Didakta junij–julij 2014 7 Fokus: Globalno učenje PoMen VKljučeVanja loKalne sKuPnostI PrI VZGojI In IZobražeVanju Za trajnostnI raZVoj / Nina Globovnik / mag., ddr. Ana Vovk Korže / Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Mednarodni center za ekoremediacije Glede na dejstvo, da se slovensko podeželje danes sooča z vrsto ekonomskih, socialnih in gospodarskih izzivov, smo mnenja, da bi bilo le-te možno v prihodnosti uspešno rešiti na podlagi ustreznih znanj in praktičnih izkušenj. Že znan pregovor namreč pravi »daj človeku ribo in nasitil ga boš, nauči ga loviti ribe in nikoli več ne bo lačen«, kar pomeni, da so ljudje že od nekdaj praktičnim izkušnjam dajali velik pomen, precej večji, kot ga daje današnji šolski sistem. V Mednarodnem centru za ekoremediacije, ki deluje pod okriljem Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smo se zato odločili, da s sodelovanjem Razvojnega centra narave, občino Poljčane in okoliškimi šolami (OŠ Poljčane, OŠ Anice Černejeve Makole, OŠ Loče in OŠ Gustava Šiliha Laporje) organiziramo praktične delavnice, na katerih učenci omenjenih šol pridobivajo praktična znanja tradicionalnih slovenskih obrti ter spoznavajo pomen uživanja lokalno pridelane hrane in samooskrbe, ki je eden od vidikov trajnostnega razvoja. Ključne besede: samooskrba, trajnostni razvoj, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR), izkustveno učenje PoMen IZKustVeneGa IZobražeVanja PrI VZGojI In IZobražeVanju Za trajnostnI raZVoj Naravnih nesreč je vse več, naraščajo težave z vodo, hrano in tlemi in zato se mora tudi izobraževanje nujno od- zvati na omenjene aktualnosti (Aubrich 2006). Prav tako je 21. stoletje zaznamo- valo nekontrolirano uničevanje okolja ter skrajno arogantski odnos družbe do okoljske problematike na eni strani ter vse glasnejše pobude različnih organi- zacij in posameznikov po varovanju in ohranjanju naravnega okolja na drugi strani. Nekontrolirana potrošniška mr- zlica je pripeljala do te mere, da je pro- blem trajnostnega vprašanja obravnavan tako rekoč na vseh nivojih družbenega delovanja, kot na primer v politiki, gospo- darstvu, šolstvu itn. Na to nas nedvomno opominjajo tudi različne svetovne komi- sije, deklaracije, strategije, združenja in konference, kot na primer Brundtlandova komisija (1987), Deklaracija o okolju in razvoju v Riu de Janeiru (1992), Agenda 21 (1992), Strategija vzgoje in izobraže- vanja za trajnostni razvoj Unece (2005). Tudi dejstvo, da je Generalna skupščina Združenih narodov leta 2005 razglasila desetletje vzgoje in izobraževanja za traj- nostni razvoj (VITR), nam priča o tem, da je potrebno nujno spremeniti naše ravnanje do okolja in da moramo v prvi vrsti spremeniti potrošniške navade, pri čemer pa poleg družine lahko odločilno vlogo odigrajo institucije, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, in ne nazadnje tudi lokalno okolje. Seveda pa izobraževanje o trajnostnem razvoju samo po sebi ne bo prineslo spre- memb. Po mnenju Tilburyja (2007) mo- ramo pri učenju o pomenu trajnostne- ga razvoja iti korak naprej in pomagati učečim se razvijati veščine, s katerimi lahko vplivajo na spremembe znotraj sistema, organizacije ali širše družbe. V Mednarodnem centru za ekoremedi- acije 1 smo zato mnenja, da so pri vzgoji 1 Ekoremediacije (ERM) so naravni sistemi za zaščito in obnovo okolja. Definiramo jih lahko tudi kot sonaravno ohranjanje in zdravljenje okolja, saj z uporabo ERM metod povečamo samočistilno sposobnost okolja, zmanjšamo in odpravimo posledice kmetijskega onesnaževa- nja, turizma, prometa, industrije, odlagališč in poselitve (Vovk Korže, Vrhovšek 2006). in izobraževanju za trajnostni razvoj po- membne predvsem praktične izkušnje, sodelovanje z različnimi institucijami v lokalnem okolju, eksperimentalno uče- nje in predvsem pridobljene konkretne izkušnje. Le tako bomo namreč lahko pri posamezniku vplivali na njegove okoljske in etične standarde ter spod- budili občutek odgovornosti za okolje. To nam je potrdila tudi naša raziskava z naslovom Vloga človeških virov za razvoj ekološkega kmetijstva v Podravski regiji (Globovnik 2010), ki nam je pokazala, da tudi kmetje, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom v Podravski regiji, največji pomen pri svojem delu dajejo predvsem praktičnim izkušnjam. Zgolj teoretično Graf 1: Pomen teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj po mnenju anketiranih kmetov (Globovnik 2010) 8 Didakta junij–julij 2014 Fokus: Globalno učenje znanje je kratkotrajno in ne prinese že- lenih rezultatov, zato ga je po njihovem mnenju nujno potrebno kombinirati s praktičnim delom. Iz grafa št. 1 je razvidno, da od skupno 36-tih kmetov, ki se ukvarjajo z ekolo- škim kmetijstvom v Podravski regiji, 16 kmetov (44,44 %) meni, da so praktič- ne izkušnje enako pomembne kot teo- retično znanje, medtem ko jih kar 20 (55,56 %) meni, da so praktične izkušnje pomembnejše od teoretičnega znanja. Nobeden od anketirancev ni namenil večjega pomena teoretičnemu znanju kot praktičnim izkušnjam, iz česar lahko sklepamo, da so po mnenju anketiranih kmetov za uspešno delovanje praktične izkušnje nekoliko pomembnejše od teo- retičnega znanja. Ob upoštevanju zgoraj navedenega dejstva smo v Mednarodnem centru za ekoremediacije zato velik poudarek dali predvsem razvijanju praktičnega znanja in izkušenj v lokalnem nivoju na vseh nivojih vzgoje in izobraževanja, in sicer na področju varovanja okolja. občIna Poljčane je učna občIna s PoudarKoM na raZIsKoVanju In IZobražeVanju Za trajnostnI raZVoj Občina Poljčane se razteza na 37,5 kva- dratnih kilometrov in je imela po podat- kih Statističnega urada Slovenije v letu 2013 4.500 prebivalcev (Splet 1). Leži v severovzhodni Sloveniji v osrednjem delu Dravinjskih goric, nad katero se dviga kraški osamelec Boč, ki predstavlja nekakšen zaščitni znak občine. Reka Dra- vinja predstavlja življenjsko žilo doline med Dravinjskimi goricami in Bočem in je ob svoji neposredni bližini ustvarila poplavno območje, kjer se nahaja veliko zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst. Neokrnjena narava in edinstven primer ohranjene rečne struge Dravinje z izje- mno biotsko pestrostjo sta razlog, da se okoli 50 % ozemlja občine vključuje v za- varovano območje Natura 2000 (Splet 2). Z odcepitvijo dela občine Slovenska Bi- strica v letu 2006 so Poljčane postale samostojna občina, ki je v svoji razvojni strategiji postavlja velik poudarek na ohranjanju in varovanju naravnega oko- lja ter promociji zelenih tehnologij s po- udarkom na ekoremediacijah (Splet 3). Delovanje občine je tako vse bolj pre- poznano tako v Sloveniji kot tudi širše, s čemer daje vzoren vzgled ostalim po- deželskim oz. ruralnim območjem, da začnejo svoj razvoj usmerjati v okolju prijazne panoge, kot npr. spodbujanje zelenega turizma in zelenih poklicev. Na tak način si lahko poleg čistega okolja zagotovijo tudi nova delovna mesta in prispevajo k kvalitetnejšemu življenju prebivalcev (Globovnik idr. 2010). Z uresničevanjem svoje razvojne vizije, da postane učna občina s poudarkom na vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj, je od leta 2009 začela z uspešno vzpostavitvijo različnih izobraževalnih objektov, ki so namenjene pretežno oko- ljevarstvenim vsebinam. Tako je v občini Poljčane možno obiskati Učilnico v na- ravi (Splet 4) in Permakulturni poligon Dole (Splet 5), več učnih in kolesarskih poti, rastlinsko čistilno napravo, ptičjo opazovalnico, lokalno tržnico ipd. Pogoji za praktično izobraževanje s poudarkom na pridobivanju osebne izkušnje so tako v občini Poljčane več kot odlični in s svo- jim vztrajnim in uspešnim delom lahko v prihodnje pričakujemo tudi vzpostavitev novih objektov, namenjenim vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj (VITR). učna reGIja draVInjsKa dolIna Kot PodaljŠeK učne občIne Poljčane Dravinjska dolina z osrednjim obmo- čjem v občini Poljčane je učna regija za učenje in poučevanje o naravi, njenih zakonitostih kot tudi njenih bogastvih. Z zasnovo »učilnice v naravi« – preple- tom mnogih tematskih učnih poti in ekoremediacijskim učnim poligonom – je območje postalo leta 2009 s svojo naravno in kulturno dediščino izhodišče za izvedbo naravoslovnih, projektnih dni, interdisciplinarnih ekskurzij, razi- skovalnih aktivnosti in obiska društev, šol, zainteresiranih posameznikov ter predstavnikov vodstvenih struktur. Učna regija je opremljena s številnimi učnimi gradivi, delovnimi listi, učnimi kartami in didaktičnimi igrami, ki so učiteljem in profesorjem v pomoč pri izvedbi izobraževanja v naravi (Vovk Korže, 2014c). Pripravljena gradiva so velika pomoč zlasti pri izvedbi obvezne prakse in prak- tičnega pouka v okviru izobraževalnega programa Naravovarstveni in Okoljevar- stveni tehnik kot tudi za uresničevanje učnih ciljev v okviru okoljske vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Na novo razviti učni programi v ospredje postavljajo učne vsebine, ki jih ponuja narava v Dravinjski dolini (Samostanska učna pot, Ekosistemska učna pot Ličnica, Slika 1: Lokacija občine Poljčane (Splet 6). Didakta junij–julij 2014 9 Fokus: Globalno učenje Učna pot po Dravinjski dolini, Učna pot po dolini potočnih rakov, Čebelarska učna pot, Gozdna učna pot Boč, Učna pot med drevesnimi zakladi, Učna pot po zapuščenih rudniških rovih) in dva učna poligona za ekoremediacije ter sa- mooskrbo s permakulturo (Vovk Korže 2014b). V okviru strokovnih podlag priprave uč- nih programov in modulov za praktični pouk, terensko delo in ekskurzije so bili pripravljeni štirje učni programi, in sicer učni program v skladu s katalogi znanj za obvezne in izbirne module izobra- ževalnega programa Naravovarstveni tehnik, učni program za raziskovanje, terensko delo in učenje v okviru vzpo- stavljenih učnih poligonov za področje naravovarstva, okoljevarstva kot tudi okoljske vzgoje z medpredmetnimi po- vezavami z obveznimi splošnoizobra- ževalnimi predmeti, kot so biologija, geografija, kemija, kot tudi izbirnimi predmeti čebelarstvo, kemija v okolju itd. ter priprava učnih programov za izvajanje naravoslovnih dni, ekskurzij in terenskega dela v okviru osnovnošol- skega izobraževanja, in sicer v okviru predmetov spoznavanje okolja (1. tria- da); naravoslovje in tehnika (2. triada); biologija, geografija (3. triada) in zlasti izbirnega predmeta okoljska vzgoja, na vseh stopnjah osnovnošolskega izobra- ževanja (Vovk Korže 2013a). sPodbujanje trajnostneGa raZVoja na loKalnI raVnI Eden od vidikov zagotavljanja trajnostne- ga razvoja je tudi pospeševanje lokalne samooskrbe, ki je v Sloveniji zastrašujoče nizka predvsem na področju zelenja- ve – ta je leta 2010 znašala samo 31 %, medtem ko je na področju žita oko- li 56 % (Splet 7). V ta namen se je na pobudo lokalne samouprave Poljčane (Razvojni center narave) in Mednarodne- ga centra za ekoremediacije oblikovala Pobuda za popestritev lokalne tržnice v Poljčanah, ki spodbuja sodelovanje med šolami, različnimi institucijami na lokalni in regionalni ravni ter lokalnimi ponudniki. Enkrat mesečno priredi od- mevnejši dogodek na tematiko spodbu- janja lokalne samooskrbe in predstavitvi ene od tradicionalnih slovenskih obrti, kjer imajo v okviru praktične delavnice obiskovalci lokalne tržnice možnost po- drobneje spoznati postopke izdelovanja izdelkov tradicionalne slovenske obrti ter podrobneje sodelovati z lokalnimi ponudniki. V okviru praktičnih delav- nic je bila predstavljena problematika samooskrbe in pomen uživanja lokalno pridelane hrane, ne samo z vidika obre- menjevanja okolja, temveč tudi z vidika našega zdravja. Prav gotovo je hrana, ki jo ponujajo lokalni ponudniki, kakovo- stnejša, sveža in občutno primernejša za naše zdravje kot tista, ki jo uvozimo iz tujine. Z vzpostavitvijo lokalne mreže sodelovanja šol, lokalne skupnosti in lo- kalnih ponudnikov smo tako naredili korak naprej pri posredovanju zanj in izmenjavo izkušenj in ne nazadnje tudi pri ozaveščanju pomena samooskrbe. V okviru prve praktične delavnice, ki je potekala v februarju 2014, je bila pred- stavljena tudi tipična slovenska obrt, če- belarstvo. Učenci Osnovne šole Poljčane so imeli tako možnost spoznati čebelje izdelke in njihovo uporabno vrednost ter se naučili izdelovanja svečk iz čebeljega voska (Slika 1). Preko praktičnih izkušenj so spoznali pomen čebelarjenja in negativen vpliv uporabe umetnih škropiv na čebelarstvo, dobili pa so tudi priložnost za kreativno in inovativno debato. Spoznali in preiz- kusili so tudi postopek izdelave sveč. Kot izjemno dobra motivacija se je na koncu delavnice izkazalo darilce v obliki konč- nega izdelka. Učenci so tako ob koncu praktične delavnice dobili lasten izdelek (svečko iz čebeljega voska, ki so jo na- redili sami, ter majhen kozarec medu). Druga praktična delavnica, ki se je od- vijala v marcu 2014 je bila namenje- na predstavitvi lončarstva (Slika 2, 3). V okviru omenjene prireditve smo se dotaknili tudi problema današnje po- trošniške družbe, ki v želji po vedno novih izdelkih za seboj pušča vse večje pustošenje in degradirano okolje. Učenci so kritično razmišljali o njihovih nakupo- valnih stilih in poskušali poiskati rešitev za zmanjševanje odpadkov. Na lončarski delavnici so spoznali tehniko izdelovanja loncev na lončarskem vretenu in tehni- ko poslikave loncev. Spoznali so pomen lončarstva nekoč in danes ter prednost lončarskih izdelkov v primerjavi s so- dobno izdelanimi posodami in lonci. Kot končni izdelek so dobili skodelico, ki so si jo sami poslikali in tako dobili občutek uporabnosti pridobljenega zna- nja in spretnosti. Tretja praktična delavnica, ki se je od- vijala v aprilu 2014, je bila namenjena predstavitvi pletenja košar iz vrbovih vej (Slika 4). Tematika pletenja košar se je navezovala na velikonočne praznike. Seznanili so se s celotnim postopkom pletenja košar ter spoznali, da takšno Slika 1: Praktična delavnica vlivanje svečk iz čebeljega voska v sklopu spoznavanja čebelarstva (Foto: Nina Globovnik) 10 Didakta junij–julij 2014 Fokus: Globalno učenje delo zahteva veliko mero potrpežljivosti, natančnosti in kreativnosti. Ob koncu de- lavnice si je vsak učenec spletel podlago iz vrbovih vej za vroč lonec ali posodo. ZaKljučeK Glede na odziv lokalnega okolja lahko z gotovostjo trdimo, da so pristopi v obliki praktičnih delavnic izjemno priljubljeni tako pri učiteljih kot tudi pri učencih in starših. Znanje, ki ga usvojijo udeleženci delavnic, je po naših izkušnjah kakovo- stnejše in predvsem trajnejše, učenci pa se v želji po novi izkušnji praviloma radi udeležujejo tovrstnih dogodkov. Z vzpostavitvijo mreže sodelovanja smo tako povezali več institucij na lokalni in nacionalni ravni, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem in ki bodo na podlagi primerov dobrih praks skušale razvijati veščine kritičnega mišljenja, reševanja Slika 2: Praktična delavnica izdelovanja lončene posode na lončarskem vretenu v sklopu spoznavanja lončarstva (Foto: Nina Globovnik) Slika 3: Praktična delavnica poslikave lončene posode v sklopu spoznavanja lončarstva (Foto: Nina Globovnik) Didakta junij–julij 2014 11 Fokus: Globalno učenje konfliktov, inovativnega razmišljanja ter tako razviti bolj odgovoren odnos naših otrok do narave in družbe. literatura Aubrich, H. (2006). Changing Philo- sophies in Geographical Education from the 1970s to 2005 an interna- tional perspective. V: Geographical Education in a Changing World Past Experience: Current Trends and Future Challenges, letn. 85. 39–55. Globovnik, N., Vovk Korže, A., Kokot, M. (2010). The importance of coo- peration with local authorities for promotion the ecoremediation te- chnologies. V: Dražić, G. (ur.) Confe- rence proceedings. Belgrade: Faculty of Applied Ecology Futura. 273–282. Globovnik, Nina. (2010). Vloga člo- veških virov za razvoj ekološkega kmetijstva v Podravski regiji (ma- gistrsko delo). Maribor: Filozofska Fakulteta. Http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva. php?id=16142, (dostop 1. 4. 2014). Tilbury, D. (2007). Learning based change for sustainability perspecti- ves and pathways. V: Wals, A. E. J. (ur.) Social learning. Wageningen: Wageningen Academic Publishers. 117–131. Vovk Korže, Ana (2014a). Judgment of the local and regional programs in case of sustainability. Journal of sustainable development studies, letn. 5, št. 2. 169–191. Vovk Korže, Ana (2014b). Permacul- ture as a new opportunity for the younger generations. Mitteilungen Klosterneuburg Rebe und Wein, Ob- stbau und Früchteverwertung, letn. 64, št. 1. 232–239. Vovk Korže, Ana (2014c). Slovenija – učna regija za izkustveno izobraže- vanje. Vzgoja in izobraževanje, letn. 45, št. 1/2. 106–112. Vovk Korže, A. in Vrhovšek, D. (2006), Ekoremediacije za učinkovito de- lovanje okolja, Maribor. Http:// www.eu-skladi.si/www.euskladi. si/portal/admin/ostalo/gradiva2/ ekoremediacije-za-ucinkovito-varo- vanje-okolja.pdf dostop 1. 4. 2014. Splet 1: Statistični urad Republike Slo- venije (SURS) 2013. http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Sa- veshow.asp, dostop 1. 4. 2014. Splet 2: http://www.itr.si/uploads/Gw/ iu/GwiuqMoUj8DHSKk9Vrjm9g/de- lez_ Natura2000_po_obcinah.pdf, dostop 1. 4. 2014. Splet 3: http://www.poljcane.si/default. aspx, dostop 1. 4. 2014. Splet 4: http://www.ucilnicavnaravi. si/promocijski-film-ucilnica-v-nara- vi-2009, dostop 1. 4. 2014. Splet 5: http://www.ucil- nicavnaravi.si/2011/ ekovas-dole-prvo-sajenje-drevja, dostop 1. 4. 2014. Splet 6: http://sl.wikipedia.org/wiki/ Slika:Obcine_Slovenija_2006_Polj- cane.svg, dostop 1. 4. 2014. Splet 7: http://www.stat.si/doc/ statinf/15-SI-277-1201.pdf, dostop 1. 4. 2014. Slika 4: Praktična delavnica pletenja košar iz vrbovih vej (Foto: Nina Globovnik)