Štajerski dež. zbor. XV. Seja 7. jan. 1874. Seidl-noT predlog, da se opravilni red dež. zbora prenaredi, se sprejme in odboru za srenjske zadeve t pretres izroči. — Ravno tako predlog Čokov, da se Tsled postave direktnih ToliteT t drž. zbor spremenijo določbe dež. reda in Tolilne postaTe, ki se ne skladajo Teč s postaTO o državnem zastopu od dne 2. apr. 1873. Ta predlog je torej mevil na to, da dež. zastop stoj pečat pritisne diiektnim tolitvam, ki so — po ČokoTih besedah ,,doaedanjo ZTezo državnega in deželnih zastopoT potrgale in državnemu zboru zagotovile samostalnost, ki se držaTnemu zastopu spodobi". ObraTnava o tej stvari bila jev posledaji (23.) seji; o tem govorimo torej pozuaje. Predlog dež. odbora, da se doaedanje dež. posilnice (v Messendorfu in Lankovci) držaTi t upravo piepuste, se odda fin. odboru. — Dež. odbor stavi pogodbo, da držaTa deželi poTrne po pravični cenitvi stioške za napraTO in pripraTe teh posilnic, ki stanejo deželo nad 20.000 gld. Tsako leto, ter se stroški od leta do leta s številom posiljeneeT množijo. Zdaj je v Measendorfu 121 možkih, t Lankovci pa 74 žensk (pod skrbjo sester krščanske ljnbezni st. Vincencija Pavlanskega). Dež. odbor nasvetuje izročitev posiluic t državno upraTO posebno zato, ker ima dežela že itak čez in 5ez drugih stroškoT, in pa, ker stvar po 8T0Ji naravi držaTi pripada, kakor je tudi Tsled drž. postaTe od dne 10. maja 1873 dež. postava od dne 31. jan. 1867 o napraTi dež. posiluic skoro Tsa ob veljavo prišla. — Po predlogu odbora za srenjske zade^e se odreče graškemu mest. zastopu prošnja za prenaredbo nekterih določeb srenjske postave; sklene se pa, da sme dež. odbor za leti 1874 in 1875 dovoliti prodajo mestuega imetka, Tiednega 25.000 —50.0j0 gld., ako to mestni zastop sklene. — DTema srenjania: nemški t Giessenberg-u, in slovenski pri st. LoTiencu t pnšavi se doToli ločitev prej združenih srenj, ter bode od poslednje trg st. Lovreuc za se in katast. srenji Kretzenbach in Leben, pod imenom ,,Kretzenbach" , (sIot. imena nikjer ne najdemo) krajna srenja za se. Najvažniša -stvai- t tej seji bil je predlog fin. odboia, da potrdi dež. zbor pogodbe, pod kterimi hoče držaTa dosedanjo dež. tebniko t Gradcu na STOje stroške prevzeti, in sicer že od početka tekočega leta. Zdaj s tehuiko združena kmetijska in gozdnarska šola, kakor tudi bogata prirodoslovna zbirka t Joaneji ostala bi pod dež. upraTO tudi zanapiej. Da fin. odbor t soglasji z deželnim odborom oddajo tehnike t državno upravo priporoča, je poglavitni uzrok ta, da imamo že zdaj neprimeino Telikib dež. stroskoT, namreč 2,800 000 °ld., blizo 3 milijone, in bi še Trh tega potreben bil blizo 1 milijon gld. za stavljenje nove tehnike, ker so zdaj aole po več hišah razkomandane, kar ne more dalje biti. — DržaTa h o č e šolo prevzeti, ter je že v letosnji drž. proračun postavila za tebniko t Gradci 100.000 gld ; država pa tirja_od dežele, da se odkupi s 600.000 fl. za zidanje nove tebnike tako, da plača iz začetka ko se staTba začne, 150.000 gld., 200.0J0 gld. potem, ko bo poslopje pod streho, in ostalih 250.000 fl., ko bo aola cel6 gotova. — Fin. odbor, kterega je izTrstno zastopal dr. Jož. žl. Kaiserfeld, je gorko priporočal, udati ae tej pogodbi, ki ue bb prebuda, ker se že od letos zanaprej, ko prevzame država stroaek za šolo, deželi pribrani Tsako leto najmanj 65.000 gld., in ker se ostali potrebni denar labko dobi po tem potu, da se dež. imetek zastavi, zastavina pa t 30—32 letih amortizira, po obrestih izplača. — Dižavinim pogodbam se je posebno vpii-al dr. Rechbauer, ki je nasTetoTal že iz začetka izreči, da je to kriTična tirjateT, kteri se sicer, ako že ni drugaiS mogoče, dež. zastop po8ilama uda, pričakuje pa, da bo drž. zbor deželi priklado zmanjaal. Diugi goTorniki in posebno poročeTalec, dr. J. Kaiserfeld, so pa kazali na nevarnost Rechbauerjevih predlogoT, ker bi 8e lahko Tse razbilo, ter bi morala dežela ali tehaiko opustiti ali pa silne stroške za zidanje nove telmike sama na-se vzeti. — Pri glasovanji pade predlog Rechbauerjev in obvelja predlog fiu. odboia, t kteietn se izreka, da dež. zastop Tse pngodbe, od vlade stavijene, sprejiue, ter de želnemu odboru oblast daje, da stvai- dožene. — K teinu je dr. Recbbauer nasvetoval pristavek, po kteiem dež. zbor brez okolišanja STOje prepii- čanje izreče, da bo od Tlade staTljeni pogoji pretrdi in Beopravičeni, ter se nadja, da bode vlada z drž. zborom od t^h pogojeT od^topila, ter tehniko prevzela ali brezpogojno, alj Tsaj ne pod tako trdim pogojem. —Ta dostavek je obveljal s 27 pidti 26 glasovom. Zanj so gla«ovali razen marib. Reuterja in Carneri-ja vsi poslauci iz slovenske strani, kakor tudi nemški poslanci ^pravne" stranke, in nekteri liberalci. — Ob enem se skleue, da odstopi dež. zbor stojo postaTodajno pravico gledč tebnike držaTi, ako jo ta na STOJe stroške prevzauie. — Pri državnih poslancih je torej, ali bo dežela morala plačati Tseb 600.000 fl. ali ne? — XVI. Seja 10. jan. 1874. V tej kakor t prejšnji seji seje oddalo Teč prošinj za odpraTljenje posilnega legaliziran j a. Pa kaj pomaga, če dež. zbor za to prosi, ko se pa gosposka zboinica na Dunaji sraniuje, odpiaviti postavo, ki je ae čisto nova. — Predlog dež. odbora, da se 20.000 gld. za vničenje živinske kuge v dež. proračun za 1. 1874 vzame, se brez Tse debate potrdi, ker se je grozna moiilka tačas dežele že bila lotila, in je dež. odbor že bil za nujne stroške t okužene okraje poslal 10.000 gld. — Zastran postavljenih 10 dež. živinskih zdravnikoT, zdiavilskih okrajeT, mest in opravil zdraTnikoT se pusti Tse, kakor je z a 5 a s n o uravnano, dokler ne bodo skuanje pokazale, kav je treba premeniti; dež. odboru se naroča, da se z Tlado pogodi, na koliko in proti kakemu povračilu da naj dež. živinski zdravniki tam pomagajo, kder bi drž. živinski zdravniki opiavljati morali. — Trški erenji Gornigrad, ki je bila proti SToji Tolji 1. 1850 z drugimi kmečkimi srenjami zdiužena, se doToli ločiteT, ter bo zanaprej trg srenja za se, kmecke občine pa pod imenom ,,Vočna" za se kot krajna srenja. Na Trsto pride predlog ČokoT in' tovarišeT o spremembi, praT za prav popravi postave za posle od dne 30. jan. 1857. Dež. odboinik, dr. Michel, ima Teliko zaslugo, da je kot zveden jurist odborove predloge popravil. Ker so vsi goTorniki tožili, da ni toliko postaTa neredov kriva, mai-Teč župani, ki je ne zTišujejo, hoče rGospodar" Tsaj onim županom, ki njega berejo, noTe določbe natauko poTedati, drugi pa naj gredd vprasat naših poslanceT, ki bi lebko zabtevali bili, da se taki sklepi, ki segajo v srenjske zadeve, tudi t sloTenskem jeziku ob kratkem posnamejo in srenjam pošljejo. Pj predlogu KellerspeigoTem se je po imenih najpred glasovalo o tein, ali bi se preko teb piedlogov pvestopilo na dnevni red po nasTetu Hammer-Purgstala ali ne? Nasvet je bil s 33 proti 11 glasoTom zavržen, prišla je torej stvar v obravnavo in sklepanje. Sprejeti so bili potem naslednji členki, kot dodatki k postavi za posle na kmetih (inestih) in t Gradcu: I. Clen: Za kmetijske opravila najeti posel (družinče), kteremu je Tsled §. 9. postave za posle od dne 30. jan. 1857 (alj Tsled §. 9. iste postaTe za Gradec od 30. apr. 1857) eno leto služiti, ter se mu čas službe poslednji dan m. decembra konča, senesmeskterim drugim gospodarjem pred 1. novembrom tekočega leta za službo pogoditi. — Družinče, ki to postaTo prestopi, zapade kazni zapora od 1—3 dni, ter mora prejeto aro (nakupščino) Trnoti blagajnici one srenje, kder je bilo t to obsojeno". — II. Clen. Gospodar, ki Tedonia z družinčetom služno pogodbo proti prepoTedi I. členka Bklene, zapade globi od 5 do 25 gld. PiaTice tudi n i m a tirjati, da družinče službo nastopi, alj če je nastopiti noče, se kaznuje po §. 8. postaTe za posle. — III. Clen. Zapadla ara (člen I.) in naložena globa (člen II.) se mora po predpisu §. 43. postaTe za posle od dne 30. jan. 1857 (poselskega reda za Gradec od dne 30. apr. 1857) porabiti. — (Po omenjenem §. 43. se take globe porabijo t podporo siiomašnim poslom, ki si ne morejo Teč užitka prislužiti). Odbor je še predlagal precej zmedeni IV. članek, kdo da nainreč naj o tej rečl sodi, kazen izreče in iztirjaTa; toda predlog pri glasovanju pade, in torej Teljajo za to določbe §. 41. postave za posle, Tsled kterih razsoja služne prepire srenjski predstojnik, kazen pa določuje on z dvema srenjskima STetoTaicenia. — Spoštovane srenjske predstojnike, ki berejo naš list, končuo prijazno opominjamo, da se naj natanko teb, hvaleTrednih določeb, držijo, ter po nobeni ceni ne trpijo, da ktero družinče v srenji službo nastopi, preden se je z družinskimi bukTicami pri predstojniku oglasilo. Skrbite za lepi red, ki je duša družbinskemu žiTljenju! (Poslanec Barenfeind je predlagal, da se namesto dne 1. noT. reče pred prTim oktobrom, kar bi bilo na Tsako stran boljse; ker pa B. po nesreči alj sreči ni liberalec, tudi pri liberalni večini ne obTelja, kar on prediaga, naj je še tako dobro. — Opomniti tudi moramo, da Telja I. člen edino le za posle, ki se t službo Tzamejo za kinetijske opraTila, in scer s pogodbo, da Tse leto, noter do poslednjega dne decembra onega leta t slnžbi ostanejo. Za Tse druge TeIjajo določbe §. 24—30. postaTe za družino.) zkrinNptkTiTndramtepižaškpodrČ i prselTdusororegtud36Tolust