Sirana 10 Naše NOVINE 25. jun 1979. Slovenska stran ¿Stög W PIŠETA IN UREJUJETA: ^ Lojze Košorok in Pavla Gruden 64 Kar Po Domače.. Bog je - dobesedno - kar človeku najbolj odgovarja. Za mene je Bog intelekt. Ni Intelekta brez duha, ni intelekta brez človeka - na Zemlji. Bog je to in plus. Ta plus je tajna. Ker pa Tajna vsakemu človeku ne odgovarja, je bog človeku denar, moikl, ženska, mati, otrok in vse mogoče stvari in reči. So ljudje, katerim je bog celo poklic ali ideja. Vse to za mene ne predstavlja Boga. Papež po mojemu mišljenju ne more biti niti Njegov namestnik niti zastopnik kvečjemu Njegov zagovornik. Zagovornik Boga pa more biti vsak človek. A papež je le voditelj katollčnov. Torej bi vsak papež moral biti spoitovana osebnost. Toda tega zgodovina ne potrja. Vsekako je sedanji papež po njegovih dejanjih spoitovanja vreden. V kolikor nas tukajinjl tisko o vsemu kar se v neposredni zvezi s papezom dogaja obveiča, je pomanjkljivo. V nemškem tisku sem zasledila, da so mu italijanski komunisti podarili tako veliko torto za njegov rojstni dan, da Jo Je neslo nekoliko moikih. In Marijo v naravni velikosti izdelano iz cvetlic. Tudi na televiziji nismo videli vsega. Našla pa sem v slovenskem tisku dopis, ki priča o uradnem sprejemu papeža v Poljski, kar tukaj brez komentarja prilagam. Pavla Gruden. Knjižne slovenščine sem se naučila v Avstraiji, Pravi Zofka Petek, ki je po 26 letih obiskala rodno Slovenijo Očarana sem nad Domovino Iz Avstralije je prlila naravnost v Pekel. Ampak ona pravi, da je prišla v raj. Če bi mogla, bi ostala v tem Peklu, razvejani dolini med Lenartom in Mariborom, Ali pa na Gorenjskem, med planinami. V šestindvajsetih letih je le enkrat videla sneg... Samo dva meseca časa ima Zofka Petek za vse tisto, po čemer je hrepenela dobrega četrt stoletja. Slovenijo bo obredla do zadnjega kotička, obiskala sorodnike in znance pa prijatelje, s katerimi si je dopisovala, ne da bi jih bila kdaj videla. "Vse si zapomni, Zofka, karti bodo rekli, pa pridno fotografiraj, da nam boš povedla, kako je zdaj pri nas," soji pred odhodom naročali rojaki. Kakih dvesto ljudi se je zvrstilo pri nas doma v Avstraliji, preden sem odpotovala. Nasuli so mi kup naslovov, pozdravov in daril za svojce v domovini. Veliko svoje prtljage sem morala pustiti doma. Mož je rekel, da se najbrž sploh ne bom več vrnila v Avstralijo, če bom ustregla'vsem naročilom, pravi. Čez ocean bi plavala«. "Najbrž boste vprašali, zakaj sem sploh Sla v Avstralijo. Težko je to razložili. Ni bila to pot v Indijo Koromandijo, kjer se cedita med in maleko. Pa tudi trenutna trezna odločitev zrelega človeka, da bo šel na boljše, se temu ne bi dalo reči. Skoraj vsi slovenjegoriški otroci, ki smo odraščali v veliki revščini, smo že od majhnega sanjali o nekakšni Ameriki, Avstraliji... Tudi po vojni, ko smo že na veliko gradili, nas je misel na tujino še zmeraj preganjala. Kot nekaj, kar je pač treba izkusiti. Še zmeraj se lahko vrnemo, smo razmišljali, ali bolje rečeno, gotovo se bomo vrnili. Pa pride potlej vse drugače... Najprej je odšel v Avstralijo mož. leta 1953 pa sem šla za njim še jaz. Prvih nekaj let je bilo strašnih, ocean bi bila preplavala in se vrnila domov, da bi se dalo. Jezika nisem znala, tudi priložnosti ni bik), da bi se dalo. Jezika nisem znala, tudi priložnosti ni bik), da bi se ga naučila. Hodila sem v tečaje, a kaj. ko se nisem imela s kom pogovarjali. Zaposlila bi se bila, pa je bilo za ženske premak) delovnih mest. Tako sem se zabila v gospodinjstvo, ročna dela in vrt. Rodila sem sinova, z velikim trudom smo si sezidali hišo. Jaz pa sem gospodinjila, gospodinjila. Včasih po nekaj dni nisem videla drugih ljudi razen domačih. Mož je veliko delal, med otroki pa se pootročiš. Le brala sem veliko in hlastno, vse, kar sem dobila slovenskega. Za tiste čase ne bi mogla reči. da so Sk)venci v Avstraliji kaj prida držali skupaj. Pa ne da ne bi hoteli. Starejši izseljenci so bili razsejani po deželi. niso vedeli drug za drugega, še posebej starejši so bili strahotno osamljeni. Jezika niso znali in z domačini se niso mogli sporazumevati, rojakov pa niso poznali. Nihče nas ni takrat pričakoval, nam pomagal z nasveti... Danes je vse drugače. Novince •sprejmemo in jim pomagamo, predvsem pa jih seznanimo z rojaki. Kakih 2000 Slovencev nas. je v milijonski Adelajdi na jugu Avstralije, kjer živim". Slovenščine sem se naučila v Avstraliji Zofka Petek govori knjižno slovenščino, ob kateri bi zardeval marsikdo, ki je prepričan, da dodobra obvlada materin jezik. Ko sem prišla v Avstralijo, sem tolkla po domače, po pesniško, iz Pesnice sem namreč doma. Pa mi je mož rekel, da bova odtlej govorila pravilno slovensko. Bolj je izobražen od mene in je materinščino tudi bolje poznal. Slovenksi jezik je bil edina pristna vez z domovino, zato ga je bilo treba še bolj utrditi. Brali smo, poslušali plošče in zmeraj smo se dana pogovarjali samo slovensko. Sinova dobro razumeta slovensko, odgovarjata pa v angleščini. Ko bosta prišla v Slovenijo na obisk, jima bo jezik gotovo stekel. Veliko sem si tudi dopisovala, pa ne samo s sorodniki in znanci. Revijo Jano sem pred leti prosila, naj objavi moj naslov. Dobila sem več kot 400 pisem. Veliko toplih besed so mi napisali rojaki, skoraj stalila sem se od sreče, čeprav si z vsemi nisem mogla dopisovali. Papež na Poljskem Janeza Pavla II. pričakali z vsemi častmi - Srečanje z E. Gierekom -"Prizadevanja v prid dialoga in miru" obisk v VARŠAVA, - Prvi papežev socialistični državi poteka v dostojanstvenem ozračju ob naklonjenosti državnih oblasti samodiscipliniranosti vernikov, slovenosti ob prihodu papeža Janeza Pavla II. je bila v veliki meri prepuščena cerkvenim oblastem: vsaka župnija je imela na ulicah in trgih označeno svoje mesto, za red pa so skrbeli mladi duhovniki in študentje katoliških visokih šol in semenišč. neki mirnem, tolerantni in veliki Organizacija Spričo tega. da so mnogi ostali brez vabil in prepustnic, je veliko število prebivalcev Varšave preživelo prosto soboto v bližnjih gozdovih, kamor si) poskušali ubežati pred veliko vročino (več kot 32 stopinj v senčil. Kljub lemu so mogli spremljati najpomembnejše dogodke, saj sta radio in televizija neposredno (prenašala papežev prihod in srečanje / najvišjih poljskimi voditelji, kakor tiudi triurno mašo na Trgu zmage. Papeža Janeza Pavla II. so pričakali z najvišjimi državnimi in vojaškimi častmi, ob sodelovanju predstavnikov državnih oblasti, cerkvene hierarhije in diplomatskega /bora. Ko je prišel iz posebnega letala "Al Italia". se je papež vrgel na kolena in poljubil tla "ljubljene Poljske, v kateri je zrasel". To ni bil le izraz spontanega paniotizma. ampak ludi kretnja z določenim političnim pomenom, ki ga je Janez Pavel II. nekaj kasneje med srečanjem s prvim sekretarjem SK Poljske združene delavske partije, Edvardom Gierekom definiral z naslednjimi besedami: "Dovolite mi, da dobro Poljske imam tudi v prihodnje /a svoje lastno dobro, da čutim svoj delež v njem in da tudi v prihodnje živim v tej deželi ter ostanem njen državljan ■ in z enako morda zaradi oddaljenosti aio še večjo - silo bom tudi v prihodnje občutil vse listo, kar bi moglo preliti Poljski, ji škodovati, kar bi moglo pomeniti zastoj ali omahovanje." Poljski voditelji mu niso ostali dolžni: predsednik državnega sveta prof. Henryk Jablonski je dejal ob paperževem prihodu, da bo poljsko ljudstvo "počastilo svojega sina", ki je takoj o ustoličenju v Vatikanu izjavil, da je "z vsem srcem z ljubljeno Poljsko, domovino vseh Poljakov". V posebnem odprtem avtobusu z majhnim baldahinom se je papež prepeljal nekaj deset kilometrov od vojaškega letališčaf do starega dela mesla: pozdravljali so ga cerkveni zvonovi in ploskanje na stotisoče ljudi, med katerimi so bili tudi romarji s severa Poljske in i/, nekaterih sosednjih dežel. Po kratki maši v katedrali sv Jana in kratkem oddihu v rezidenci poljskega kardinala. Wyszynskega se je papež napotil v palačo Belveder, kjer so ga pozdravili šel' poljske partije Edvard Geirek, predsednik državnega sveta Jablonski in drugi voditelji. "Prvo potovanje poglavarja katoliške cerkve in šefa vatikanske države ima velik pomen. Prepričani smo, da bo ta obisk služil stvarem, ki so nam najdražje, uspešnemu razvoju Poljske in v prid človeštva." je dejal sekretar (K PZDP. Dodal je. da je "poljska javnost z veliko pozornostjo in naklonjenostjo spremljala prizadevanja v korist dialoga in miru", ki jih je Janez. Pavel II. storil v prvih mesecih svojega potinfikata. Papež Janez Pavel II. je drugi dan obiska na Poljskem odpotoval v Gnjezno. kjer ga je pričakalo prek 2 milijona Poljakov. Založniška dejavnost cerkve BEOGRAD, (Tanjug) - V Jugoslaviji izhaja približno 200 verskih časopisov in revij v skupni nakladi več kot milijon izvodov. Založniško-publicistična dejavnost je na pomembnem mestu pri delu približno 35 verskih skupnosti, kolikor jih je v naši državi. Tri največje crkve: katoliška, srbska pravoslavna in muslimanska, imajo svoje specializirane založniške ustanove. Z založništvom ne zadovoljejejo le informativnih potreb, temveč tudi potrebe verske vzgoje in teološkega izobraževanja (šole, semenišča, fakultete). Kotoliška cerkev tiska okoli 70 časopisov in revij, srbska pravoslavna 10 in muslimanska verska skupnost 6. Evangelsitična cerkev izdaja tri časopise: v srbskohrvatsem, sk)venskem in slovaškem jeziku. Reformatorska krščanska cerkev (kalvinci) ima dva, adventistična 5 banistična tri in metodistična dve glasili. Makedonska pravoslavna cerkev, krščanska skupnost Jehovovih prič in židovska skupnost v Jugoslaviji izdajajo po en mesečnik. Kristusova binkoštna cerkev pa tri glasila. z urejanjem in i/dajo verskega liska ter z založniško dejavnostjo se ukvarja dobršen del od 20.000 članov profesionalnega verskega osebja s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Verski časopisi izhajajo vsak teden, na štirinajst dni in enkrat ali dvakrat na mesec, vsebinsko pa izražajo najraznovrstnejše in zelo številne dejavnosti verskih skupnosti. Namensko in tematsko so usmerjeni od uradnih listov prek informativnih časopisov za najširšo versko javnost do strokovno teoloških revij in specializiranih izdaj, namenjenih otrokom, mladini, družini, misionarskemu in karuaiivnemu delu. Na splošno gledano se je verska založniška dejavnost zadnja leta še povečevala, po obsegu in po pogostnosti izdaj, ne glede na to, da se naklada nekaterih časopisov zmanjšuje. Poleg časopisov in revij tiskajo tudi knjige, učbenike, koledarje, brošure. poslanice, razglednice, izdajajo gramofonske plošče s cerkveno glasbo, plakate, ob posameznih priiožnostifcHaa snemajo tudi filme z versko vsebino. Verski tisk in druge publikacije z religiozno vsebino so pomembna oblika dela. s katero cerkev kot institucija opravlja svojevrstno komunikacijo z verniki. Redne bralce verskih časopisov predvsem zanima popolnoma verska problematika. Naklade se povečujejo vzporedno z navajanjem in obravnavanjem političnih vprašanj in stališč Analiza kaže, da politična stališča v verskih časopisih največkrat pomenijo identifikacijo verskega in nacionalnega. Včasih se zgodi, da cerkev podleže pritisku nacionalističnih sil in da se izraža kot center strnjevanja "politične opozicije". Zato je v tisku tudi zaslediti članke, ki razpravljajo z družbo o odnosu do nacionalnega vprašnja. o vzgoji, izobraževanju, morali, kar daje takšnim časopisom bolj informativno-politično kol versko obeležje. Vsekakor pa bi omenjena analiza morala biti v ustreznem telesu SZDL Jugoslavije katerega člani so tudi predstavniki verskih skupnosti, ali kje drugje dovolj tehten povod za pogovor o obveznostih, svobodi, pa tudi o njenem zlorabljanju. Še zlasti, ker so v naši družbi enakopravni vsi njeni občani, opredeljen za socializem, ne gleda na to, ali so verniki ali ateisti. To pomeni, da imajo vsi enake pravice, zagotovljene po ustavi, pa tudi dolžnosti, ki jih je treba spoštovati. i Ifauie fy HOBHHE Jezikovna zavest enega najkonkretnejših instrumentov za izboljšanje odnosa do materinščine predlagajo, da bi se postvetovanje ,, . v . , v • • spremenilo v stalno sekcijo RK V Portorožu se je v maju končalo posvetovanje szdl. sekcijo, ki bi skozi v* i«o "Slovenščina V javosti" - Kako da višje jezikovne obravnavala družbena jezikovna vprašanja, tudi dejavnost za višjo jezikovno kulturno družbenih Obširno gradivo stališč, sklepov in organizacij in skupnosti, ukvarjala pa predlogov tega posveta se tudi s posameznimi vprašanji kulture PORTOROŽ, Po razpravi, v kateri je sodelovalo v dveh dneh skoraj 40 govornikov, se je v maju kon čalo posvetovanje "Slovenščina v javnosti". Najpomembnejši rezultat tega srečanja slavistov in drugih kulturnikov je najbrž sprejeti dogovor, izražajoč se v sklepih ter predlogih, ki naj bi jih začeli uresničevati povsod na Slovenskem, ter tako močneje spodbuditi rast jezikovne kulture v pisari in govoru. vseslovenskega značaja izhaja iz prepričanja, da jezik pomembno soustvarja družbena razmerja in da zato družba za svoj vsestranski razvoj in svojo slovensko državnost potrebuje ustrezno jezikovno politiko kot sestavni del kulturne politike. Doslej ni bik) čutiti zadostne skrbi za smotrno jezikovno politiko, so ugotovili udeleženci posveta in kot ja/ikovne politike in prakse. Po večjih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih naj bi namreč zaživeli posebni jezikovni odbori, ki bi na svojem območju bili kos aktualnim jezikovnim vprašanjem, seveda kos ob pomoči slavisiov. Več po/ornosli, nad katero bi v celoti imela nadzor omenjena sekcija, pa naj bi posvečali tudi po šolah in drugih ustanovah, saj samo iz temeljev izhajajoča jezikovna zavest obeta boljši odnos do materinščine, cek) več: udeleženci posveta menijo, da je od ustreznejšega odnosa do slovenščine odvisna tudi rast ravni jezikovne kulture obeh narodnosti SRS. pa tudi reševanje jezikovnih vprašanj pripadnokov drugih jugoslovenskih narodov, ki živijo v Sk)veniji. V svoji sklepni besedi je podpredsednik RK SZDL Beno Zupančič po posvetovanju med drugim dejal, da "imamo zdaj postavljene vsaj temelje in začrtano delovno usmeritev, v nadaljnjem prizadevanju pa bomo morali izdelati podrobnejše programe dela, ki naj jih uresničujejo vsi družbeni dejavniki. Naše Novine ■■■■■■ ill—lllli Zborovanje, je dejal Zapančič, je pokazalo, da obstaja nemalo potreb in možnosti za široko vzgojno in kuliurnopolitično delovanje na vseh področjih družbenega življenja. SZDL pa ima pri tem moč. poseči na vsa ta področja ter vplivali na večjo jezikovno kulturo, boljšo in razuinljivejšo slovenščino. Jože Horvat .ij»1 rcjiiW i t*-*j . rjt fv* Strana za čitaoce Strm 9 Fberomeea ycneiima 3aEsea UJecHaecTor jyHa obo roAMHe oapwaHa je ue/mna 3d basa U.K.Y.fl. Kberoui M3 CwflHeJa Ha Kojoj cy lOByneHM (puHa/Mcru 3a kbvb kojm je hocmo nony/iapHO i/tMe: "Ko/imko no3Hajere croj 3aBimaj." >Kmpm y cacraBy Mwnoui flaBvwoBufh, /lasap PaAMh m PaTKO ByjoceBiih riper/ieaa/iu cy coe npyicnene KynoHe m jeAHomacnoM Ofl/iyKOM OAabpasiu lOqxiHanMCTaii 10 pesepes. CaM ripouec oaabpaiba {JwnajiHcra mye bwo KoiMruiMKoeaH, jep je cbskh Tan an oaroBop aoHOCwo no jeaaH noeH. Y cjiynajy ziaje hckojihko (jhihxjmcr a mviajio mcth bpoj weHa mm ce peaociea Ha jihcth o;ipetjHBao nytem 3peba. Pa3Jior 3a oeaKo bcjihkh bpoj pe3epBH je raj uito je setiH bpoj ((MiHajiHCTa H3BaH hcw. TaKo aa y ejiynajy hckm (fWHajiMCTa otkajke CBoje yneuihe Ha (JwHamoj nenepn KBH3a Koja je ruiaHHpaHa 3a 1 III. jyjiH opraHH3aTop he ce obpaTHTM pe3epBaMa no pe/iHoj jihcth. Cb3kom <|)HHajiHCTH h pe3epBH bnhe nociiaTO ™cmo y KojeM he ce 3aTpa?KHTH aa noTBpae csoj »o.iajak. h ({mhajthcthma h pesepaajvia bnhe nocjiaTa Teivia h objiatrr nMTaH»a Ha Koja he ce o/iroBapaTM y ((hihajihma. Y cvuitmhm h (JwHajie he noicpHBaTH HCTe objiacTH Kao h ca\i kbh3 je/imho uito he ce y3HM3TH y Ob3Hp BpeMCHCKH h UpOCTOpHH nojmobh. Harpaae 3a ({wnajie kbh3a cy cjieiiehe: 1. FIoBpaTHa kapta 3a JyrocnaBMjy - ookjioh j at-a 2. «I>pM5Knaep - IIokjioh lopata. 3. CTepeo Fpaivio0OH • IIokjioh JyrobaHKe Chuhch. 4. Kojkhh KanyT - IIokjioh JyTHJia H3 CwaHeja 5. KpncTajiHH Jiycrep - riokffoh uky^ Hjeroui h3 OiOHeja. 6. Kacrroa HJiaHapHHa - IIokjioh HKYil H>eroui. >Hnpn je TaKohe Ha cbomb cacrraHKy noc/ie OBe oenme n ycnewne npupeflbe oflpeflno Tewe KBH3a 3a cpMHa/iHO TaKMvweHbe. 1. ripBa TeMa je MCTopuja v\ reorpaq>nja - a) ripBM CBeTCKM paT 1914-1918 - noBOfl - BarnHnjn aorahajn - b) Pene, peMHM c/imbobm m je3epa y Jyroc/iaBujw. 2. npwBpeaa - a) baHKapCTBO w TypM3aM - Behe npuspeflHe opraHH3aqnje - PlpeflCTaBHULUTBa - XoTe/in - baHKe 3. CnopT - a) Koujapwa - Pe3y/iTaTM Ha CBeTCKUM, EBponcKMM n ba/iKaHCKUM npBeHCTBMMa oa 1975 rofl. - b) bOKC - Pe3y/rra™ Haujux bOKcepa Ha noc/ieflH>a flBa CBeTCKa, eBponcwa u o/iMMnujcKa npBeHCTBa. - u) Oyflba/i - floaieflK>a flea cpyflbancKa npBOHCTBa Jyroc/iaBuje. CpehHM (tmHajiHCTM Kojw he ce TaKMMHMTH Ha (jMHajiHoj rabami 13. jyjia cy cjiezjefru: 1.42. Tiypuli CpehKo -12 bpaHH ABe. JlypHea 2170 HCW 2.42. bor^aHOB HeBemca - 2-20 Enniaiw Ct. bpHTXTOH-Jie-caH^c 2216 HCW 3.41. Uynah 3^paBKo - 24 UaMtepjiaH Ct. UatpaMaTi a 2166 HCW 4.40. JuiarojeBMh ^yiuaH - 3-88 CiviapT Ct. Oanp(J)Mejiii 2165 HCW 5.39. Byjmh 4parojLyb - 8 bejiMOHT Ct. MappmaHac 2160 HCW 6. 39. PanyjioBnh MnioBaH - 25 Pyccejui Ct. HewTomi, TejiOHr 3220 BMU 7. 39. Pamih CTeBeH - 38 Ajltocoh Ct. W-CyncxHHe 3020 MeiboypHe 8MII 8.39. HwKOJiHh 3axapnje -17 MajiKOJiM Ase. IJpiiHnuia 2501 HCW 9.39.3e*feBHh Mhjiommp - 72 Kwopa Ct. Uane Bajiew 2166 HCW 10.39. bejiHeBHh PacTHMwp -1 WeaaoBep Abc. Hopjiane 3214 PeaepBe I.38. bocaK Mmuio - 32 UeHTpaji me. JIayepTOH 3028 BMU 2.38. MapHHKOBHh Paaa - 4-2 UpeeK Pfl. MuTuxajvi 3132 BMU 3. 38. CTeBaHOBHh by^HMnp - n.O. 1>okc 159 <^ooTCupaw 3011 Mejiboypne 4. 38. Chmobckh hern. 15 MeppHBajie ABe. Mejiboypne, WecT CyHcxwHe 3020 BMU 5. 37. naaioBMli bapima - 13-122 Txe boyjiBapae ^yjiwimx Xmjui 2203 HCW. 6.37. naroih Jleo -17-38 bpowH Ct. Hcwtowh 2042 HCW. 7.36. npaBima MmeHa - 430 Pxo/iec Ct. Xhjui caajie 2036 HCW. 8.35. IIpoceHMua Ah^jiko - 5 Eko)x>p^ Ct. bpoamvieaowc 3047 BMU 9.35. Ctohjikobckm PaTKO - 78 ypjioHr P^. Ct. Ajibawac 3021 VIC 10. 34. ¡Gianap Paooui - 19 030He KpeuoHT bejui-nocT-xmui, TeejioHr BMU II.34. MapKOBCKH /Khbko - 4 XaMHiTOH Ct. Lpoamvieaowc 2292 NSW 12.33. Ky3Mnh Jleonojia - 2-72 BmiTopna Ct. Jlewncxeivi 2049 HCW 13.32. Hmkojiobckm Phcto -116 Tapro Fix. TiippaweeH 2145 HCW YnecHMUM KBH 3a rionoBnh Bepa 19 HeKuhfl. 12 riajwh PaAMnna 3 rierpnh flaHnua 3 npa33K Mapvija 2 ripannua 3opaH 3 ripannua Tommc/ibb 3 rio/t>aK flyiuaH 12 rionoBMh Pa/ia 9 Paanh CTeoaH 39 PwcrescKa "Bypha 3 PaaynoBnh MwioaaH 39 PvtcrviBojA>eBvih Topoana 29 Pofloanh Momhivjo 3 Paonh flparnya • PaoojeoMh C/iaanua 3 bpanoBiih /bybWHKo ® PoraHOBMh rojKo 3 Pocnh C. 3. PucTMBojeBnh MunaH 6 CreoaHOBuh Mnoapar 3 CreoaHOBnh by/wMMp 38 UJyHaKOB Hebojma 3 OaMeHKOBMh riaBKa 25 Cmmobckm bern 38 Creyb 39 ByMernh ByKaujMH 9 BojBOflnh A>ybo 12 ByKOBMh flaHe 5 Baanh 3 3ybeh Hanya 8 3eMeenh Mmommp 39' MwnaHOBMh 3apnja 3 MapMcm KaTapuwa 3 Maro-reKC. 2 Mopa Mpuja 3 HnKo/inh 3axapnje 39 HMHKOBMh MapWHKO8 Hmko/iobckm Pmcto 32 Hhko/iobckm Becna 3 HaHyujeBvrfi Kocra 15 OMephufi Ekbh 3 ripeyaHMua flyujKo 21 fleepaha Mtvie 3 npocennua aHhe/iKo 35 ripaenya MuneHa 36 riaHuh Tleo 37 riaanoB Jypej 8 naanoBnh bpnua 37 rtortoBnh CHewaHa 19 rionanh AneucaHflap 19 rionosnh bpaHnc/iaB 19 Anencnh TopaH 5 AnocTO/ioBCKu Kupe 5 Anapnh C/iobOflaH 12 bowoBnh CHemaHa 3 bocaK Mutua 38 bpKnh BopaH 8 ban>au IVlupa v\ Panto 6 b/iarojeBnh flyujaH 40 baHuh bownaap 9 by/iOBnh bowo 12 bpKwh AaybMHKa 3 bpKuh flparoAbyb 3 ben^eBnh pactwviup 39 borflawoB HeBeHKa 42 byj3aui Mmuio 15 baKpaMeonh Paae 24 bapah B/iajKo 18 ba^ih bopa 3-bnarojeBwh Hmmona 3 bpaHKoonh bwiwaHB 3 bocan WnoHKa 3 MM3Mapeenh HBaH 3 "FiypMMh TopaH 3 MaovtfiCeHKa 3 Uynah 3flpaDKo 41 HepenMHKO Awapuja 2 T,ypnh CpefiKo 42 "F>mnH Myjo 8 flaHOBCKa "bypha 13 flepaycoBCKM Cpebpe 9 flOHeBCKM BeAj3H 8 TjyKOBnh Mupa 11 TSyKMh Mapa 5 flojucuHoo O/inBepa 2 "Fiypmunh Ajybwua 3 fleHuh CToja 3 rViasaH MupKo 3 rpo3flaHOBnh b. 3 f7iwuuh Mnpno 3 roposnh Jycy«p 3 XawKMHC XeneH 2 Upcar Mn/iaw 3 JoBOBnh B/iaflo 24 JoaaHOBMh >KnBopaa 11 JoBaHeBCKn MuTpe 8 JopflaHCBCKa 3opKa 1 JoBUHMh Be/bKo 6 Jeq>Tnh Mu/ian 27 JoHuh A. 2 KpMDOKyha flparaH 15 Ky3MMh /leono/iA 33 K/iawap PaAoui 34 KynpeujaHMH /bybuqa 8 KynpeujaHMH WerbKa 19 KHemeBMh AHMua 8 Ky3MaHOBnh 3opima 14 KnapuH Heoa 5 Kywo/b HnKO/ia 3 KoBannh MapTMH 20 Koctobckm bnaroja 2 KHeweBnh Mn/inua 5 KaMMeB fl. 5 KajTe3 CToja 3 KynoAj "FinHa 3 /lanuh Mn/ieHKo 27 /lenoBuh PaaojuLia 3 ManoK TycraB AHflpej 27 MwTOBaHOBVih PaflOAjyb 3 MivroaaHOBnh MnpooiaB 3 MapuHKOBKih Paaa 38 MaA>KOBnh bpaHKO 7 MapKOBCKH >KHBKO 34 MeheAOBuh MH/iewa 15 MapuHKOBuh /burbaHa 3 MmhuS >KerbKo 8 MasnHKOBnh JaapaHKa 11 MwiHHeBwh Mi