Delegatom na pot! Ko bodete na letošnjem delegacijskem zborovanju razpravljali o meščanskošolskem. učiteljstvu, bodite nain milostni; storite nam dobro — tudi proti naši volji. Kadar odločate našo usodo spomnite se: 1. Da hočemo na vsak način ostati udje UJU; to nam narekuje tovariški čut. značajnost in linbezen do naše ponosne idealne zgradbe: 2. da ima, kakor jih je že več povdarjalo, naše UJLJ društvena pravila, ki jih pokrajinske delegacije ne morejo in ne smejo izpreminjati; 3. da je vodstvo UJU odklonilo sprejem članov nam nasprotne učiteljske zveze. tni pa smo jih sprejeli in s tem že vnaprej sami sebe postavili pod kap; 4. da nas je, dokler se meščanske šole ne razširijo izven Slovenije, tako malo, da bi kot samostojno stanovsko društvo ne imeli nikjer veljave; kot kulturno društvo pa bi prišli v konkurz takoj po prvem zborovanju. ker so obveze, zdravila in zdravniki predragi; 5. da imamo vendarle svoje potrebe in težnje, strokovnega kakor materijalnega značaja, ki nase ljudskošolske tovariše dolgočasijo. za nas pa so življenskega pomena. Zato Vam dajem na pot tele pobožne želje (ki seveda niso nič novega in tudi ni da bi morale biti najboljše): 1. Predlagajte viš. šol. svetu, da nam ,,meščanskim" dovoli (seveda brez posebnih dnevnic!) četrtletne, ali vsaj polletne uradne konference (z različnimi trajno delujočimi strokovnimi odseki), ki naj obsegajo nekakšen izobraževalen program za meščansko učiteljstvo. 2. Poverjeništvo UJU naj se delegaciji zaveže, da se bo zavzemalo za resolucije, podane na uradnih meščanskih konferencah, v kolikor bodo te resolucije sprejete in Poverjeništvu predlagane od članstva UJU. 3. ,,Društvo mešč. učiteljev" opustimo in ustanovimo v področju UJU Poverjeništvo Ljubljana Odsek za strokovno izobrazbo učiteljstva. Ta odsek naj predvsem skrbi in daje navodila in pobudo za najrazličnejša strokovna predavanja v mestih in na kmetih, naj vzdržuje stalnega referenta — informatorja o gibanju in delovanja strokovnega učiteljstva in različnih strokovnih šol v inozemstvu, naj oskrbuje strokovno čitalnico in knjižnico, kamor bi imeli pristop vsi učitelji in učiteljski kandidati. — Oj, in denar! Denar! Kaj denar! Dali ga bodo oni, ki ga imajo: nekaj naša organizacija, nekaj dobrotniki, največ pa oni, ki bi jim strokovna čitalnica koristila; učiteljiobiskovalci, ki bi plačevali mesečno članarino. In prostor! Saj ni prostora! Dragi moji! Prostor za učiteljsko čitalnico in knjižnico, za dnevno shajaiišče učiteljstva, ta prostor je nam in našemu naraščaju v Ljubljani tako potreben, kakor otroku materino okrilje. Vrzite skladišča v barakc in odprejo se nam najkrasnejši prostori. In še eno željo bi Vam položila na srce: Ko boste letos zabavljali na naš brezunen niaterijelen položaj, na može v BeoeraHu. ki so rekli to in ono, spomnite se tudi. da so že notekla tri leta naše rešitve po bratih Srbih, a mi slovenski učitelji smo v svoji namišljeni kulturni vzvišenosti mislili vsa tri leta le nase in svojih bratov nismo smatrali vrednih, da bi jih zainteresirali za meščanske šole in jim pomagali pri njih gradnji. Stagnacijo našega materljelnega vprašanja sprejmimo edinole kot posledico tega našega greha. Kadar bo meščanska šola odprta vsem državljanom, se bodo tudi vsi zavzemali za njeno učiteljstvo. Uka VVaschtetova.