija. Pri vohtvah v krajni šolski svret za Tržič, Sv. Kata-rino in Bistrico so 19. t. m. zmagali Slovenci vkljub hudemu pritisku s strani dosedanjih gosDodarjev Nem-cev in narodnih izdajic. Bivši Sjubrariski župan Ivan firibar pri ministru Bilinskem. Išl, 20. juliia. Skupni finančni mi-nister, vitez BilinsKi, je danes sprejel 1-ivšega ljubljanskega župana Ivana Mribarja, s katerim je imel nad eno uro trajajočo konierenco zgolj o gospodarskih vp rasan jih- Bivši katoliški poslanec in klerikalni voditelj pristopll k mohamedanski veri. Budimpešta, 20. julija. Bivši katoliški poslanec in vodia madžarske klerikalne stranke Udvary, ki je nedavno tega poneveril velike vsote in nato pobegnil na 1 urško, ie prestopil v mohamedansko vero ter vstopil v tursko armado. Vstaško gibanje v Albaniji. Skoplje, 20. julija. V Stari Srbiji se vrše neprestano spopadi med vojaki in albanskimi vstaši. Te dni je bila ljuta borba pri Istoku. Najprvo so zmagali Albanci, ko pa so dobili Turki pojačenja iz Mitrovice, so se vstaši morali umakniti v gore. Skopljc, 20. julija. Vstaši so z dinamitom razstrelili v zrak orožni-ško vojasnico v Petištu pri Prilepu. Ce je ta atentat izvršila arnavtska ali bolgarska vstaška četa, se še ne ve. Skoplie, 20. julija. lsa beg Bolje-tinac se nahaja v okraju Gilane. kjer sunta prebivalstvo na vstajo. Poma-ga mu Sefer beg. Prvi njegovi voji že korakajo v ločemh Kolonah proti Kačaniški soteski. V nar dneh bo že čisto gotovo ustavijen železniški promet med Skopljem in Mitrovico. Solun, 20. julija. Vstaški Arnavti imajo neprestano tajne sestanke y Djakovi, Prizrenu. Gilanih in Prištini. Večinoma se vrše ti sestanki po mošejah. PrisOstvujejo tuđi ulemi in hodže (mohamedanski duhovniki). V Tirani so vporniki porazili turske voje ter jih pregnali iz mesta. Skader, 20. julija. Malisori, ki so se dosedaj držali dokaj rezervirano, so prešli v tabor vstašev. Te dni je 50 Malisorov iz zasede napadlo turski voj. oddelek, ki je štel 205 mož. Pasi so bili Malisori po številu slab-si, vendar se jim je posrećilo tako temeljito potolči Turke, da jih je ušlo samo 10, vsi drugi so bili pobiti ali pa so prišli v roke albanskih vstašev. Kolonija, 20. julija. Dopisnik »Kolnische Ztg.« brzojavlja iz Albanije, da vlada v vsi pokrajini popol-na anarhija. Vojaštvo v Djakovi se je pridružilo albanskim vstašem ter koraka s temi skupno proti rerizovicu. Cesta v Prizrenj je zaseđena po albanskih vstasih. Carigrad, 20. julija. Položaj v Albaniji se od dneva do dneva slab-š>. V Djakovi so Albanci pregnali tamkafŠnjega kajmakana (okr. gla-varja). Caršije (tržnice) v Pustini, v Peči, v Mitrovici in Djakovi so J prte. | - Proti razpustu turškega parla.lošfl menta. last Carigrad, 20. julija. Na vest, I Pr misli vlada razpustiti parlamell^ protestira v Hstih izvrševalni odbjč" mladoturškega komiteja proti w&° nakani vlade, češ da bi razpust $M kc Iamenta lahko usodepolno vplival m ,ta razvoj notranjih dogodkov. Bje Turski vojni svet. W^ei Carigrad, 20. julija. Najvišji vie ni svet ima redno vsak dan seje, V _ katerih razpravlja pod predsedstvolaji Našim paše o vojni y Tripolitaniji Ka q revolucijnarnem gibanju v Alba^ff L ji. Važnejšim sejam prisostvuje tiMbl sultan Mehmed. Wott Napad na Dardanele? 11 Dunaj, 20. julija. Dogodki v Da- x danelah so še vedno do ćela nepi ^ jasnjeni, tako iz Rima kakor iz Cs ir : rigrada nedostaja točnih vesti, zah ^r se je pravzaprav šio. Na italijanvS strani poudarjajo, da italijanska vi: p1 da ni odredila nobene akcije pr^ ^al Dardanelam. Če so torej vojne lać v ] v resnici napadle ono morsko ožin ' se je to izvršilo brez njene vednosiff1! Ako pa so napadle Dardanele pM samne torpedovke, je to čin ka-;«!!-nega podrejenega častmka. Iz vse-J^ je razvidno, da bo prava resnicaj dogodkih v Dardanelah prišla M dan sele v par dneh. »>v Berolin, 20. julija. Tukajšnji iMpg sti pišejo, da je vendar le res, das«111 italijanske ladje priplule v DardaneP T le in da so bile od tamkaj pregnur;!5^ Vest, da bi se bili potopili dve ka!:«5* janski torpedovki še ni potrjeiizc^ Očividno so imele italijanske laeM1^ namen uničiti tursko brodovje. ■ Carigradd, 20. iulija. Na pove'fc? velikega vezirja ostanejo Dardane!*11: še dalje zaprte. c Carigrad, 20. juiija. Kapitan ne rb kega parnika, ki je danes dos^ a* semkaj pripoveduje. da je videl r: *( otoku Tenedu vsidranih veliko h ^n lijanskih vojnih ladij, spremljanih c; e» transportnih parnikov. ;.^T Rim, 20. julija. Do danes ziutr:!^ ni imela vlada še nobenih oficijalr;«.1 vesti o dogodkih, ki so se baje &Wl igrali v Dardanelah. Na vladi m™ mnenja, da bodo sele zvečer dos.l I zanesljive vesti, ki bodo podale tc:l0< no sliko dogodkov v Dardanelah. I"1 Rusija se oborožuje. K Odesa. 20. julija. Vojno ministM« stvo je ukazalo, da se prepelfe nemiK doma v vojaška skladišča v Trapefe zundu veliko količnino orožja in streff liva. Ta ukaz vojnega ministrstva »j. I v zvezi s homatijami, ki se gode iAr I Turškem. Rt Rusko-japonska pogodba. m] London, 20. julija. Iz Petrogr5«si da brzojavljajo, da je pogodba me-Mel Rusijo in Japonsko tičoča se mzre«1 Mandžurije in Mongolije popolncral perfektna in da bo že te dni podpis:-Pr na od pooblaščencev obeh držav. mP. Monarbistična zarota na Portugai«s Lizbona, 20. julija. Vlada jA§ prišla na sled po vsi državi razširje-»J( ni monarnistični zaroti. Dala je are-tj tirati 80 oseb. Med temi so 4 naj-T uglednejši aristokrati. I Japonski cesar obolel. fc; Tokio, 20. julija. Cesar MutcAi Kito je nevarno obolel in že več dnMa leži v nezavesti. §e Strašen vihar v Ameriki. w* London, 20. julija. Iz Ne\v Vorkff brzojavljajo: V Nevadi je razsajat iM dni strašen vihar. Mesti Masuma \W Seventoutoux sta popolnoma razde# jani. Niti ena hiša ni ostala nepoško* vana. 50 ljudi je mrtvih, sto jih po» grešajo, ranjenih je brezštevila. Na» tanenih vesti še ni, ker je vihar pol rušil tuđi vse brzojavne zveze-_Jj Našim cenjenim naročniM po deželi v pojasnilo! I Ker se je uvedlo pri naših časoj pisih pošiljatev naročnine po poloz* nicati, srao s tem cenjenim naročn* kom gotovo ustregli. Tako pošiljame« ima pa tuđi to hibo, da romajo vseL vplačane položnice na Dunaj in om tam jih mi sele prejmemo. Kdor vpla'l ča torej n. pr. dne 15. julija, dospe P°",l ložnica k nam dne 17. julija in dotlcnv naročnik dobi list sele 13. julija alt 1*V julija po oddaljenosti. Zamude je tore« vedno 3—4 dni. — To pojasnilo *■ prijazno znanje vsem reklamantow lista.___________________ J Žitne oena v BudimpeitiJ Dne 20 julija 1912. I T • r m 1 n. I PSenica za oktober 1912. . za 50 kg IJ'jl Pšenica za april 1913 . . za 50 kg n'g« Rž za oktober 1912 ... za 50 kg 9£i Oves za oktober 1912 . . za 50 kg *°'M Oves za aphl 1913 ... za 50 kc 9 JI Koruza za avgust 1912 . • za 50 kg »^B Ka mul priporoča, polio za one konjerejce, kateri imajo ^■^onjerejo manj sposobne kobile. B-ake kobile stoji od 2. julija na-*»: do sredi februarja vedno na raz-B^anje na Selu pri Ljubljani osel M-:c. nakupljen v južni Italiji; skoč-Ae je plaćati 4 K. M -1 Tečaj za krojače, ki ga priredi iMai^nji zavod za pospeševanje obr-E Kranjskem, se bo vrši! v prosto-mT\, mestne deške ljudske sole v iM>ani, Komenskega ulica. S po-W-hj se bode pričelo v ponedeljek, W-m m. ob 9. uri dopoldne. Ako se ga m še kdo udeležiti, naj priđe 22. V^ naravnost k otvoritvi tečaja, *m- ^e bo sprejelo po možnosti glede *m-- stor še par udeležencev. 1 — Tečaj za čevljarje v 2irilL ki JJ'-redi tukajšnji zavod za pospe-M. -;e obrti na Kranjskem, se otvo-M' >nedeljek 22. t. rn. točno ob pol 4 -i dopoldne. Vodil ga bo stro-m- učitelj c. kr. obrtno pospeše-m^-^a urada na Dunaju gospod F. m^-gek,_________________________ tt Poslano.*) I J: logaškega okraja" tako je na-\( notid v „Danu* štev. 199. V M —»ovid tega dopisa se, če se M\... i, tuđi mene napada. Zal, zelo Srni je, da se g. dopisnik ni pod-li — bi vsaj vedel s kom imam J? ?oietnizirati. Pa čeprav se samo 'Sćevno poznava, mu hočem ven-Xfe na kratko odgovoriti. "^ "i učiteljski k^rverenca 73 1 ...aj se je vrsaa icios v Pla- j Doletela me je prijetna dolinost 1 -t. ne vem kako bi rekel, da pre- I ^kupen banket. Ni to posebno 1 s naloga, kar mi bo marsikdo 1 irišev rad priznaL Storil sem v ,1 ri svojo dolžnost ter oskrbel J - se sploh da kraju primerno p- *:. Povem pa odkritot da nisem M 1 .oval za to prav ni kake bvaležno- | čisto nič nisem razočaran, da I :daj na me vsestranska »jeza, I i*vo in vse hude volje*. I a vse to bi me še ne vznemir- xi Nikakor pa ne morem prenesti |- enja, da scm morda jaz dopi- I .Poslanega* v „Slov. Narodu*. I m če je dopisu i k članka v „Da- 1 —no prečital dotično »Poslano*. I1 storil, pač ne bi mogel pre-el top takoj. Istctam se sprejme Ponudbe na: Ratko TomiiČa, podkovskega moj str a * Ilirski Bistrici. 2559 H ti iSa obroke! l'S m$ iz velikanske tvoriške zaloge do-|| || -avljam po vsem Avstro-Ogr- f'lBS^ skem tako| za K U*—prve vrste ImMo pristĐO srebrno remontoaroo uro ^flp s tremi srebrnimi pokrovi, naj- j0J^ ftneje graviraninii. In &$& U Karatno zlato oklopno vertUco ^ najmodernejše oblike, 60 gramov težko za K 140*— po mojih najugodnejSih pogojih samo K 4"— mesećno. Dobavlja se takoj na vse strani po povzetju prvega znes- ka K 14— Trgovina z zlatnino ULEHEH Bredava (LandeĐborg) št. 299. iiiiii majbna pa dobro idoča v mestu ali pa v večjem kraju 2563 v najem ali na liter. Ima nekaj premoženja. — Ponudbe naj se poŠljejo na upravništvo »Slo- venskega Naroda« pod Šifro „gostilna I. K. št. 18". Št. 23942 -«----"^ ^ ^ 2575 V tekočem tednu se je pričelo delo v Ljubljaničini struci; voda v struci je moćno upadla in kanali se stekajo prosto; hoja po strugi, kakor tuđi umivanje in pranje v plitvi, umazani vodi ]e nevarno, kajti pnpete se lahko kake poškodbe, po kanalski tekočini pa je prav rm goča kaka okužba. Vsied tega podpisani mestni magistrat v smislu § 44 obč. reda za deie'no stolno mesto Ljubljano, slio prepoveduie iHotim iiojo po sirugi Untilianlce. umivanje In pranje t ■■»""' vođi, ter sploh vsako neupravičeno uporabo struge in vode. Vsak prestopek te prepovedi se bode strogo kazooval po določilih § 70 obč. reda Ijubljanskega oziroma po ministrski naredbi z dne 30. septembra 1857 dri. zaic 198. Mestni magistrat v Ljubljani. dne 19. julija 1912. Župan: Dr. Ivan Tavčar 1. r. Malo raU|oa 2565 plsolnljtrol ■e KBO prod«. Vprašanja naj se naslovijo na uprav. »Slov. Narodi«. HisaigoslovLiiiaDi pripravna ja vsako podjetje, se vsled gospodarjeve bolezni pod jako ugodnim! pogoji proda ali pa da ▼ nalonu Vprašanja pismeno na „poitnl predal 123",______________2564 vrtnankeoa pomoćnika in učenea. ^2 Nastop takoj. I. Wider. vrtnar« - Ljubljana- - Prodajalka izučena v manufakturni in galanterijski strok' ište službe. Gre tndi za tilagajiitarta v enake trgovine, bodisi na deželi ali v mestu. Vstopi lahko s 1. avgustom. — Ponuobe: „Prodajalka" Vode, Trbovlje L Ateolveot s1oy. trg. Me v Ljubljani liče službo. Zmožen je sto-venščine, srbo-hrvaščine ter deloma nera-ščine, popolnoma slov. in srbo-hrvaSkega dopisja, knjigovodstva, slov. in nemgke ste-nografije ter strojepisja, deloma tuđi netn-škega dopisja- — Cenjene ponudbe, katerih vrednega si bo prosilec vedno skušal izka-zati, naj se blagovolrjo poslati na naslov: A. Mul, absolvent slov. trg. sole, p-Kralievćani pri Petrinji, Hrvatsko. 2574 Fotografski atelie8 v zvezi s stanovanjem, (predsobo, sobo, kuhinjo) in z vsemi pritiklinami odda takoi za 32 kron mesečnine v Dajem v svoji drugi - hiši štev. 39. ===== Okraj na posojilnica v Krškem. 2 motorni kolesi s priklopnim vozom,2567 Puch 5 HP, dobro ohrahjen K 280*—, Neckarsulm Sl/2 HP, nov model 1912, cena K 2400—, se proda za 1800 K. Ant. Ivane, Celje. Naznanilo. Dne 1. avgusta pričnem s poukom za prikrojevanio ▼ moški in ženski strokL Sprejcmajo se učen ci, odnosno učenke 1. in 15. vsakega meseca; v nujnem slučaju tuđi vsaki dan. — Ravno tako se vršijo tud! tečaji za one, ki se želijo izučiti v prikro-jevanju za dom. 2540 Krojili irorti za mero in konfekcijo »ledoo oa razpolns. M. KUNC Prešemova nt 5, L nad. (poleg Mestne braniliiice.) Najboljši CeSki ^akapni Tir. QenQ pOStelJHO pePJ6 ! I ('C^^^ 1 ^£. sive^a, dobrega, puljenega 2 K; boljše^a 2*40 K; prima \V^ polbelejja 2-80 K; belega 4 K; beleg^a puhastega 5*10 K; ^jpNV kg vclefinepa sncinobclejra, puljenega, (5'4O K, 8K; kjy poha, ^*^ \ sivega 6 K, 7 K, beleea, finega 10 K; najfinejši prsni pvSi 12 K. nankingja, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, % dvema »glavnicama, 80 cmdlg, 60 cm žir^ polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim pnhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posametne pernice 10 K, 1* K, 14 K, 16 K, »glavnice 3 K. 3*50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz raočnega. črtastega gradi a, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80, 14 K 80. RazpoŠilja se po povsetjo, od 12 K naprej franko. Lahko ae franko camenja xa neugajajoče se vrne denar. — | ■ Nataneni cenovniki pratiš in franko. S Benisch. Deft«nlce Št. 767. ČmUt*. I A tifl A Cementne ceri * vseh ilinienzi- ialv barvaste plošče itd. X Ini X HranisKa betonska tvornica Trii & Kooip. ^^^^^^^^ Ljubljana. ^^^^^^^= I Stopalo«, I balkone, spo-I moidld, stavkal I okraaU IM. I X BI X Sfr" 8-______________________________________________________SLOVENSKI NAHOP.______________________________________________________164 Stev. Modna trgovina v Ljubljani s Strttarjeva nUca št 7. SiUm Mm Hbke cnt torti ptitiHc pm*. mwm [ Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci ^.__________________ a_B m + mm Trgovec in posestnik (vrednost WW_____Z.M___.—-. ■_*__a_»_^«—i___lam_a*. imetja K 100.000), 33 let star, v Innlinrl nflnllflim zd0 lepem kraju na de2cH» 2cli i IIIII IIIJ IIIIIIIIIIIIU Znan'a z gospodično a" vdovo M IIIII I llfl llllllllllllfl 2 «*»«>*««> premoženjem. - Pri- LEUIIIIO uUlUlIlDO -—s— lobDidravGik Dl W. Sthwab | plombira zob« in nareja nove zobe, ordinira I na Jesenicah i vuk dan od 2. do 5. popoldne, liTieail vtako srode. | S Na Bledu :s i WUkO mdo od 2. do 5» mre popoldno ia #a mm- \ deljafc od 9. do li. ore dopoldae w vili „AiLria" Pen. | I Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles „KINTA" modeli 1912 Karei Comernih & Ko. Ljubljana, Dunajska cesta 9—12. ' - Spcrialaa trgovina s kolca, motorji, atto- ^^ motrili in posameznirai Seli. ^= ■ehanična delavnica prvega razreda za vsi v to strokn scadai^Ča ćela in ropravila. Garaža za avtomobil«. Zaloga pnevma-^^.--zs*^ tikow za avtomobile, motorje in kolcsa gJžSSS^ Popravila Dnevni a ti kov potom, Hh vuikaniziranja Bencin In o%jm za B^f*^* vse vporabe. Izposojevalitlca ko-SS^p*' les. Sola za vožnje z vsemi vo- t^j] ziii. IntereftcntoM smo s strokov- -—^^ nimi pojasnili brezplačno na razpolago. w (*& cy čdino slovensko narodno podjetje qj\ HOTEL TRABESINGER w Celoircu, Velikovška cesta U. 5« ■"" # * fe n Podpisani voditeljici feottla Trabesiager se vljudno ™ priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočtijejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je todi kegljišče poleg senčnatega vrta. V kotehi Trabe»i«gor dobite vsak dan, posebno pa v sredaht prijetno slovensko družbo. — V poletnem času priča-kuje na kolodvoru gostov domaći omnibus. I Slovenski rotnarji in romance, ustavljajte se samo v edini ! slovenski gostilni JMmtai Trabesinger*4 v Celovcu, kjer boste I vedno dobro postreženi. ^ Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela !jZE Lojzika in Pepca LecMi. ^J Stilni knieni nenti zmožni nemŠkega jezika se sprejrno ali nastavijo s stalno plaćo za prodajo v Avstro - Ogr*U-i dovolienih srečk Pa- Dudbe pod „Merkur", Brao. Nova ul. 20. iStampilije ▼»eh vrst ka vtil, dtarvitvm, tritiet itd. Anton Cerne fmvtr 1b Utftlovatalt kavvvlivvlli vtamptU) Uofillano. Stari trg ZO. C««lkl trubo. 235 S u perf ostati mineralni in živalski, najbolj preizkušeno, najzaneslivejše in najcenejše gnojilo s fos- forjevo kislino za vse Jtf vrste zemlje ^HS Vsebina strogo zajamčena. Najzanejsljivejše in najhitrejše oživljenje krmskih nasadov, doseženje velikih dono- sov fosforovih soli polne krme. i = Superf osf at = povzroča pn žitu in sočivju najpopolnejšo tvoritev zrn in požlahtnenje sadu, tako tuđi pri krompirju, repi itd dalje amonijakove, kalijeve in solitrove .". superfosfate .". dobavijajo 4323 vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, po-Ijedelske zadruge in društva Centralna pisama: Praga, Prikopv 17 III ' =^ Kdoi ie siv. izoleda star! Izborno, zajamčeno, zdraviu neškodljivo barvilo za iase in brado je 1. Vitekov „MollneM9 ki barva tako, in trajno, plavo fblond), rjavo in crno. 1 karton z navodilorn K 4*—. 2. Vitekov „Jfvcin", dvojnata, cenejša vrsta. 1 karton K 2 — 3. Vitekov „Jtoeta", enostavno barvilo. 1 steklenica K 1-—. ^^^^^ Ta barvila so se v J0j^^^^ usOv'ih in tisočih jflnplu^čA sluČajih izkazala AfJ^H s^Lw najboljša. Edino Jhfly-«t JB pravo fvse drugo ^7"^.- ^'•''.' ^^^^ za vračajte) iz tvor-■V** ~f£^ ^^^™ niče kosmet-in diet. "( a" J^M '2£*e^ov tvrdke v ^* ^^^fran Vitsk & drag. Praga. S?^: Drogerija parija Ljiliiaoi Scientag. ni. 1 nasproti glav. pesti. btsn buć ftrogerija, liddr.ka ulica Star. 1. ' ■ ■ Lasne kite > 1 najlineie kakovMti po 5, 7, A 9 la 12 kroa — vse vrate K Utae padlage ii Ttiif — Wp l&sulfe, krade ia druge po* li? treMčino sa maakiranje vso U* po sateraik cenak prlporoča i Stelan Strmoli, K bniv/ec in laaničai* S Ijibljana, pod Iraičo št. 1, M (sravea tvvliarskvga mostu). W Izdeluje vsa laaattarska dela solidno m in okusno. Cena za delo kite 3 K. ■ Kupuje zmedenc in rezane Ženske Iase J po najvišjih cenah 1788 aai ^^^^^^^^VP^B«aaaaaaaaaaaaaaaaaaaavQf^^l^9!ini9Rr^l Bfaaaaaaaaaaaaancs^BaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaBaaaaaaaaBaaaaBaaaBaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaBv^ IAvstnceresitna družbazej.Dunaj/xVgy,xartiicstTas5e7i. ;T. Tel.2ZZ88| ■ V najem se odda takoj na Vranskem 1 I Šentakova I i gosliloi. zdražena z mesarijo. IGostilniško posiopje je sredi trga, v najboljšem stanju, z mnogimi ■ sobami za tujce, dvt rano za veselice, lepim senčnatim vrtom, lede- I nico, hlevi itd. 2549 Ponudbe do 5. avgusta. ■ ■ Šentakovi dedidi. ! Wa» ■ iimaiiiM ■ ■ n.......i.......i.........■ini«........■■.....i.........■ u.....I F. L Popper čevlii \ I za gospode in gospe so nogam a H najbolj priležni, lični in najbolj se mm aj kakovosti. Naprodaj samo pri r~- ^i " JULIJI STOR, Ljubljana ?^J ^ Prešernova ulica št. 5. ^^**""*^ V A Goysserski čevlji za turiste, higijenični 1^3r ^r V ^ čevlji za otroke in Lawn-tennis-Cevlji. ff ^r ]| IZažetev! Za žetevll II ^^^ lahko tekoče ročne In drage rdr**Ym I ^^■fl^ na vratilo, ter tndi rse vrste j^_ —T^^maw^ I ffiLvaa^^P kakor tnđi vse v ielezninsko I /Vj|^^^BjB I mjjl VjRJr itrožLO spada|oče stvari ^J-^^SSj^fi m^te I ! I ^ ^w P& uano solidni postrežbi in po miianiti cenati tvrtka I ISchneidei & Verovšekl I trgovina z ieleznino in poljedelskimi stroji I ▼ Ljubljani, Dunajska cesta 16. I Taai doMte taai sastoal obširai slovenski eenovnik stroiev. I JLjubljanska kreditna banka v Ljubljani I d.wu» »i—ie« k a.«—MJL Stl*HjirJ9Va Ulični ^teV. 2« »«««nmi *•** »ocooo m^ I Podružnice ¥ Spljeto, CeloTC«, Trst«, Sarajen, Oortd, Celju In agencija ¥ Gradežu. Sprelema vloge na katmee la mm teatM rataa Ml I 01 Kapa]« ta protafa srećke ta wredaostae paplrle I s ter tik obrestafe •* *■• vlefe p# Matm s mw |2 |0 s vsek vrst p# iaevaeai kam. si H .______________^____________________.______—______ - —^------ -. ------------------------------——^---------------------^^_---------------------------------------------------^-------------------------------------------------- — .....______________________________________________________________^____________i-___^_^__m_m___^_____________B 164 Stev. _______ _______________________________________SLOVENSKI NAROD.______________________ Stran 9. I Naš planetni sistem. ■ Iz predavanja v »Organizaciji svo-I rodomiselnega nar. napr. diiaštva«) I (Dalje.) I To navidezno izjemo smo ome- ■ -Hi že v prvem delu te razprave. Iz I -avedenega je jasno, kako točne in \ I kako znanstveno verjetne so razliC-M -,e teorije in posame^ne hipotezt; J Rako jim odgovarjajo dejstv a in ka-jfl Ko jih potrjujejo nova odkritja. Rtči I v-:emo zato brez skrbi. Brez teorij i j nobene znanosti in nobencga na- ■ pred ka. Poudarjanje eksaktnosti in 9 negiranje upravičenosti vsakc spe- j ■ kulacije je zato smrt vsake naravne \ I vede in kdor trdi drugačc*, je grobo- \ M kop znanosti in suženj nelepih na- ■ menov. | | Pa idimo dalje k našim plane- i I ; :iu 7 krog se je razvil v velikana ' 1 Jupitra; ki je llkrat večji od naše 1 zemlje. Jupitrova masa pa je 616-^6- ■ krat večja od zemeljske, ali ■ 10476 solnčne mase. I Jupitrova gostota je štirikrat 9 ranjša od zemeljske, fcajti njegova I specifična teža znaša le 1*33. Naj-I brže pri Jupitru nimarno njti se trd- ■ -e kroglje, ampak plastično maso | 1 kapljivotekoče materije in plinov. i 9 To potrjuje dejstvo, Ga se razlikuje | 9 rotacijska hitrost Jupitra okrog j 9 svoje osi ob ekvatorju, kjer znaša 9 o ur 50 minut od one ob tečaju, ki je 9 za 6 minut daljša. Ta planet obdaja 9 gosta atmosfera, ki izhaia iz hlapov 9 žarečega jedra. Jasno je, da je Ju-9 piter sele v stadiju kapljivotekoče 9 materije, torej po razvoju zelo mlad, 9 sar je pripisovati ogromnosti njego-9 ve mase. O velikanskem volumu ^rifa smo zc srov^rHi o priliki. ko smo izrekli domnevo, da je morda Jupiter poveća! svojo maso s prite-zanjem planetov, ki segajo Še čez Jupitrovo pot. Da to ni le fantastična trditev, nam dokazuje slučaj iz roletja 1^73., ko se je pokazala na Jiipitru znamenita >rdeča pega^. Kakor je dokazal prof. A. Ber-terich je planetoid 1906 TQ (Ahil) v uko srečni in teoretično tako tanini vi konstelaciji (približno eno šestino svoje poti pred Jupitrom), da Jupiter, Ahil in solnee tvorijo pra-v Aotni trikot in so torej aberacije rianetoia skoro enake ničli. Morda ;e še več planetoidov v tako srečni oziciji nasproti Jupitru in prof. Ber-erich misli, da je to fudi slučaj pri inetoidu* ki ga je M. VVolf odkril V n 23. marca 1895. Tuđi ta je, ka-■ - TG za približno V« (71°—72°) ;_ Jupitrom. Drugi planetoidi pa, ki nimajo - srečnih pozicii. plačajo svojo "tveliko približanje Jupitru s svo- r c topljenjem v njem. Tako se je _: leta 187S. zaletel planetoid v Ju- :tra. razbil tanko skorjo, da je ža- w:u magma zopet prišla na površje :ako z žareeim sijajnem osvetila M ačno atmosfero. ■ Jupitra caka še ves dolgi ohlaje-9 proces, kakor ga je preživljala R .. zemlja in še dalje Mart ali naša li "a. Tekom te dobe se bode lahko JI -i na Jupitru razvilo življenje, ki || ; bo pod različnimi življenskimi po-|| i tuđi drugačno kakor naše. Jupi-II * dobiva 27 krat manj solnčne luči m oplote, kakor mi. in teža na Ju-9 ru še enkrat večja od naše. Jupi-|| - obkroži solnee v U- letih, 314 l| ';. 20 urah, 6 minutah in 58 seli .ah. Vsled svoje hitre rotacije 9 Jupiter najbolj poploščeno, kn>-9 Nto obliko. 9 Zanimivo je. da poznamo pri Ju- 9 -u do sedaj že sedem lun. Drugo 9 r>eto luno je odkril že Galilei leta 2 !••.. prvo pa, ki kroži v največji ■ «j planeta (1H3.400 km), pa je od-I ,eta 1892. Bernard, in ob enem jl «:nal. da mora v kratkem kozmič-y m času ta satelit, ki obkroži veli- ■ kega Jupitra v 11 urah 57 minut 9 -J7 sekunde, pasti vanj. 3 Cetrta luna, od Jupitra računa-9 !e za 1000 km manjša v pre-9 :.m ud Marta, in je večja ko Mer-9 -r. Pri prvih peterih lunah se spek-9 " -^kopično da dognati atmosferični 9 '-- in so sploh pogaji za življenje 9 ^ se deloma ugodni. Iz dr. Outh-9 h opazovanj smemo sklepati 9 dike fizične spremembe na po-9 ah Jupitrovih lun. Luna VI. in 9 ■■- Ma zelo oddaljeni od planeta. J '»a. ki ga obkroži v 2534 dneh, je J na 11,500.000 km, druga pa 9 o 12 milijonov kilometrov. 9 - . r kroži prvih pet Jupitrovih 9 ' ekliptiko v isti ravnini in torej 9 vojem vrtenju okoli planeta ena 9 o zakrivajo, je to križanje pora-9 .-tronom Olaf Romer, da je izra-9 A hitrost svetlobe, ki po njegovih 9 mh znaša 311.000 km na se- ■ - -Jo- 9 Preostaja nam govoriti še o zad- 9 treh planetih, Saturnu, Uranu in 9 umu. Modrikasto-zeleno se ble- 9 ~; Saturn je zanimiv zaradi svoje- 9 <2 kolobarja, ki sestaja iz majhnih, 9 ih kozmičnih drobcev, razvalin I izmed desetih Saturn ovih lun. Ti 1 bci mdajo v spiralnih linijah na planet, v Čigar gosti atmDsleri se vsled velikega trenja razžare in raz-pr^, enako, kakor pri nas meteorii. Si#irn je poleg Jupitra največji naš planet, devetkrat večji od naše zemlje in je 95krat težji od nje. Da je razvojna stopnja Saturna zelo nizka, govori veliko poploščenie na tečajih (V») in hitra rotacija okoli svoje osi (v 10. urah 14 min. in 24 sek.). Satur-nov perihel znaša 13383 — in aphel 14973 milijonov km. Okrog solnea se zavrti v 29. letih 166 dneh, 23 urah 40 min. in 21 sek. Ker znaša Satur-novo leto 291 3 naših let, bodo tam, ko bo enkrat eksistiralo življenje, lahko govorili o dvoletnih starčkih. Saturnovih lun poznamo sedaj 10, in sicer Mimas, Enceladus, Thctis, Di-one, Rhea, Titan, Hyperion, Japetus, Phoebe in Themis. Največja luna Titan doseza velikost naše lune, Phoebe in Themis pa merita v premeru morda po 60 km. Svetlobna velikost prve znaša 17*2, druga pa 175 in sta torej še s 40co!skim Verkes - refrak-torjem komaj vidni, kar ni čudno, če premislimo, da že sam ob sebi tako majhen svetski objekt solnčni žarki skoro stokrat slabše osvetljujejo, kakor v oddaljenosti naše zemlje. LVan obkrozuie solnee v srednji razdalji 2S513 milijona km in rabi za to pot 84 let, 7 dni. 9 ur. 22 min. in 7 sek. Solnčna luč rabi torej 2 uri do Urana. dasi znaša svetlobna hitrost 300.000 km na rek. Uranov premer žilama v^9.171 km in je tedaj 4234 krat večji kakor zemeljski in 2575 krat maniši kakor solnčni. Pri Uranu poznamo 4 lune: Ariel. Umbrieh Tita-nica in Obcron. L'ranove lune se vrste v obratni zahodno - ozh Kini sine-ri, ker so nagniene proti ekliptiki za več ko °O'\ Prakr* »e tuđi pri S^t-T-T;- . «;e Be-gmanova Ilirska krema vvMantiaM čudovito obnaša za pridobitev ne2r -mefckih damskih rok. V pu5>cah p<_ : 70 vin, se dobiva povsod Za vinopivoe za mešanje & trinim sokom! tti^^-----^1^1 —"^0000" alkalična k i si ina fficvtff-alixira vinsko kislico prHjetno rczoć«|a okusa. No harva vina. Cevlji s pristnimi j^^^fc\ pOfl|l®uUlu izboren plen. Perje mm postelje in puh prip«ro& po najniijih cenih EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Skofijo itev. 20. Zunanja naroćila se točno izvrSujejo. Fr. P. Za jec Ljubljana, Stari trg 9- Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion optik in strckovnjak priporoća svo optični zavod kakor vsakovrstna otala n ^ćipainike, loplomere irakomere, bvfrromefre, dali-goglede vsth vrst kakor , Zeiss, Bmsch, 6oerx%4 itd., ter vse v to stroko s*»ada-joce predmete. Vsa popravila izvrinfem toćao in solidno v rvoii z električnim obratom areieni delavnici. Zaliteva|te cenik. po^l'em ga znstoa|. Pl Ustanorifcm 1S45. ______ arnc barvarstvo I ter keniično čišćenje in [T snaženje oblek. B Apretura sukna, '.i l OS.REICH" ■ Puljanski nasiu - Ozka ulics št. k. ■ I Sprejemališče T Seienbnrgova ulica št. 3. LJ Postrežba točna. Solidne cene. L. I x x| x | x x| ¥11 v Lioiani. Ounaiska tesla 21. Velika zaloga steklenine, porcela- na, svetilk, zrcal, Sip, kozarcev, vr čkov Ltd. gostilniska in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. fliEiiai Liobliana, wmmu iiliu si. i JP?!^^ *M> aMMah—^aaMMMMMM^aaMMMMMMMa^aaMMMM^aaMMM^B^aaMMMMMMaaM^L^fa^^^^^^BaV. priporoća »*jo bogato alogo raznovrstan pušk in samok resov lintil m#*M, ral W kUn (NdUn) ka>k*r t»fH uetaiii mi u mm ton. Popravila pušk, samokrtso? in biciklov toćoo in tolidoo. Cenowmfk attoa) hi poAtnine prosto. Trgovina 15 let obstoieča, z vso opravo za Spccerijsko blago in periio, kleti, blizo pošte in kolodvora, •e takoj odda. 2496 Natančneje pri tastniku a>olimart C#ll«. ------------ Cena mesečno 30 K. = Sprejmem takoj vestnega 2550 Specijalna mlekarna Stare, Sv. Križ-Cesta, Primorsko. Razglas. Oprava Jar. doma" v Pazinu Istra I **£>€?> 2553 g«| IV • za *«oj restavrant in hotel. Nastop 1 septernbra 1912 Informacije daje uprava, katen se nai posljejo :: ponudbe do 10. avgusta t. 1 :: V Ameriko in Kanado pripravna, cena in zanesljiTa TOtnJa CUNARD LINE. Ivernia iz Trsu. dne 26. joiija 1912. Cirpathia iz Trsta, dne 6. avgnsta 1912. Saxonia iz Trsta, dne 20. augusta 1912. Iz Llverpooia: Najhitreiši in na^epSi parmk sveta, Lnsttania. dne 27. inlijt. 17. afgusta, 7. septembra. 28. septembra, 26. oktobra 1912. Mauretania. dne 10. avgnsta, 31. avgusta, 21. septembra. 12. oktobra 1912. Pojasnila in vozne liste pri ta«;. Odlasek v Ljiibijani. l\m\m ulica it. 23 roieg cerkve Srca Jezusovega. prikrojevalec za angleško moško kakor tuđi za žensko obleko liče mesta. Ponudbe pod ,WM& Z54V sa Ridolfa Mi Praga. PRkopy li Kot blagajnicarka ali prodajalka isče službe izvežbana gospodična. Reflektira se le za. Ljubljane 2542 Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. vmcniki sloviti budejeviški izdelek tucat 40 tu Cena na drobno okoli 80—96 h. — Trgovci zasluži]o 50 %. Vzorci: 30 tu-catov sortiranih, cedrov les, Šestero-ogeinat, tuđi anilinovi svinčniki 12 K po povzetju. 2326 , Adolf Weft2r. Budejevice šlev. U4, CešEo. 3000 hl naravneoa vina li\W svetlorflEčega po K 52 do H 56, Haije pristno slivovkointropinovec po K 116 hl prodaja 1 Kravagna v ptujn, Štajersko. Uradno đovoljena, ie 20 let obsto-jeoa najstarejša ljubljanska posredovalBka stanovani in služeb G. Flux Poljanska cesta št. 6, pritličje 2 minuti od tržnega prostora (od 1. avgosta Gopska ni. 4,1. levo, 1 vrata) priporoća in namešća le boli&e slnzie isKaiGte A vrste kakor privatno trgovsko in gostilni^ko osobie Iibira rarlićnih slnieb, zlasti za ženske Vestna in kolikor možno hitra postretba i zagotovljena. 2555 1 Pn Tnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgoyor. Ifaj [a] [ej [°] [°] [£J [a] |°| |°] [°] [°1 pl lm I Sdlna zaloga tz¥irnl1i ameiilkih tevliev. I Avstr.-Ameriška zaloga čevljev Liiliana. Prešemova ulica l\. 1 I koeke za govejo juho I družbe Liebig I to kocke za izboljianje kakovotti. ■ Njih fini, ne vsiljivi okus. ki izvira I ■ od vporabe najboljJega MESNEGA I ■ IZVLECKA. ph odlikuje pred vsemi I ■ drugimi izddki. I I Cena 5 v komad. I Stran 10. _____________________________________________SLOVENSKI NAROD.______ 164 štev. Išie se stanoraBie s bnifls k taliti roAftsi sa fMpotffte*. od 1. avgosta dalje. — Ponudbe pod nK« i«" upravništvu »Slov. Nar. 2560 Proda se nova Mla pri Mariboru« 20 minut od glavnega trga; 2 sobi, 1 kuhinja, klet, vrt. — Već pore Marila lager, Kor#*k* cesta iter. 18, Maribor,______2*^ Zaginki moister x većletnimi izpričevali Uto slttlbe; vajen tuđi v splošni lesni trgovini Mo- lebitne ponudbe pod „po&tenosf na upravništvo »Slov. Naroda«. 2533 Učenec s primerno bolsko izobrazbo Anton Sadnek, Senožeče. £epo stanovanje «* 3 5ot>ami in vso prrtiklmo se ođda s 1. avgustom ev. s 1. septemfirom. Poizve se: Elicabetni cesta štev. 7f IL nadstropje, vrata 6.______2537 %#• *• _ Wm---------------■ V Ljubljani Hrenova ulica Stev. 16. im naprodaj — Pismene ponudbe do konca julija t. I na naslov: Karollna Pauschift Ljubljana, Volfova ulica št. 6. Odda se v zaknp lov na divje kozle v lovišču Brdo d. o. Gornje Gorje nad Bledom. — Naslov zakupodajalca pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2y>9 Pristen dober ■ ■ ■ urinjuiSb se dobi pri 95 L SEBEMU B Spođ. Sfflfl. Penziionlst s popolao srednješolsko naobrazbo in istinito omiko; praktično izvežban v rseh stro-kah kontoarja; veš* prometa z lesom in te stroke tvorni^kega obratovanja, tuđi ekonom; izboren računar in kalkulator; zmozen sio-venščiiie in nemščine; popolnoma ve5£ ob-čevanja z raznimi oradi, točen, zanesljiv, trezen, vztrajen in energičen, 2562 želi službe takoj ali pozneje. Najraje kot pod pora šefa ali na vodilnem mestu. — Prijazne ponudbe pod Šifro aMaprefl" na upravništvo »Slov. Naroda«. Hotel pri pošti v Kranjski gori 2494 se priporoča cenj. izletnikom, turistom in potnikom. — Novo opremljen I — Lepa poletna stanovanja. Dobra kuhinja Lastnik Jakob Pecar. ■I već beganja a knifflt« dsmret „Ottomm" ta a « a* nm tffi u huli u i iara 1912 ta iiitatiit izbrisane. 1 ■ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^P^^^^^^^^^^^*^^^^^^^*^*^^^^^*^"^u"""*Ju"""Bu""^aiPua^ua^wBu^uaaa^ua^ua^ I 6pre,cma zavarov.nja čtoveskega živ- jfi| LAVI TA44 Zavarujc poslopja in premičnine proti I ljenja po najraznovrstnejSih kombina- ** *^ m** <*rm> ^ M.& ^m. požarnim škodam po najnižjih cenah. I cijah pod tako ugodmmi pogoji, ko .-. - .-. vzijemno ZlVlPOvalna banka w Pragi. .-. . .•. Škode cenjuje takoj in najkuiantneje. I Dobena druga zavaiovalnica. ■•»•rrmi fm4i K »*,7*U»V24. — »-»Tnfam očiini se —■--------------------------- «•• poJ«««iU dajei --------------------------------- podporo v narodne in občnokoristne •ptae"L ■•" tarta oknu i LiiUiaii ZKJtszs&z i Gasiioshi alki fln. 12. -« ««* —^^An^^ Orot|e razpošiliam na deset dm na po^kušnjo in ogled. Enocevne lancastrce od 20 K naprej, dvocevne od 30 K napre), Hammerloss od 70 K naprej, Floberti od 8 K naprej, samokresi od 5 K naprej, Flobertrevolver od 2 K naprej — liustr cenovnik gratis in franko. rrmn Dviek, tvormlca orotja, Opo«»o itev. 2145 mm. stat. *r. Će4k». 21^_ Krasno poseslvo arondiraco, obstoječe iz lepe eoooad- stropne hi5e, vile, gospodarskih po- slopij in 70 oralov sveta, med temi 20 oralov gozda, 2556 je n.eii>x*oci£ij z mrtvim in živim inventarjem. Pri hiši je vinska trgovina, gostilna, mlekania, ledenica, 40 glav živine ltd. Posestvo leii tik postaje Laverca ob dolenjski železnici pri Ljubljani — Popudbe sprejema upravoistvo »Siov. Naroda«. iiii V zakup se odda za dve leti del polj-skega lova občine MavČičc. Lov je oddaljen četrt ure od Medvod. — Pojasnila daje trgovec g. Josip Perdan ▼ L]nbliani. 2536 Vodne elevatorje ^ mT ^ " vrtilO) ^L^L^LmM S|kl kakor iu.il M ^^^^B ■BUk črpalmiks fl^^|ft ■ ^^Bl za vodo, roćni tu ^^^^^^^^^^^H ■ ^^B^l »trojni obrat, ^^^^^^^^^^H 9 B^9 *rak, plin, \,<-\i.,- SS^mjflP^^B fl ^|Ha Udeluje naji eueic ^^Ej%m^r'^^E && c. tr. trn. mi Hm :: Tvornica :s plutovinastih zamaškov Zockermaa & L6bl '*" Pnfl PofiC 26 ooia. — Cegoniki gratis ii franka Ljudevit Borovnik puškar v 3orovljah (Fer-lach) na Koroškem. te priporoča v izdelovanje vsmJfcovrstnlb pilek za lovce in strelce po najnove>ših sistemih pod popolnim jamstvom Tuđi pr+-ittalt stare samokresnice, sprejema vsako-vrstna popravila, ter iih točno in dobro vivršuje. Vse puSke so na c. kr. preskuie-zalnici in od mene preizkuiene. — Iluetro-31 vani oonlkl uston). jfc^ 22Zxstl3. češka 2558 \^Ž potoka akademija un (Zavod z vseućiliško uredbo). Studij trija 4 semestre, fakult. 6 seroestrov. Solsko leto se začenja oktobra. Kot retal sluSatelji se sprejemajo maturanti gimnazij, realk in srednjih gospodarskih Sol; Kot tmtfal tišti, ki imaj ) najmanj 16 let in ki imajo potrebno pred-izobrazbo, da bi se mogli z usnehom posvetiti studiju vse učne tvarine ali le nekaterim predmetom Redni slušatelj! delajo iz ite iz posame^nih predmetov (semestralno) kl fakultativne diplomske izpiU . izredni morajo delati samo kolokvie. Redni sluSatelji imaio p^ ivico, da odlože prezenčno vojaško službo. Prošnje za vsprejem iz- dnih slušateljev se sprejemajo do 1. septembra, priglase rednih pa do : vih dni oktobra. kPriglase sprejema, inff nacije daje in prospekte zastonj pošilja I kretanat akademije v Taboru. iJ Londfluer v prav dobrem stanju se teno proda ali za eno tadežno kofijo mm Naslov: A. Schrey Jesenice Gorenjsko. Dobra trgovina na Meli se proda ali odda v najem. Ponudbe na upravništvo »Sloven-skega Naroda«. 2480 Na Jesenicah se proda M Aw^ z vstmi gospodarskimi ■ ^\m pritiklinami, ležeča ob Iah A ^^ državni cesti na zelo HIR H prometnem prostoru blizu II Ih _^H kolodvora, pripravna poli I ^^ ^H sebno za rokodelce. — III ^k I I Pojasnila daje I I l| || ■ MUiael Cerne, pekov- ■ ■Uli OorenisUo. J500 Tvornica motorjev, zelo solidna posebno glede kakovosti, poSi-Ijanja, cene in plačilnih pogojev 5215 tsče samo dobro vpdjanc, marljive zostonnlke za razpečavanje tvorniških izdelkov proti visoki proviziji. — Cenjene dopise pod „Motoren Nro 62270" na anončno ekspedicijo Heinr;ch Schalek, Dunaj I. Wo!lzeile 11. Moderno 22451 stonouonle s 4 oziroma 5 sobami in dmgimi pritiklinami 86 Ođđft Zft aVCJUStOV POk Poljanska cesta st. 22. Kupi se 2 — 3 vagone obrabljenih laiam ali Us za podreti. 2520 Fonudbe na bOtel-Dobrova, p. Jesenice, ftbsolvent glmnazlie in abiturientskega korza, veŠč slov. in nemškega, deloma tuđi hrvaškega, laškega in angleškega jezika, perfekten stenograf in strojepisec, (zmo- žen sestavljati bilanco) 2474 sprejme primerno službo kot kĐjigovodja, korespondent etc. Naslov pove upravništvo »51oy. Nar.« Tiskarnal koipmaiiitiuDip' potrebni kapital K 8OOO, se zaradi i drugih podjetij 2529 U takoj proda! Vpraša se vupravništvu »Slov. Naroda* Naznanilo prodaje. Iz zapuščine zamrlega pesnlka g. A. Aškerca 2548 vršila se bo pMjna ina Hi giiinii kakor pohištva, dragocenosti, knjigarne, rokopisov, podob, pristnih perzijancev itd. v torek 23. Julija 1912 ob 9. dopolndne v zapustnikovem stanovanin Bleiwelsova cesta 9 v parterju na levo. Cenilni zapisnik in dražbeni pogoji so v uradnih urah na vpogled v pisarni š* !■«■ imfttiila ■!«•_ Karla K«*hmiflinnAi« v Iitnitliani. Sndna nlicit &t. 9. ?5 Pozor! Dobro ulna! Pozor! Zaradi oddaje restavracije L prodam vso zalogo vina Y V66100 hektolttrov sromeljčana, dolenjca in drugo vino po nakupnih cenah. L Vino oddam bodisi v Ljubljani in iransito. . 245° Y Jos. Scbrey, restawratejr na lainem kolodvoru v Llnbl)anl. li? Krasno sini obstoječe iz treh sob in vseh pritiklin, se odda takol ali z avgustom. NatanČneje pove 2543 A. Skaza, Nova ulica 5tew. 3. trsouski lokal prostoren, z večjimi iiložbenimi okfil liče ali takoj prerauae dunajska tvorniška firma za ustanovi* tev trgovine na drobno. — Najboli^ lega za nadrobno prodajo: Glavni trg ali Stritarjeva ulica. — Pismene ponudbe z navedbo cene in event. skico pod ,Vorwal»U 50001 na Dunaj, Postamt 88 Jr MAVT.R SS?iSS HanuioMuraii trsouinn __ ^ft^pj MjU^^^^^^^ ^L ^■^Lm^KBk "^ na debe'° ln Grobno. ~VB ■ ^^■■»■■•-■ aB AValaVV ;; nega blaga, :: Ljubljana, Stritarjeva ulica. 164 Stev.___________________________________________________________S LOVE NSKI NARO D. Stran 11. Lirsko jezera. Epska pesem. Spisal Anton lodič-Sabladoski. Na svet- dal v komisijski založbi Narodne kame v Gorici Maks Klodič-Sa- adoski. Cena 2 K. Redki so že slučaju da si ohra- j<^ Ijndje do visoke starosti smisel veselje za poezijo, se dosti redkej- a so slučaju da so možje v visoki |"i še sami poetično produktiv-Anton Klodič vitez Sabladoski, • -užni bivši dežetnt šolski nadzor-- na Primorskem je tak mož. V vofi visoki starosti, po življenju. iem dela, je z loži I in obelodanil . jčno dek>, epsko pesem »Livško czero«. Snov svoji epski pesmi je zajeJ -aroda. »Kar sem slišal mlad od :ov — kar sem zvedel od sose- v — Starih bajnih zgodb — Zložil šc sem star v enoto: — Enim rja na zabavo — Drugim morda remišljavo.« — \z narodnih bajk - pripovedk je torej zajel Klodič e in dejanja svojemu delu. V teh \ah in pripovedkah so ohranjeni *nini, ki jih je slovenski narod v .rih krajih že pozanil ali jih pa nenil ter prestavil v poznejše _c. Pejanje Klodičevega eposa se .TŠi v dobi križarskih vojska, tori- Oe pa mu je slovenska Benečija in t livška okolka. Vsebina »Liv- ^a jezera je sledeča: V dolini iied Matajurjem in Kolkom je bil - Jaj sredi jezera otok, na katc-\m je gospodaril vitez Srećko. Ta ma hčerko Vido. ki jo posije na iz-*razbo v čedadski samostan. Na em potn resi vitez Cvetek očeta in \ltx iz preteče nevarnosti. Pozneje ie Cvetek in Vida spoznata in vzlju-?iia. toda Srećko odloei. da morata ;akati še tri leta. ker sta za poroko *e premlada. Ob Soči stanuje ropar-rno đelafe dobro maaa antiseptična Melusine ustna in zobna voda U atnti dlcrao in o4straai«!t nepriietno sapo ix «*t. : 1 steklenic« s navodlksa 1 kroao. Deželna lekarna Milana Leusteka v Mublianli ReslfeTa cesta ste*. 1 poleg Franc Jožcfoteg* jubilcjacga mostu. V tej lekirat dobirajo zdnvilt tuđi člaii bolniškib blagaji jnt. tcicinicc. c. kr. tobačae tovaroe in okr. bol. blagajne v Ljabljint. ; Melnsla«Htstma tai iob« uli Sunja, Hrvaško, 22. febmarja 190a . Bla?. ^ospod lekarnar1 Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklcnice Vaše Izborno delujoče ; aBtiseptićBa nalastat-uta« ***** TO4«f katera je neprekosljivo sredstvo ; zoper zobobol, utrja dlesno in od- [ stranja neprijetno sapo iz ost Zl ohranjenje zob in osveženje ust jo bom ; vsakomur kar najbolje priporočai. ; SpoStovanjcm Mato Kaurinović, kr po Ste meStar , A. KUMSTI Židovska ulica itev. 4. Velika zaloga obuval lastMoa lMlelMa u daam«, govpo^to aa\ o&ok« \m v«4»o na isb«ro. VsAkršB« MručiU se izvršajejo točno in , po mzki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznam«iejo. — Pri zuianjih naročilib naj ■ se blagovali vzarec poslati. 40 I i f. \mn prvi ia cdlni slovenski uglasevalec la trgovec glasovtrjev Ljubljana, Poljanska c. 13. L Glasovirje, pia-'■BK^^^^pgamaft "*ne ^ barmo- ^D^nwB||^^^2w^p nih dvornih in ^^BmBP^^a|^^^^y komornih tvrdk ^ŽpO^y izbiro po solid- ^Tf nih cenah Jam- 1 ^teisi čim pismeno 10 »et! Tuđi stare ?lisovirje imam vedno v zalogi. Vglaševanje v?.t'h sistemov plasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršnjem precizno in ceno. Stare elasovirje ugodno zamenjam! — Glas-bcui latici in drugim slovenskim zavodom uglašuje glasovirje izključno le taaiiii« mđta 6, f, larasi K M\ I svojim! $~0£^t^ Zasf onj W*y - ^^pg&*^ dobi vsak 1 ploš Itb^bIiST ćo in 20° igel> ^i^- 'MP§8k a^° naenkrat na- dobi vsakdo 1 album m 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč. Gramofoni že od 21 K naprej Avtomati že od 8O K naprej tuđi na prav primeme inesećne obroke. Posebno ugodni nakup za gg. Kostilni^arJe-Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorrte, Odeon, Jumbo idr. Preprođaialci dobilo popust Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj, Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporoćam svojo ho^ato zalo^o najrizličnejšib konjskih oprav =_-=__ krasno opremljene —:— kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zaJogi, kakor tuđi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-sr i£lne, že obrubljene wozom in *i ———^ konjske oprave. ™^— Ha® a ® hh ®a I Specialna trgovina 1 I ttmOh I I ročnih del [ IONI JftGERl Židovska uliea >te«. 5, I Predtiskarija I I Tambur i ran je I ' I Montiranje :-: | | I | Plisiranje :-:;-; | Ali ste oženjeni? ^^^^ Potem zahtevajte Mve HHBB^^^^^^^^H Tzorce 3 za 1 K, 6 za bs^bV_^ ^pi^ll K 80 h, 12 za K 3 40. ^^H ^^m fltt^ I Hustrovan cenovnik z ^^^^^^R5I ^i^^2dravntškwpi nasveti ^^^^^k^ , ^fl gratis in frmiko (zaprto ■sW **+* ^H30 h) — I. Šlager, ^** ^^^Lv "^S^^" ^^m *i^l#a\ićiia Muu-■P W^5&!t ^&SS ^ktnra. Duaaf I., W§ BsMT3krM««139i Wie^lngerstr. 8 F. Drva mehka in trda, (suha); radi pomajn-kanja prostora znižane cene. Dosta-vijo se na zahtevanje tuđi na dom. Parna taga SCAGlfETTI, za skla-:: diićem đrtavnega kolodvora.:: Zoiomčen uspeh I j00%$^ ali denar nazaj. ^m &rj Zdravnlskl izkaz I Mr Jp n izvrstnem učinku. ^m (\\ Bujne, lepe ■ A ^^ dobite ob rabi med. ^M 9r. fi. Kixa kreme za prsi ■ oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za ^M vsako starost, xanesl|l¥ uspeh. Rabi H se zunanje. Poizkubna pusica K 3, ve- ^H lika pjšica, zadostna za uspeh K 8*— ^H Razpošiljanje strogo diskretno. 2399 ^B Kos rtr 1. Rix. laboraisril Duaj U.. Berf^asse 171 | nm " , HOGHAC \ UliL M parne destilerije ItllMIS li STOCK M Barko vije m v mim nlombiranili steklesicali. I Dobiva se povsod! Dobiva se pristen: ______ LjaMjana: htt. ^^^^^■P^HpHm Pimli. tekanu Sa- ■| mfa 'Tasčani. dngeri|a m/ ne rec lzpaiaip mi Ml omtuuarH.— ■■M ^R^H Trst * Ft WA. B Hi£ ići pr^Ijaji7 |H ^,'annzir- ^^B ^^^r ^' i ■(Ulja. —* n usni - /Ciroiin w m. *rw* - ■H mX Pulj: IL Tratii. ^m ućmkaie une«Ijm> proti /LHk drap. taM Wh, ^H i*p*<*i™™p° W0 I Sdnran*Ca,M. ■Bj, »»eh lekarnah /Em I 9a4f«M : M, ^m m droKrri,ah ^F I ln«W. t*. * &- Wk **** d«±»« fl I be»tt : Hnr B^^--^^_^.^^^^BW / **• ^"P"!*- "~ ^^BBflćRB^^^^B i Spljet: IL Ral- Hja:Q. »oirt.T»arf. P. Schmidbauerja nasl. \m. lskatorij, Uldierg, BahDbofsrnuse itev. 29. SSSSSSSSSSSSSSSSSSSfl^B^HB^HSaB^HH^^HBBI^ 2i- Najfinejši I^S špirit :iz žita, najboljša: kaknost za žganje se dobi edino v množinah od 60 litrov naprej po nizki :: tovamiški ceni pri tvrdki :: -------— H53 H. Rosner & Ko. < LjBiiBL pm umn jmr. Po ceni se proda 2l9° posestvo v blitlai Dobne na Staierskem s stalno dobro vodao močio; v blizini se bo iz-delala železnica; pripravno za povečanje mlina in nove 2age; močno zidana in dobro ohra-njena hiša, z lepo kletjo, sadnim vrtom, travmkom in njivami. — Vpraša se: Celfe, fiosposka ulica st. 17, n. nadstr* Stavbne parcele na Dnnaiski cesti v Ljnbljanl pred delavskimi hi sami in na Glincah takoj ob mestni meji na TrŽaŠkl C€Stir vse z najlepšo Iego so po izberi za —. primerne cene - na prodaj. Več se poizve pri lastniku JOS. Tribač, na Glincah 37. 2416 Vinko Jfojdič valjčni mlin y Kramu —— (Kranjsko). —^—^ i Največja proizvajanja priznano naj 3 boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov* ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih < vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode • v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pe-kovske mojstre neprecenijive vrednosti. ; Zastopstva in zaloge: 34 . V Ljablfani, Cerknicl, Trnovem, , \ Podgradn, Trstu, Puli«, Reki, Za- ; dru, Spi;eto, Ercegnovem, Kotoru < St. Lncifi ob Soči, Beljakn, Celovcm , ; Inomosta, Bolcann in Tridentn^ ; Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj. « •! I Uničevatec stenic 1 I Cing - cing, -1 ^| oblastv-eno varovan, pomori takoj vse ^H H stenice z zalego vred. ^H ^H Nestrupeno, blagedišeče,razkužujoče ^H ^M Dobiva se v steklenicah po 60 vin., ^B H zraven spadajoča brizgalna 20 vin„ ■ H v */i in s/i litrskih steklennicah raz- ^1 ^H meroma cene je ^H ■ v glavni zalogi v Ljubljani pri H I ioi Kam drogeriji I ^1 Draga sredstva odločno odvraćajte! ^M S Poglavitna zaloga: Ihmaj, XVIII. Geitzgasse 27. ^ FRANC KOS Lfuhliana. Sodna ulica št 3. Speeijetna mesaucna pletilna iođostrlia in trgovina za površne in spdne jopicfi, moderčke. te- loTuftt BogaiicB, ro- 9 kavice, posebne oble- i ke zoper trganje ple- 1 lilni materijal i. t. i ^ «19 lirnkflA !«t rlafiatn Sivalni strofi od 70 K napre); 9^F" pletilni stroj "VS patent »Wederman« je edina ia naj-uglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zago-tovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232 :: Podpirajte doraačo industrijo. :; Josip Giegorin] krojačnica prve vrste za I gospode in dame I Dunajski c. 20 I nisproti kavime .Evropi" — Tramvajska I Zaloga inozemskega in I pristno angld blaga. I Cm trite :: RKbAi Mu. I Z odličnim spoStovanjem I Jos. OrogorlOf krolač. I Stran 12._____________^_________________________________SLOVENSKI NAROD. 164 5tev. ZGANJARNA ROBERT DIEHL gg CELJE Opticnl zavod ? los li olteiB i Ljubljana. Pod tmfti E pnporckisrojo bogato i zalogo ■tačaikov, Uh- l palnikor, datjnogiedov ia rse « to stroko saa- :: dijote predaete. :: 2 biši na prodaj. Ena v Spodnji Siški, eaooađstropna, s stavbnim zemljiščera ter efasega 2 orala. Hiša nese ? 200 K na leto, = pr»da se Jako po ceni. £na v Jfosfah z 2 stanovanjem in ztnrtjiščem ter obsega 4 sežnjev. se proda po prav alski mbL Več pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2481 _______________ MMm kodne I ,^ ^ na obrazu ali na rokah H JLSsaaS^. odrtrani v 5 minutah ^B 'S^jlranieiffc kočio. I * Zaj. neškodljivo, gotov ^H o^Hrrh Pusica za 4 K zadostuje. Raz- ^1 2B5 pošiljanje strofo diskretno. ^M Daruvar Kopališče. Postaja juž. železnice Rudninsko in blatno kopališće 34—45°. Zdravljenje s fan-gomt z mrzlo vodo in z ležanjem na prostem zraku. Kopeli z ogijikoro kišimo, zračne in : solnčne kopeli.: Zmerne cene. Prospekte : pošti ja : ■Rasistu MKa Uimr. Snaga. Oramoloni - automati iz prve roke se dobe le v :: ateljeju za gramofone z 1 Rastop, Ljubljana Sodna ulica št. 5. Velika trorni&ka xaloga. Jf^&čjM imttom, popoInoiM IL^^SEL^^^ EattetMfisaeatjaB- ^i*^^^ stf*. Pišite po ceaik. —--^^^^P Ifte K 1-sa n 1IM Tte^pf!j§ž^ VeTika zalomi graaio- ^^^^^^^^ Pasito mtie^Bft s ma naslov, s r" [ari Rronsteinepja proti vremenom odporne apnene ^^a^adne barve ■ V 50 razlititab od 24 h taioiriffl uprti. H| Že desetletja najbolje prejzkušene, Sg prekaaafo vit ponaredbe. Edini |B pnmerni pieskalni mat'-r,ial za fe I Eiajlne faudularTe, &™To,£' ^m jo se um.van, krijejo z eno potez«, brez ^m grundiranja, emajlne Ude, porabne ^H samo pomešane z mrzlo vodo. Raz- ^H kuževalne,nestrupene, porozne. Idealno H barvanje za notranje prostore, Se ne B podbarvane fasade, lesene stavbc, ka- ^m kor kolnice, paviljone, plotove itd. ^1 Dobivajo se v vseh niansah, stroškov ■ za štirjalki meter 5 vtnarjev. Knjige ^m z vzorci in prospekti zastooj in poit- ^m nine prosto. ■ Urt KuiđiiKi. Danji luantr. 19. Glavna zaioga za Izubijao*: Brate Bri. ^^^^^^^^^^^^^M •rmatl ta .Mif — M*m > gr—« pite, ^^^^^^^^^^[J^ ■ ■■■^ II^M^F^H JHEF Devin-Buclcau- 1 ■ ^^^^JR iBrl^ ^^i^^ IHR Hl Dunaj lllf Am leiuiarlit 21. I I ftiiiltfL"' vroCeparne lokomobile I fWSIaLSšMn!!m -'"' " "^1"-1"" brez ventila. I I ^HHp^B^^PPlTtBH^: Obratni stroj i najwečje popolnosti in hranljivosti I ■ ^^P^^f^^§SJfl^^^2- •"" za industrijo in poljedelstvo. 11 I HBHHHHHLHHim^v c#u« i»deiMih»«d 750.000 pg. ^bsHHBHBHHHH I Gospođinje/ Pozor!! \ I Ne kupujte presnega masla ali nađomestila žanje, dokler niste polzkusile slovite splošno znane svetovae znarake I BLAIMSCHEIMA I lUNIKUMi { MARGARINE | I „UNIKUM" ni rastlnska margar.na. SAMO BLAIMSCH EINOV I .-UMIICLIM" se zdeluie iz najčistejše go- II 11 I IT II MA « ie resnično edino in I ffURl^vm vcjc oblstnc tol§če z visoko „UHIRUni11 prav« nadomesti'.o za I I pasterizirano smetano, ima torej največjo r*- presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano. I I dllno vrednoti in je resnično zdrav. ! llBllaTllaalCC ni umeten, nego najči»čl Izdelovanje ' I ff** ■%%#■•■ fiai*aviti izddaka I I UNIKIJM11 e 50° c«n«i*1 od n»- BLAIMSCHEIIIA „UNIKUM" |fl -i **V 0 vadr.ega presnega je varovano s stalno državno kontrolo in je to i masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to. razvidno na vsakem zavitku. I I Četi jena gospodin ja! i :-: ■• dajte se torej bftfmtt od drugih oglasar*. m rabite za nadomestilo presnega masla sa :-: I I samo u nje maslen kruh | BLAIMSCHEINA ..U NIKU IM " MARGARINO I I I Dobiva se povsod. — PoizkuŠDje gratis in franko I j Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV. | I I Marxov emajl in glazi za pode9 izvrstne specijalitete, ki se hitro suše in jih lahko vsak vporablja. Zaloga tovarne lakov luč vika ]đarxa. Depot; 1041 Bratu Eteri v liiii. Pozor!! !!Za sladokusce!! Najfinejša namizna olja brez (Juha za družine, gostilne, jedilnice. Naročbe se izvršujejo točno in skrbno zavite ter z obratno pošto po povzetju v posodah po 5 kg in napreja vštevši omot, franko poštarina: fino olje prima po K l"80 — 2-— Uter izredno fino „ „ 2*40 — 2*80 „ . izredno sublime „ „ 3'------3*50 „ Čisto oliično fino „ „ 2^0 Naročbe s točnim naslovom prosim poslati na skladišče olja Beka, ulica Giuseppe Parini &t 9. S spostovanjem £_ p_ Mat.6B $jtf- Od leta 1868 se ~^f | Bergerjevo medicinsko I kotranovo milo G. Hella & Comp. U ft piiporočajo (Miličiii idramikl, skoro i r&eh evropski* držaTftb z ođUčnim nspcbom nporablja proti vsake vrste izpusčajem zlasti proti kroničnim liitjcm in paru. trpuščajem, lnikina« j na glari in v bradi, ima t sebi 4O odttotkov letnega kotrana in se razliknje btstreoo oć vseh dmgih kotranovih mil, ki se nahijajo ? trgorini Pri poltnih boleznih rabite jako ospeSao Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. Kot blaije kotranovo milo: Bergerjevoglicerinovo-kotranovo milo. ------------------------- Dalje: ------------------------- Berger)eTO boraksovo mflo in sicer vr»k\ OOKS«, oqOr«»Jj*. O«B«n»» »•« zol)em in drugim uopritikam kože. Gena komadu vsake vrste % navodilom o uporabi 70 vinarfev. S«t«. Ber««rj«vo tekoče kotranovo milo je iz»rst«e« «čiak* pri kožnih boleznili, in- A > A sk»tm u ritTt ia t braJt kakor todi kot Mjy^i « tređstro za rmst las. Stekleaka 1 » M vii- »X x -pN»| Zahtmjte po lekarvah in tadernih trgOTipahy^ «AJj. > aH tu4i na;Vrasn*ie ooreroliene. I srtne ©gra;e z kovana za Melezi, ttoriiisk*; ogrije, ©kenika mrete, agrare :i I JTObove, grobnice, »alkon« in pročelia. veCkrst sukane šesterooglate, v ■ otuju podakane * - štirioglate strofne ticaste pleteaiae i ogradi!*« gozdov, I travnikoT n vrtov, n varstvo prati xaicem pasjake, faianerlje, voiiart, ■ igraliića u Uwm-t«nniA, Rabiti«ve stene aoniraie gradb€, ^i c ;r:e2t za I ■ ::-; in gramoz, jcklcna bodeča žica za plotove, ves o^rajcvaini materijal m vse I ^ zadevne izdelke dobavi ajo po najniži h cenah »Hutter E Scliranf z d. d.. Đuna jv V!.v WindmQ1ilg. Z3 tvornica sitarskega in kloboćevinastega bla^t. I I V^orčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr. 1 I .'• Dobiva se v vseh večjih 2elezninskih trgovinah. .*. ^^^^^_.. _______________________u___________________ . ___ . ___ ____ —---------------------------------------* i y;» Fr. Ševčikfl^"!' ■ puškar ■ priporoča svojo velik* zalog© raznovrstnih ^8 I pušk in samokresov B astnega izdeika, kakor tuđi belgilskili, suiskih m fcoiklh strofo ■ preiskuženih paifc« za katere jamčim za douer sirel. Posebno pnpo ■ ' cam lahke trocevka in pnike BOOk s Kruppovimi ccvmi sa brez- ■ aimn« smodnik. — pnporočam tuđi I veliko zalogo vseh lovskih potrebščin ■ W^T P° n^jni^jih cenah. IH I Popravila in naroćbe se izvrialojo totao Ia saaoo4|vo. ■ Cenovniki na sahtavanje zaatonj In po*tnl»« pw**m. aW___________________ ------■———— I Avftust Replf I I taiar ? Lf^M v TrBdvta, I i I isfetajt li popravlja vsakovntne I sode I pa aalatttiii •«* I I Kupuje in prodaja »tare vinske sode [ Baaa^alBBBaaaa^aa^aa^*^a^^**^naaaaar« Blaž Jesenko I Ll«M|«Ma, StaH trg 11 I ■ priporoča B klobuke, slamnike I cilindre, čepiće Ud. I ■ -..-=—, najnoveiie '»»one =«= I ■ p>o najnižji oeni. | I UistrovMi ceaiki lastooj ia postmne prosto. I a^a»avaaaa»aaaBWgagaa»waaa^» PPHIHHaaMHH •» aaaHHHBi^^nattLUtfSA nu^ft š» ^Mt ^^^^BBaaaaaaaaaaaaiB^^^^BaaiBB^^EllfeHfe - ^*9*£SasC* ^ *T? ^^^^^^^^^^^^^■aaaV^Baaa^BBBBTBaU^^^BMBaalS^^ ^y 01 **9VaW ^^bQHbw ^s^SSr f^aataab 2* ^^ • Najcenejštt inike in solnCnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos.Vidmar I Ljubljana Pred Skofijo 19 — PreSernova ulica 4. Ma i ims iiiii! Ft. P. Ifljec Ljubljana, Stari trg 9. Predno se obrnete dru ga m, og'ejte si | mojo bogato zaloef> nrav;h, naifineiŠih Švicarskih or iz f^ zlata in srebra, ure ^^^ za dame z diamaoti ^J ^aaV in briijanti, zapest- _^^Jl ^^K niče, u hane. vratne ^^^^^^^^^^L i verižice, poroćne ^^9^^aaam ] in druge prstane, QpT ^^^^ ; krasne nastavke iz J^^^^s. ^BA mi zna orodja itd. |jS ^v*J//aal •oiljea fa lastoaj! m IB m^T^ Vsa popravila iz vrbujem ▼ svoji lastfii :: delavnici točno in solidno. : Teodor Kom (p«pr«I B«arik Kara) mkriiiiu M ii Heiar, vpeljaltt i strelmiif.teriKtalaterfilovoin Liubliaii. Njanb trta it. 1 1 Priporoča se si. občinstvu za izvrSe-vanje vsakTŠnih kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim, franeoskim in : tuieinskim SkrilTem z { Mtet-«atit»ii ikrili« (EMt) patot UscM z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in itrešno opeko. Vsa stavbinska in galantehjska kle-parska dela v priznano solidni izvršitvi. ita u VmtM mm. hsttiina m*i Poprave točno ia ceno rVortami bretslaCM ii pest. prate. I zdr»viii*č« niftinhunherg, ■ S«sljai •< 15» aiaja do 30. septembra. ■ ■•pfl*«kosljiv« vf»ednosti pri vseh boleznih mopH« I Svetovnoznani zdravilni vrelci. H Pojasnila in prospekte daje zdraviliško ravnateljstvo GleichenbePfl I 1239 (štajersko). ^m_^_^^—H^^^^—^^^^—^^^^^^^P^^A^MpjA^pjpMMjHaajBBj^a^Bah. ■ StecLiirufoje, peru ^, i ^P^ .^aaaF^pB^*^ 'k * <^^Ss^5^Baaw. ™ OviiUTjphtanatmiim SteriHnUiav in peci *.x.o.zJiže£s ^»feLS^ : . ___.................. .^. ........^.< .....•••.••..■>iii>.iiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiimiiiliiuii ■■ •■nr**YY«f HEHH1H LUNZ MflHHHEIM Največja in najpomembnejša lokomobilna tvornica na Nemškem priporoča LOKOMOBILE z delovanjem do 1000 HP. Za vtoco paro najholj pripraven obratni stroj Avsthjska prodajalna pisama: EMIL HONIGIVIANN, Dunaj IX. Wm i naHa pol V AfllCIlkO z modernimi velikimi brzopamiki iz . Ljutiijaue m h\wm v Hew-YG[k 32 je proga I Red Star Line deča zvezda Na naših parnikih Finland, Krooitland Vaderland, Zeeland, Lapland in Sam lan d, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4in6oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni Odhod iz £jubljane vsak orck popoldnc | Naši parniki vorijo tuđi na mesec po vcčkra>| tes Kanado v Severno Ameriko in je t?| volnja izdatno cenejša kakor na Novi York I Pojisnila daje fladno potrjen zastopnik I Franc Dolenc v Liubliani. I Kolodvorska ulica o^e, stov. 26, od južne^a kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem Tišlerju*4 Najnovejša iznajdbal Uelik požar se zamore lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi brlzgalnlcaml ■ 40 *«l«T»M« ali« poaMu&iianiBK ravnotežom nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem 50 dosedaj naročila te VTSte brizgalnic sledeča gasilna društva Krsko, Kostaaf^Tlca, Bohiniska Bistrica, Metlika, Senčnr, Roroika Bela ■rstica, Sfloniia ilakm, Dravlfa, Spodnfa Idiiia, Predoslje, Šora, Stob Trsta, lafcBita, lovt«, Vtlika Loka, Kamna gorica, Stotice, Valta Tas ŠL Feter na PoieaisMenu R. A. SMEKAL ▼ Zagrebu •kladiiće vseh gasilnih predmetov. brizgalnio, o«vlf pasov, sekirio, selialk in gospodarskih stro« jar tor motornih mlinov. Odplačevanje na obroke. 7s WC 129 odlikovanjI ~M | Stran 14.______________________________________________________SLOVENSKI NAKUU.______________________________________________________164 stev- ggA Samo R 180 njimiti m. fBttmntu mm jtak". l|MEj|p^fl Elegantna in precizna izvršitev, pripravna tuđi za po« ISliflllirat tovan^ 4 X 6 cm. veliko, kompl. z opremo, p+iihain« sUk* BSllflm^apC in Šok), po kateri vsak začetnik takoj brez kakega znanja pB^g^MSiL lahko fotografira in slike izvrši. Po povzetju za samo K LM ^^s*^, teop. Schaedrter, lhuia) XVI, lgar£%r I iHITIli iflro mirnim iBleiDine a ingonča | ^g^ H I veletTflov. i železniĐB MerRor fp I Peter Nlajdič :: Celje Alfonz ||s Breznik softni izvedenec in učitelj Glasbone Matice. Hafvečja in najstarejša trgovina ic izposoievalnica klaviri ev in har* moni|ev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja stran in muzikalij. ^Ui'SSi1!^^ Ljubljana, Kongresni trg št. 15 w,nkm^35m tf«■ ns«a**«k^i aanatsk«^ «»«^a*lc«r«%l> KlaTlrfe civorne tvrdke Bosea-dorf er, Cupka, Hdlsl Jb Beite-maan, Stelxhaamam«r m Hor»- gel i.nc:. harm.) imam !• iai liUjučno edini xastopnik za I Kr^njik. v veiikaoski zalogi in izbtri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem i ■lafu, osobito, ker nudim A vsakcKttur, Ja si po kolikor mo- ™ gote najnilti erai ali na čudovito maihne obroke brez vsakega udalji nabavi prvo- sretan *m c^mr".>nt v VNMnrtnWI^W% ■ttfa. Popravila io nglaievanie v»eh glasbil najceneie. Preigrani klaviri! vedno v zak>gi. violine, ciire, kiUre, tamburice, harmonike, :elov. rogovi m strune po to- varnišKih cena^. — ics uan odprto! ^^^^^^V ^gg^pjpjpgBf^ggjgBBBj^^^aanaVanVMBaaBVaVanaMaaaVB^ | ^h I ■! Štajerske f užine Utega jekla fl Fažigg: Jađgnligrg (ŠtajenKs) |=| Centrala: Dnoai VI., Walloasse 391 H S ■*•***'•*^* *** vVi jđ| B ■ Izdeluje najboljša elektr. jekla za ■ I n orodje, konstrukcijska jekla, ~ H ■ Jekla za vrtanjc kamenja, I ■ Jeklo za sekire, nože in I ■ razUčno domaće orodje, ■ ■ = pile, kladva L t. d. :: ■ H :; najboljše kakovosti. s; H ^H Dopisnie: slovensko, hrvaskOs &rbsb«, resko, ^H ^H s franeosko, angleSko, italijansko Ud. h ! ^H H____________________________j H H ^vtooobilske vzmetl Hi ^vtomobilske vzmeti. H ^H I4ie se pri đeta*lnih ođfemalclbcveđen ^H H------------zastopnik za Kranjsko in primorsko.------------H ^^^fl^^^^^^^^^^^^^^H^^^^^^^^^^^^^^n^^n^n^^nH^nj^njnv^nHn^n^n^nflnflnjn^n^n^n^^n^^E^^n^v^VNtr^^nHfl^^^^^^ ^^^PrntffflillililiTilt ni "lii llJnn WJlWlHnfllnWflliOi8nt^^fc |EL€KTROTCH»IŠKA | i DeUilSKA DRUŽBA I ■ PREJE . ■ I KOLBEN m DR. I ■ PRAGA-VYSOCANY ■ ^H Haprave xa električna raisvetqav« la H jH prevajanie električne sile, = Dektrlčnl H ^H obrat vseta wrwL s VentiUtorJL s Tar- ^m ^m bogenerateiii, električne talaiatea tai H H lokomotive, ierjavl lm diigala. s Obtet- H ^H aice In tamice v*oh vrst. s Vodne ^M ^m tmrelae vseh settavov (Franci*, Pelton). H ^H s Točna, cena in hitra popravila vaah ^m H električnih strojev dragik tvrdk. s Vm H Hl potrebe sa lrntaUranfo. s b s n s ^m >^^^^^^^M^g^^MggnnBHBH^^r loi Mir krojač Ljubljana, Sv.Petrac!6 prtporota svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in pfiašćev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. čtrt. Obleke po meri se po najnovejsih vior-cih in najnižjih cenah izvrSujejo. gVsak dan svež ( in ledena hava ■ v slaščičarni M H Stari trg št* Z1i^9 ■ i == ■ == i^ .' C. Čadež . v Ljubljani ™ Mestni trg št. 14 poleg Urbančeve mtnuf. trgovine priporo6a slamnike H čepiće, razno mešho oenio, m ■ Kravate, ovratnike itd. itd. ■ Blago imam solidno, cene ztnerne. Postrcžem točno. ■ 1 = ■ =^znr LH1KUSCH I Ljubljana, Mestni trg 15 I I rriporoča svojo veliko izber ■ I de^nikov in solnčnikov. I ■ Popravila se izvršujejo točno in solidno. ■ mmmmmammmmmmmmmmmmmmM iFran Sax, elektrotehnik j I Ljubljana, Gradišče 7 . I H obl«iStv. k«nc. Instalater sa električne naprave, luči, prenos 9 ■ eilei dalje hisnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave I I H Poprava v široko *padajočih del. V zalogi blago prve vrste, pro- ■ B računi n» razpolago. Opremljen sem z najboljsimi in najno- ■ H vejilaii preskuževalnimi aparati. — Cene in delo solidno! 9 * J Jaradi predrugaćenih m W ^^ ^^ J^___ J : rodbinskih razmer : ff ■ ■ I ff • B ^f||lf| IM 1 se proda VIlU S D SuPUIHl v Stranjahj pol ure od Ka m ni ka f I blizu Kamniških planin, z lepim nasadom in vrtom za zelenjavo ter izvrstnJ podnjakom. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 24 i | C. kr. priv. tovarna za cement] TrbO¥eljske premogokopne družbe v Trbovljah 1 priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cetnent v vedno enakomerni, vse od I avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in I podorne trdote daleć nadkril|a)oći dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno, I Priporočila in izpričevala 2307! raznih uradov in n aj s 1 ovi t e j ših tvrdk so na raZpolago.l Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9. I s^-~ i^^aManWtH3aaBaaMaanHB^EBa^aWaMa^a^a^a^KBBHa^ana^na^a^aWBH»^aa^BH fci&r Eoruzcni cevliarn v Linblfani. Wolfova nlica St. \& wwm svojo iiooafo laloeo otunal za poletno sezijo. Vse vrste rno&kih, damskih in otročkih čevljev ■astneg-a in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke, Čistila itd- • vedno v največji izberi. ^ik Soetialistf za prave oorsKe in lovsKe Mi g^jmk Izdelujejo se po meri v lastni delav- £$gS!MBBffl$mfc nici, sprejemajo se tuđi popravila. mS§|9MHS[S Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja ^^^^^^^J^ «K-----------------------------------------------------------IKfl lju Ivvi ^ '■'I 2 Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. ^7 • I ■ a I an za spalne in fedilne sobe, salone in gosposke sJ Su sobe. Preproge, zastorjl, modrocl na vsmet Ojg XX] ilmnatl modroci, otroškl vozlčki Itd. j(3 xxl___________________________x| KXXXXX S*~ NaisolidDCJše bla9°- "*S XXXXX)I ■ iiajceoejla in najHitrejla vožnja v AmeiikG i pamiki „tonkega Llo^a" Bremna I\GW lOlK ■aaaMiuByMJWJliiMlPlL''' I s cesTSkimi brzopuniki „KAISER WILHELM", „KBONPBINZ WILHXLMU, „KAISBB VILHELM d. OROSSE". I Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. JJ Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega đ) parobrodnega društva kakor tuđi listke za vse proge ameriškUj 2eleznic dobite ^^ T L|abliaat edino le pri t^t ED1DUIU«. Holoivoii ulica štev. fi I nasproti obCeznani gostilni „pri starem TiSlerju**. ' Ođhod iz L]ubijane }e vsak torek, ćetrtek in soboio. — Vsa a*a pn|asnila, ki se tikafo potovanla, točno in brezplaono. — •*■ Postreiba poštena, reelna in solidna. ti Potnikom, namenjenim v zapadne države kakon Colurada Meksiko. Kalifornijo O Arizoai, Utth, Wiominjr, Nevadt, Orefon in VVashington nudi nas*» 4ruštvo posebno N ugodno in iz redno ceno čez flalvesten. Odhod na tej prosu iz Bremna « enkrat mesečno. ^\ u se dobtvajo pa tuđi iistki preko Battimon in na vse ostala dele sveta kakoi Ml Bniilijo. Kubo, Buenos-Aircs, Colombo. Siagapore f JlTStrtlij« itd saiBnBanvJanBnBnBnvanBan^Bn^HBn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^Bn^B' 164 štev. t SLOVENSKI NAROD. Stran 15. (3- OARgDINSREJTOPLKE «I I tfllf'H iBSft pr«tla«, rmvmi, iMalai L t i. I I BpUKlif. * JLnHBtL Elektrii- Busal*. l«tne. •glikovokisliaske i» solićic kopeli. I I ^^^^^O^KHll^B^^hHiV^^HR^B Bovi krfttalL ^FttkJMSBS a^adaa*. Tatašha ^^4aw_ I [Tople m lužne kopell piflin I na Hrvaskem. I:; Postaja Zabok in postajali«*:: ■ lagorjanske žel. kopališče Stabic* ■ telila od i. s*a|a do 30 okt Topli vreiei 53» C toplot« tn lutne kopeli to pripravna potko** ia idravijeiue prouna, rtvuoua, itchias, dalje ženskih bolemi, kroničnih katarjcv, *k»udatov, iivtaih. bolesni, hgfrnia bolesni, preb«l*su. Najbolji. porab« v*els*«sa Wk*ho*r'vm,, mak*«* oaMMt v Francovlk rarih Kopaliiki idravnik Zdravili*ka godka. Prekrasen gosdJti park, najl«pfta okolica. Najceaejla breskooku-'•'• vnataa, prav «fa»twa prehrana m mmw«)« :: Ra«H«jikta«itot». Soha m& K. 1 — x>*f*«^j. — Pojaaail* m prospekt« daj* ■poava kopalitta Sc»*>*ca »a Hralkem. Pošta Zabok Bnojarna poataja Stnbica — Poataja sa ntarurbani telekMi A vtomobilna rvcaa pri mlakih ob B ari M m-dopoldne na po«t»)i Z*bok; 12 uri ti m. in 6. ori 5-minut popoldne na postaji Sttibićke Toplice i "7S Potntki v Severoo in Južno tmeriko se vozijo sedaj le po domaći avstrijski progi Avslro-AmerikaBa Trst — ffew York, Buenos Aires, | Rio de Janerio, Santos itd. i Z OAjaovejšinii brzoparniKi z avemi vijdkoma, | elcktričao raisvetljavo. brezličviv brzojavom, oa i I : đot»f đovolj - «Tet kriN. »©steljo, kopelj Hđ. ===== ■ I rUUUiil: f kftm taeiiii im% »iiio. » Julns ihnenio ratu 14 hi. f I vrstna pojasnila daje radevolic brezpUčno in prođtia vozie liste glavni zastopmk za I Kranjsko, Sta"ersko in Koruško ISI.HON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. lič već nisem mogla prebavljati. I Gospa Pellerin, 52 let sura, je živela lole na od svoje rodbine in se je bala za usodo I 13. ki je bil v vojni na Madagaskarju. I N': trajalo dolgo, m je opasno zbolela. I .Ves tek sem izgubila*, je pisala, in nisem mogla ničesar več prehavljati. Ce sem ie I kost zaviila, me je začela boleti glava in zdelo se mi je, kakor bi bila v želodcu I sledilo je temu ali bljuvanje ali pa močni želodčni krči, ki so provzročili grozne I *'er nisem ničesar več mogla prebaviti, sera grozno oslabela, shujsala in postala sem 1 -ihoiična. I Od neke prijateljice sem izvedeU o čodovitem učinku oglja Belloc pri želodčnih bo- I- cf sem sklenila, da jih lakoj poskusim. I V'zela sem p<3 vsakem kosilu po dve žlici tega praška in že po 4 dneh nisem čutila I -u ne tiJčanja ne težav: lahko sem preba\ljala pečeno meso in moj prejšnji tek se I ^ mi je zopet pavrnil Mesto da sem hujšala, sem se jela zopet I .T^/ PELLERIN, Argentan (Creuze), Francosko, 3. febraarja 1896. I ^^^Sfc^*^!/ ^ resnici zadostuje, da se uživa o?1 e Belioc po vsakem ko- L^ ^KT ^1" po 2~^ iMce, da se v nekoliko dneh ozdravijo že'odčne bo- I V^-^^V*^ lezni, da, ceio zestarele bolezni in take. ki se zoperstavtjajo vsa- I ^k ^^|pwh"cniu drugemu zdravilu. \ ^* Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek, pospešuje prebavo mi o>ttlianJM#e tf^vio zaprtje, oglje Belloc je ne- ?a PELLER1H. ptckosljivo sredstva pmM UMammm v lekidca po jedi, proti migreni, sosledica slabega prebavijanja, proti gorečid, proti vzpehavanju, kakor tuđi proti ^ nim Zelodca in čreves. sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali * -n naenkiaat ali v presAedkifa spi je. _ : ihko samo kortsti, skodHI pm ne more, v kakršaikoli nmoiini ga rabimo : se povsch IckaaMta. °^kviaii to oglfe Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo - ić slabo pripravljene. nete vsaki pomoti, pazile natančno na to. da je na vsakJ steklema ime | ralof^i: Itaten L. Prere 19, me Jacob, Pariš. I se ne roorejo privaditi ogljcr praick pozirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc I . pastilje po vsaki jedi in kadar u**ufi}Q lefcKVne bolečine, zavzeti zadostujek> I - m imajo'isti gotov oćtock. Pastilje vsebajejo čisto o^jc Belloc- Zadostuje v usta jih I ■■-imi, ki jih raztopi, potreti l^1^ I iva se t L|nbijaoi: Ukarna br. Pkcoli, lekama Sasnik, iekarna U. pt Tmkocz> I ama Ph. Mr. Jo«. čihmat. ffaznanilo prodale. I Podpisano upraviteljstvo konkurzne mase Karla Lan četa V Laverei nrodajalo bode kar od 22. julija 1912 dalje ~Wt I vso v konkurzno maso spadajočo in v Laverci se aahaialećt tlo ialooo oa li itia iz pite roke. I Na prodaj bo: okoli 1800 hl belega In rde-msd vina ter crnine, več)e iteTilo oramnili P4ov (Lagergebinde) s skupno vsebino okoli VOO hl, neka) sto transportnih sodov, dalje VetarskO orodje, kakor pumpe, pipe, cevi i. t. d.f pije okoli sto steklenic sampanlca in vina ¥ Ptelikah, okoli 570 litro? iganfa itd. I Obenem prodala sf ^od« twdi v tatemb«rka se nahajajoča vinska M obseirafoća okoli 5OO hl belega in rdečega vifia ter crnine I SO tf anspor^tfiih sodov na licu mesta. I Termirii proda]« pa se bodo dogovorno z interesenti za posamezne ■ ^ioćili. ■ V&a đntga pojasnila daje podpisano upraviteljstvo konkurzne mase. 1 V Ljubljani, dne 8. julija 1912. V kot upravitelj konkurzne mase ■ Karia Leaae na Lav era. Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova Pol|anskl nasip st 8. R«ichew« hite. Vallka >•!•■• stedllalh ognjlsč. IzTTstao la ••Uda« dftle. Cane zmerne. Poprawila ae 1 • točno izvratijejo. i • HM »lesa navalni* i« Mifiiejiik otroških vozičkov ta navadu« 4o n«iti«et*e ■^^ • zime! ^BHa^ M. Pakle I Josip Rojina! ralll krojač prve vrste i=J m se nabaj« sedaj v lasto i hiši II n Franca Jožela testa). n konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in ele- raJTantne izvršitve. -| Tvomltka zaloga najfiiiejšili angi. jj I ii tranc. specijalitet blagi JI |: Zavod za uniformiranie.: jj PNajboijši kosmetiiki predmeti I za olepsanje polti in telesa so: MKL Jš *m milo po SO h, «5 HB Utt :: cream po :: £ ^H —■ l K; o I^B jIa :: Mentbol r. O ■ ^H UB nstea voda po ** ■ sav —— f R> "2 ^^Jbh sobni pra&ek po 6Oh; CHANDO1S DE SAMPANJEC I ^^ NATVT5C!KC^\ DVORA---------- IN = ARISTOKRACIJE ^^S^jL M Clavno zastopstvo r ^uS^as* J-wetdman !! 500 kron!! Vam plačamako moj izkoreninjevatec „mazilo MA" (Riasatbe) Vaših kurjih očes, brada-vic, tide kože v trch dneh ne odstrani brez bolečin. Lonček z garancijskim listom 1 K Eemeny, Eaftava L, Poitf ach 11 §4 Ogrsko- Otroška igrača ■ je opravljanje domaćega penla, ako H rabimo 12'»8 H I samođelujotc pralno sredstvo. 11 Zajamčeno neškodljivo! Ni klor! H Po polurnem kuhanju mk bleščeče bdo perilo. 1 ppfcil** vanije tkanine in penlo ae v kotlu B^H ♦»1 Cl jII obeii lukor od solnca na trati ^H Tvornica: Bogomil Voitti. Đunaj 1I1J1. h Dobiva se povsod. Dl Strogo solidna naistareiša domara tvrdka. Juveli, zlatnina, srebrnina ter razne ure. /Jr^^^Jk Popravila in i^^ć^ft j nova dels po *^^T^ Mafnitji ccni. ^^^^^ Eđiaa zaloga Br ^p }|jp Lud. Germe, IiuveUr, trgoT«c x arami ter xapri-seteni sodai cenllec. i Ljubljana, Wolfova ulica št.3. I Ceniki lastoai in poitnine prosti. vseh dežela izposiuje inženir 2ol ilM. i«W}W^WLWMAWJ9&m oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnikl na Dunaju VI., Mariahllferstrasse št. 37. I A. Hauptmanna nasledniki A. ZANKL SINOV ^——=== LJUBLJANA. ==—= Tvornica kemičnih barv, lakov in jirnežev, priporoča: ! Oljnate I b arve I Suhe I barve Emajlne barve IFasadne barve Vse vrste: I :: firnežev, ;:l » čopičev, ni :: lakov, ;:| Mavec I (Gips) I Olje za pođe] in stroje Molij Mariiin trg št. 1. Naslov zadostuje: m A. Zankl sinovi v Ljubljani. Ceniki zastonj! Ceniki zasloni! Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer I Ceatrala na Snoajo. — Ustanovljena 1864. — 29 podražnic. Vogal larijiD trgSV. Petra testa(V tllŠl „flSSiCUrSZiOni tžHErali"). Delniški kapital in resem 52,000.000 kron. Preskrbovanjc vseh bankovnih transakcij, a. pr.: Prevzcmanje Aeaarmili vlog na hranilne Najkulantnejše izvrševanje oorcnih naroćU na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izpla I knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrc- čevanje kuponov in izžrebanje vrednostuih parrjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih I štovanjem. — Denar se iahko dviga vsak dan b^ez odpovedi. — Kupovanje in prodajanjc vre^aostnlh novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa- I papirfer strogo v okviru uradnih kurznih poroČil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih pirjev, l;stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih I papiTjev in posojila nanje. papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izpla čila In aakaxila v A me riko In ii Amerike. 1660 I ____^__^___^_. Ustmena In pismena pojasnila In nasvetfl o vseh v banćno stroko spadajočih transakcijah vseUdar brezplačno. - l .____________________ ^ H ^B JKF peataga Cnđsvito kat nad*- W ^S: ^^■r s«ial „nniievalee mrcssa". ^^^g^0^^ im~ Prlsten somo v steklentcob. Naprodaj, kjer so obešeni plakati.