238. številka. Ljubljana, v torek 17. oktobra 1899. XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po po8ti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole1 frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon »t. sUt.
Usodni dan.
Uradna nWiener Zeitung" je danes raz glasila ministrsko naredbo, s katero se razveljavljajo za češko in Moravsko izdane jezikovne naredbe, in drogo naredbo, s katero se začasno, in dokler se ne ustvari jezikoven zakon, uveljavljajo tiste določbe glede rabe deželnib jezikov, ki so veljale pred Badenijem.
S tem se je izpolnila želja nemške ob-strukcije. Njenemu diktatu so se uklonili v državi odločujoči faktorji, uklonili so se mu brezpogojno, in jezikovne naredbe so padle „pure et simple", kakor je to naznanil grof Clary.
Češkemu narodu se je s tem storilo krvavo razžaljenje, in storila se mu je nečuvena krivica, katero toliko hujše občuti, ker se je prav v teh letih najsrditejšega nemškega divjanja z brezprimernim samo-zatajevanjem žrtvoval za državo in za dinastijo, in zvesto stal na braniku proti ve-leizdajskemu in protidinastičnemu gibanju pangermanskega radikalizma.
Češki narod ima pravico do popolne narodne ravnopravnosti, kakor jo imajo vsi drugi narodi. Z jezikovnimi naredbami je dobil mrvico tega, kar mu gre, a še to se mu je zdaj vzelo, vzelo se mu je brezpogojno Današnji dan postane morda zgodovinskega pomena za državo, kajti preklic jezikovnih naredeb pomeni kapitulacijo zakona in avtoritete pred nasilstvom.
Z današnjim dnem izvršeni preklic jezikovnih naredeb pa ni samo znamenitega pomena za češki narod, in ni samo zategadelj važen za vse slovanske narode, ker priča, kako lahkega srca se merodajni krogi odločijo, žrtvovati iz zaprisežene ustave iz-virajočo pravico do narodne ravnopravnosti, nego važen je tudi radi tega, ker je od nadaljnjega postopanja češkega naroda odvisen ves notranji razvoj naše monarhije.
Veliko vprašanje, ki bode odločilno vplivalo na parlamentarne razmere in na položaj vseh slovanskih narodov, je: Kaj store čehi sedaj ? Bodo-li izvajali skrajne konsekvence iz storjenega jim žaljenja, iz storjene jim krivice, ali pa bodo bolj slušali glas razuma nego glas srca?
Odgovor na to še ni mogoč, ker doslej so zastopniki češkega naroda postopali jako previdno in prevdarno, tako, da imajo še danes svobodne roke in odprta pota na vse strani.
Parlamentarna desnica se seveda trudi na vse načine, da ohrani češke poslance na svoji strani in zlasti tisti, ki bi radi izkoriščali slovanske stranke za svoje posebne namene, prigovarjajo Čehom, naj mirno pre-trpe" storjeno jim krivico. In — čudo golemo — najbolj se trudijo tisti, ki so krivi, da so se jezikovne naredbe preklicale. To je gola in čista resnica, da bi se jezikovne naredbe ne bile preklicale, ko bi desnica Čehov ne bila na cedilu pustila. Le ker so odločilni krogi vedeli, da se desničarske stranke, in v prvi vrsti nemški klerikalci, ne bodo upirali preklicu jezikovnih naredeb, so se upali storiti ta korak. Drugače bi ga nikdar ne bili storili, in zato se ne stori nemškim klerikalcem nikaka krivica, če se reče, da se ima češki narod največ njim zahvaliti za ta udarec, ki ga je zadel.
Desnica upa, da s pomočjo Čehov ohrani svojo večino, in da bode potem Cla-rvjevemu prehodnemu ministrstvu sledilo parlamentarno ministrstvo desnice, torej vlada, katera bo kolikor toliko ugodila tudi narodnim zahtevam slovanskih narodov.
Nasprotno se trudijo nemške opozici-onalne stranke, da bi se razbila desnica, in da bi se s pomočjo Poljakov, kateri so vladnim vabilom vedno dostopni, vstvarila nova parlamentarna večina, ki bi seveda vladala popolnoma v duhu nemških strank in vso državno moč izkoristila v utrditev nemških pozicij in v zatiranje slovanskih narodov.
Ne da se tajiti, da pomeni tako vladanje desničarske kakor vladanje levičarske večine boj, da pomeni tako ministrstvo obstrukcijo v permanenci. Levičarske stranke imajo dovolj moči, da strmoglavijo vsako desničarsko ministrstvo, nasprotno pa ima tudi desnica oziroma imajo Čehi sami dosti moči, da onemogočijo vsako levičarsko vladanje, tudi če bi delala z izjemnim stanjem in zlorabljala vojsko v svoje namene.
Samo potom kompromisa se da do-
seči neko premirje in neko porazumljenje. Vzlic silnemu sovraštvu, ki divja danes v naši državi, nismo še izgubili zaupanja v zdravi razum avstrijskih narodov, nismo izgubili nadeje, da pride naposled vender le do neke sprave. Seveda je sprava mogoča samo na podlagi popolne ravnopravnosti in mejsebojnega spoštovanja, nikdar in nikoli pa na podlagi nemškega binkoštnega programa.
To spoznanje je menda prešinilo tudi izvestne višje kroge. .Narodni Listy" so v nedeljo poročali, da ti odločilni krogi nočejo ni desničarske niti levičarske vlade, ampak da si žele tako alianco, v kateri bi bilo prostora tudi za Čehe in za Slovence, koalicijo, iz katere bi se vzelo potem parlamentarno ministrstvo. Poročali so dalje, da je tak kabinet že pripravljen in da samo še to ni odločeno, kdo mu bo načelnik. Imenujeta se eventuvalno dve osebi, ki sta bili že v času zadnje krize večkrat imenovani. Ta nova koalicijska vlada bi mogla prevzeti državno krmilo koj po novem letu in bi imela dve veliki nalogi: urediti jezikovno vprašanje in zagotoviti za dobo desetih let domobranski zakon.
V koliko je to poročilo odločilnega češkega lista utemeljeno, se danes še ne da reči. Očividno je, da bi taka koalicija pomenila kompromis mej narodi in bi rodila vlado zmernoliberalnega značaja. In mi povemo odkrito, da se nam tak kompromis nikakor ne zdi tako strašen, kakor „Narodnim Listom", nego prav naraven ter smo tudi prepričani, da se prej ali pozneje sklene.
"V LJubljani, 17. oktobra. K položaju.
Grof CIary in vodja finančnega ministrstva, vitez Kniaziolucki sta se odpeljala včeraj v Budimpešto ter se vrneta že danes v družbi pl. Szella in ogrskega finančnega ministra Lukacsa na Dunaj, kjer bo skupna ministrska konferenca radi kvotnih depu-tacij, delegacij, novih davkov itd. Szella je sprejel cesar včeraj v Budimpešti na pet-četrturni avdienci. Ogrska ministra ostaneta na Dunaju do srede večer. — Delegacije se snidejo 16. novembra. Med prvimi predlogami bode povišanje oficirskih gaž. — „Na-
rodnim Listom" poročajo z Dunaja, da se predloži proračun za leto 1900. državnemu zboru šele koncem t. m, in sicer hkratu s predlogo, s katero se dovoljuje v'adi trimesečni budgetni provizorij. — Tekom zadnjih dveh dnij so imeli konference: poljski klub, nemška napredna stranka, ustavoverni veleposestniki, socialnodemokratična zveza in zaupni možje Poljakov in Čehov v Šleziji. — „Narodni Listy" poročajo, da bode trajalo zasedanje državnega zbora jedva mesec dnij. Dela se na to, da se ustvari koalicija v predsedstvu, koalicija v zbornici, v kateri bi Čehi ne bili zastopani, in v kateri bi tvorili novo večino dosedanje nemške opo-zicionalne stranke. Govori se tudi, da bode bodoče ministrstvo koalicijsko, in da je že gotovo, samo šefa še nimajo. Imenujeta pa se dva moža, katerih imeni sta se tekom zadnje krize imenovala večkrat. Nova vlada naj bi nastopila z novim letom. Ta vlada bi dognala jezikovni zakon in vojni zakon za 10 let.
Izvrševalni odsek desnice. V soboto je imel pomnoženi izvrševalni odsek desnice dve uri dolgo konferenco, katere sta se udeležila tudi dr. Fer-jančič in Povše. Sklenilo se je, da otvori novo zasedanje državnega zbora dr. Zur-kan kot najstarejši poslanec ter se bode zbornica na to takoj konstituirala. Izvoli se najprej predsedstvo, in sicer bo izvoljen dr. pl. Fuchs zopet predsednikom. Glede obeh podpredsednikov se ni na konferenci sklenilo še ničesar. Baje dobi vsekakor tudi opozicija svojega zastopnika v pred-sedništvu. Kdo bo njen kandidat, še ni znano in se opozicionalne stranke še niso zjedinile za nikogar. Drugi podpredsednik Lupul se baje ne da več voliti, ker ima kot bukovinski deželni glavar preveč dela. „ReichswehrB poroča, da se je na konfe renči govorilo največ o bodoči taktiki večine, ki bode zavzela napram novemu kabinetu pričakovalno stališče. Tudi Čehi se bodo spočetka držali reservirano. Zaupanja nova vlada se laj nikakor ne sme iskati pri večini, ki pa je ne bo niti podpirala niti pobijala. Kakšno razmerje se razvije pozneje med viado in desnico, je zavisno le od postopanja Clarvjevega kabineta
LISTEK.
Pri Zelenem rožmarinu.
Spisala Marica II. Navadna beznica vam  je   bila ta krčma, ki je nosila nad vratmi, že skoraj celo pod streho, desko z dehteči m našlo vom „Pri Zelenem rožmarinu". Navadna beznica.  . gospoda slavna, a vendar je elita moškega spola iz bližnjega A najrajši romala   k   „Zelenem  rožmarinu". . - Kar trumoma so odhajali prav tako častitljivi zakonci kakor lahkokrili samci v prostih urah iz trga na svobodni zrak, tržki gostilničarji so pa žalostno gledali za njimi, zmajevali z glavami ter iskali tolažbe v kapljici svojega vinca .. .   Oh, še za natakarje bote morali iti vsi k „Zelenemu rožmarinu", če se stvar ne obrne na boljše! Za natakarje ? . . . Hm! Čemu pa bodo gostilničarju pri .Zelenem rožmarinu* natakarji ? ... Hahaha, ne bodite naivni! Niti dobrega vina mu ni treba, ah, lepa natakarica, to, to vam je renome* . . .
Lepa pa je bila ta Rožica! Gospodje so si to prisegali med seboj, in Se celo ženske ji niso mogle odjesti njene lepote, ali da jej vendar niso celo podlegle, obso-
dile so jo na jour-fucu pri kavi — poleg navade stare — da je „ein Bild ohne Gna-den". . . Gospodje so pa vendar romali vzlic temu klanjat se tej podobi. Nedolžnost ji je sijala iz klasično lepega obrazeka, iz očij naivnost, prava otroška naivnost, tako ne do taki j iva se jim je videla, da si je niti niso upali klicati z njenim krstnim imenom ... in ves trg je bil poln njene slave...
Tudi tržki gostilničarji so začeli posnemati elito, a hodili niso trumoma k .Zelenemu rožmarinu", ampak posamezno in po ovinkih, da bi dobili Rožico — tako so jo krstil njeni čestilci — za privlačno silo v svoje gostilne, a zaman ... dasi ji je eden obečal, da da za veden spomin na njo napraviti za svojo krčmo novo naslovno desko z napisom: „Pri rajski rožici", okoli in okoli pa venec rož, a vse zaman, zaman . . .
Tržke gospe so pa bile energične in modre ženice . . . Aaaa! mar so se možile samo zato, da bi dremale same doma, njihovi soprogi bi se pa pehali za natakaricami in najsi so le-te nedolžne! Na izvanredno sklicanem jour-fixu so sklenile enoglasno resolucijo, da se bodo začele maščevati na vsej crti, prosim, na vsej črti! Pa kako, kako ?. .. v tej točki ae niso mogle sporazumeti!  A to smešno in žaljivo odu-
ševljenje mora nehati, razburjala se je nad-učiteljeva soproga, čeprav je bila svoje dni sama natakarica. Veste, kaj nam bo ukreniti v tej zadevi? Kaznujmo svoje soproge s tem, da jih pustimo same doma na cedilu, me se pa odpeljfmo vsaka za nekaj časa k svojim sorodnikom ali pa znancem ! . . . Ne, milostiva, iz tega ne bo nič! To bi se reklo, napeljevati vodo na mlin izgubljenih soprogov, drugo sredstvo moramo najti, drugo, drugo, seveda prav tako radikalno. Ej, no maščevale so se! Ne vem sicer, kako se maščujejo žene, a toliko pa vem, da so gospodje drug za drugim začeli zanemarjati lepo Rožico, njihove gospe pa so bile spet mirne, srečne, ljubeznive, po-strežljive ženkice.
Niso več trumoma romali k .Zelenemu rožmarina", kajti samcev ni bilo mnogo, in Se ti so zaceli vsak na svojo roko, kajti kadar je imel A čas, bil je z delom preobložen B ali C, itd.
Hipoma pa je bilo vsega konec. Rožica je izginila od .Zelenega rožmarina", kakor da bi jo bila črez noč zamorila slana. No njen spomin je živel v trga Se dolgo, dolgo ... In čadno! . . . Elita tržkih gospodov se je v obče Se strinjala o lepoti in nedolžnosti lepe Roži se . .. .Pri sebi pa mislil je vsak". . .
In nekega večera, ko so bili sami med seboj in že precej vlažni, segel si je samec B v znaku kesanja in resignacije z obema rokama v lase ter vrgel v občno oduševljenje — napivalo se je ravnokar Rožici — pri poznanje, katero je treščilo v družbo zbranih gospodov, kakor bomba . ..
Da, da, in vendar me je stal duh te Rožice par stotakov!
Hahaha . .. Tebe tudi ? . . . Od mene je zahtevala tri! . . .
Aaaa! je li to možno ? Jaz sem si pa vendar laskal, da sem bil sam!
Jaz tudi . . . jaz tudi!
Resultat te očitne izpovedi je bil ta, da je vsakemu narekovala vsoto, s katero mora plačati izgubljeno čast . . . Jokala se je, jecljala in končno grozila s tožbo. Posamezne odškodnine je računila po premoženja prizadetih. Sodnijski pisar n. pr. ni dal več nego dvajset goldinarjev . . .
Vrag jo vzemi, zarenčal je s težkim jezikom debeli gospod C! Kaj sem hotel!? ... vrag jo vzemi. . . moja gospa . .. moje odrasle hčere . . . tožba . . . Skandal . . . Kakor vidim, moral sem ji dati jaz največ ... Strela, če žena to izve, in da je Slo iz njenega žepa! . . .
Homeričen smeh se je razlil po Čit niči, tako da so Sipe oinketale ...
napram desničarskim strankam. Natančnejših poročil o sklepih konference doslej ni, ker je bilo sklenjeno, naj ostanejo sklepi tajni.
Dr. pl. Bilinski — kandidat.
Dvakratni kandidat je dr. pl. Bilinski. Nemške opozicionalne stranke ga hočejo voliti predsednikom drž. zbornice, da bi s tem pridobile poljski klub. .Gazeta Naro-dowa" pa tako darilo odklanja ter izjavlja, da vztrajajo Poljaki v dosedanji večini. S to kandidaturo torej že ne bo nič. Dr. pl. Bilinski pa je baje tudi kandidat za ministrsko predsedništvo. Ta vest je nastala vsled tega, ker je izdelal Bilinski načrt jezikovnega zakona ter ga predložil raznim slovanskim poslancem. „Neue Freie Presse" že protestira, da bi bil .nesrečni" Bilinski iz kabineta Badenijevega bodoči ministrski predsednik ter dokazuje, da je grof Clary še vedno boljši. Zanimivo pri vsem tem je dejstvo, da se že danes govori o bodočem ministrskem predsedstvu, dasi je grof CIary jedva štirinast dnij na čelu uradniškega kabineta. Posebno prijetno in častno to dejsto ni za grofa Claryja in njegove tovariše!
Vojna v Južni Afriki.
Buri in Angleži se bore sedaj za dve mesti, za Kimberley inMafeking. Pri Kimberleyu je okoli 2200 Angležev, večinoma prostovoljci. Ti so hoteli zabraniti, da bi se 3000 Burov, ki so dospeli iz Transvaala, zedinilo z Buri, ki pridejo iz državice Oranje. O uspehu boja še ni poročil. Bržčas so se morali Angleži umakniti premoči Burov. Ako so se Buri polastili mesta Kimberleya, so ujeli tudi svojega največjega sovražnika, Cecila Rho-desa, tega „Napoleona Južne Afrike". Ako se to posreči Burom, potem jim bode po gum še bolj narasel. Tudi pri C a p f o n -teinu, južno od Kimberleya, se bore nasprotniki. Železnice so okoli teh dveh mest porušene, in je vsaka zveza pretrgana. Iz Londona pa se tudi poroča, da naskakujejo Buri pod poveljstvom generala Cronje mesto Mafeking ter se v Londonu boje za njegovo usodo. Iz Londona javljajo nadalje, da odrine v petek zopet 14 bataljonov v Južno Afriko. Berolinski „Localanzeiger" pa javlja, da so Buri pod vodstvom polkovnika Schiela zasedli mesto Ne\vcastle ter odrinili na to dalje proti Ladysmithu. — V Pretoriji se je zedinilo 200 ženskih, ki pojdejo tudi na boj. Oborožene so vse s Mauserjevimi puškami.
Dopisi.
Iz Zasave, 14. oktobra. Ker se je naš blagoslovljeni dopisnikar pospel na vrhunec predrznosti in breztaktnosti, prisiljeni smo tudi mi, ubrati drugo struno proti njemu, ka ti takih zlobnostij nam ni več prenašati, zlasti ker s tem poštenjakom stvarna polemika ni možna. Boriti se stvarno, to odklanja ta gospod v „Slovencu" št. 229. Mi smo bili vedno dostojni proti njemu, to nam mora priznati sleherni, kdor čita naše članke; tudi sam gospod knezo-škof. Drugačni sploh biti ne moremo. To naše stališče označeno je dovolj jasno in naravnost v „Rud. pr." št. 19 t. 1. v če-
Eh, s smehom se pre celo neumnost lahko zakrije, kaj bi se jeza ne! . . . Oh, rožica, rožica . . . nobena ni brez trna! . . . Kako so se opraskali na njej! . . .
Sčasoma so pa vendar tudi gospe izvohale ta škandal. Smejale se ravno niso, a privoščile so gospodom to . . . lekcijo. DomaČi krčmarji pa so se res smejali . . . Ne še, ne ... ne hvalite dneva pred večerom !. . . Gospem še ta lekcija ni zadoščala! Energično in bojevito so sestavljale odprta pisma na adreso javne morale v odpravo ženskega osobja po gostilnah in hotelih. Dosegle niso nič! .. .
Oh, saj je najbolši renome* za gostilno še dandanes lepa natakarica . . .
Le pri „Kuhanem raku0 so imeli natakarja, ker ponoči ni bilo miru pri hiši, dokler je stregla gostom . . . natakarica! Bila je tudi lepa in prijazna, a ker je moral dati vsak mesec popravljati na pol razbita vrata, odpravil jo je in si najel bolj priletno dekle v prijetni nadi, da bo odslej mir, a bilo je le še hujše. Nagajali so mu iz hudomušnosti, zatorej si je rajši anga-žoval modernega natakarja!
A kaj se hoče! Lepa, brhka in po-strežljiva natakarica je še dandanes najboljši renome" za gostilne, živa reklama...
trtem odstavka. In če nam g. dopisnikar dokaže nasprotno, da toraj nas namen ni povsem dostojen, da ne rečemo plemenit, ter da smo se izneverili v omenjenem lista označenem svojemu stališča proti njemu, pripravljeni smo vsak trenotek poravnati storjeno krivico, će pa označimo gospoda kapelana s kakim značilnim, pa še vedno jako prizanesljivim izrazom, je tega le sam kriv, ker se poslužuje nizke zvijače, da se nam izvije iz rok, kadar ga poživljamo, naj nam vendar stvarno odgovarja. Saj so vendar jasne vse naše tendence, mi hočemo le prisiliti nasprotnika v stvarno debato, kar smo v zadnjem dopisu v .Slovenskem Naroda" št. 214. od njega zahtevali A glej paglavca, z vriščem in krikom izmuzne se nam iz zagate, da bi moral misliti ves svet, kakor da ga hočemo odreti. Potem pa se nam porogljivo smeje in triumfovalno trobi svojo .zmago" urbi et orbi po .Slovenskem Listu" in .Slovencu". Da se vidi, kdo je dostojnejši in stvarnejši, treba le brati njegov dopis v .Slovenskem Listu" št. 26, kjer pita kar suho s tepcem in oslom svojega nasprotnika. Sploh zato ni več časa, da se bo-demo še trudili dokazavati vam svojo pošteno pot, ker tega vi ravno nalašč nočete uvideti, da imate tako vedno snovi za svoje manevre v listih. S kratka, mi apelujemo na javnost, sodi naj ona. Navajali bodemo suha fakta in ž njimi dokazali vašo šarlatansko taktiko. Ker če mislite, da bodete uganjali z nami svoje burke, se jako motite, in če ste tudi črno-šolec. Le tem potom dalje, pa bodemo videli, da spravljate svojega šefa v neprilike, vso stranko pa kompromitujete. Gospod kapelan vara svet o nas s tem, da nas prav kakor za stavo izpostavlja zaničevanju, da nas sramoti, obrekuje, da laže in kar je še takih kreposti. Na ta način ulovi tu pa tam kakega veternjaka, par odpadlih možiceljev, in kako mamko ter nekaj takih dvomljivih elementov brez vsakih nazorov in prepričanja, kateri — vemo pre dobro — bi nas v svoji cvetoči duševni revščini in seveda njeni zvesti sestrici, uzorni surovosti, radi kurirali s pasjim bičem ali celo s kolom. Te svoje vredne bratce kuje seveda po časopisih v zvezde, da jih bolj privabi in priveze, ob jednem pa ščuje janičarje na nos. Ti možakarji, ki so pred kratkim že smešno kihali in prhali, kakor polh v duplu, ako so le videli črno suknjo, so sedaj njegovi zavezniki in glavna opora. Mi mu seveda nikakor ne zavidamo teh tovarišev. „Gliha vkup štriha". Nikakor pa ne mislimo dopuščati takega zlobnega postopanja proti nam; od nikogar; najmanj pa ima zato vzroka kak kapelan.
Mi smo bili tudi do sedaj toliko taktni, da nismo niti s črko omenili ni-kakoršnih pikantnih in delikatnih dogodbic iz privatnega življenja tega gospodka A kaj imamo od tega?
Gospoda na pošti frivolno dolži v „Slovencu" št. 229, da ne varujeta uradne tajnosti. Da prelamljata toraj svojo uradno zaprisego. To je infamno! Kar po vsej sili jima podtika neki dopis v „Rodo" ljubu", iz katerega sta dotična še le prvikrat čula, koliko časopisov ravno prihaja v Zagorje, kar sta pripravljena vsak trenotek s prisego potrditi. Kajti ni še prišlo nikomur kdaj na um, šteti prihajajoče časopise; imata pač druzega dela dovolj. Tako otročje podprto podtikanje in zlobno ščuvanje c. kr. pošt. vodstva proti svojem uslužbencem je nesramno; podlo je kratiti tako zaupanje pred ljudmi. Ta duhovni gospod vedoma laže, da je bil .Sokol" porojen v Medvedovi hiši. Res pa sta ga ustanovila gospa Milačeva z g. župnikom Brcetom, in se je „Sokol" šele pozneje preselil v omenjeno hišo; o čemur so kaplana vendar najnovejši pristaši lahko poučili. Svojo laž ponavlja v „Slov. Listu" št. 38. .Medvedova hiša ne propada radi 20 Sokolov. In to potem, ko se je poslalo popravek .Slov. Listu" v tem smisla, v katerem je bil g. kaplan poučen, a uredništvo .Slov. Lista" je popravek radi malenkostnega formalnega pomanjkljaja, ki se je pri pisavi popravka pomotoma primeril, k sreči moglo vreči v koš. Dalje vedoma laže, da je bilo pri vzprejemu g. knezoškofa vse polno, ali kakor pravi on vse .črno" ljudij pred Medvedovo hišo. To se upa trditi, ko se je škof vendar (ne glede na očividce) sam izrazil proti g. Milaču: .Kaj pa je z Zagorjem? Ta je bilo, kakor bi bilo vse pogorelo?"
poleg tega pa priznava g. kapelan v istem dopisa sam, ko nam stavlja vzorne katoliške može AržiSke za vzgled, ki so presvetlega gosp. kneza in Škofa o sv. birmi sprejeli, kakor pristoja knezu in Škofu, lato tako smelo trdimo, da je v aferi gosp. Strleta s posojilnico le radi kapelana tako daleč priSlo, ker ozadje vsega je bil kapelan. Predobro nam je znana njegova taktika, da le povsod vodo kali, da more potem v nji ribariti. In le njemu se ima isti gospod v prvi vrsti zahvaliti, če niso nasprotniki v boju za svojo čast in poštenje bili posebno izbirčni v sredstvah. Kako zna ta dušni pastir umetno unemati in netiti strasti in razprtije, vemo med drugimi iz škandala, katerega je isti vpri-zoril svoj čas pri Weinbergerju radi nekega uradnika Trboveljske družbe g. Stenovica. A da bi odvrnil sramoto od sebe, zlagal se je ta junak fizičnega zadoščenja nazadnje v stiski, kar so konštatovali gg. Mauer, Firm, Weinberger, Poljšak, Drnovšek v pričo g. Stenovca.
Kaj ni prisiljen sleherni priti nehote pri takem kaplanovem pc sto panju do zaključka, da so njegova načela zgol blasfe-mija in navadno sleparstvo, ali pa hodi krivo pot. A to pa dalje vedoma, ker se izogiba tako trdovratno vsaki trezni debati, in ne pusti resnici in jasnosti na dan. Nam pa' je jedino le to vedno pred očmi. Jedino le do resnice v jedru nam je. A tej se g. kapelan zvijačno odteguje. Naj zadostuje za danes. Usojali bi si le še vprašati g. knezoškofa, li soglaša isti s postopanjem tukajšnjega kapelana, ali ne? Ali spolnuje isti z označenim postopanjem le svoje dolžnosti? In če se g knezoškof ne strinja s početjem g. kapelana Škrjanca, je li voljan kaj storiti, da se temu v okom pride, kar se mu je od nekaterih tukajšnjih občinar-jev že omenilo ? Prosimo pojasnila, da vemo uravnati svoje nadaljno postopanje. Ljudstvo je že sedaj hudo razburjeno. Pri več hišah niti poberščine ni dobil. In čujejo se celo že govorice, katere bi gotovo ne razveselile g. knezoškofa če bi jih izvedel. A pri tem naj se ne da zavesti po pribirljivih in navihanih kaplanovih besedah, s kakor-šnimi hoče kaplan tudi vso javnost „farbati", da hode namreč užugal in res teroriziral vse Zagorje. Toliko na znanje in v trezno uvaževanje g. knezoškofu.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17. oktobra.
— Grof Clary je na konju. Ko se je iz Gradca na Dunaj odpeljal, se mu je nekaj ljudi čudilo, da ni vzel takoj retur-biljeta. Sedaj pa je na konju, in v Gradec se nikdar več ne poverne. Z veliko, priznano diplomatsko spretnostjo umel si je h škricem svojega ministrskega fraka privezati jedno najmočnejših naših političnih strank — kranjske klerikalce! Kar je grof Clary privolil, da je smel dr. Šusteršič v poljedelskem ministrstvu ondotnemu portirju v imenu kranjske konservativne stranke roko stisniti, si gospodje v „Slovencu" od same radosti ne vejo več pomagati. Pripo poveduje se celo — vest sicer ni povsem zanesljiva, zatorej jo priobčimo le z rezervo — da sta Žitnik in Kalan mej štirimi stenami svoje redakcijske celice od samega veselja kankan plesala! Mi do dandanes niti vedeli nismo, da so ti proklicani kranjski klerikalci tako mogočna politična armada! Sedaj ko so Claryja na krmilu obdajali, sedaj pa smo o mogočnosti teh političnih velikanov do cela prepričani. Plato-nična ta ljubezen mej našimi klerikalci — ki platonične ljubezni sploh ne marajo — in grofom Claryjem ne bo smela ostati! Velecenjeni gospod grof se bo moral odločiti, da pokliče nekaj teh državnikov v svoje ministrstvo, če noče, da bi se mu z nova ne skalila voda v ministrski skledi! Pritoževala se je javnost, da je Welsersheim že prestar vojni minister. Za to mesto ima kranjsko klerikalstvo moža, ki je kakor ustvarjen za domobransko ministrstvo — znanega spoštovatelja častne besede — dr. Žitnika! če se na to še Rakovec ali pa Gostinčar — grof Clary ima tudi tukaj izbiro — poveri s finančnim portfeljem, pa bode ministrstvo tako rekonstruirano, da mu bodo povsod prorokovali dolgo bodočnost! Na delo torej, grof Clary! Pozabiti se pri tem ne bode smela obsežna Tvoja oseba, prijatelj Andrej! Z malo Škofijo, kje tam doli v Dalmaciji, ali kjer si že bodi, bi ti
bilo pomagano! He! — Toliko v odgovor .Slovenca" od zadnjega petka!
— Shod zaupnih mož napredne narodne stranke in občni zbor Kmetijsko družbe kranjske." Z raznih stranij se je izrekla želja, naj bi se na dan 25. t. m. sklicani shod zaupnih mož napredne na rodne stranke vršil 26. t. m., torej isti dan, kakor občni zbor kmetijske družbe. Tej želji pa žal ni možno ugoditi. Udeležba pri občnem zbora kmetijske družbe bo vsekako ogromna, in bo samo volitev trajala več ur. Po volitvi pa pridejo na vrsto še razne razprave, tako da bo občni zbor trajal ves dan, in ne bi bilo časa še za shod zaupnikov. Zaradi tega more, ostati pri razgla šeni določbi in bo shod zaupnikov dne 25 t. m. popoldne, občni zbor kmetijske družbe pa dne 26. t. m. Kdor mora naj se udeleži tako shoda zaupnikov in občnega zbora kmetijske družbe, vsekako pa je želeti, da so občnega zbora kmetijske družbe udeleže vsi členi-somišlj e-niki. Zaupniki so dobili ali še dobe na ime glaseča se vabila, in prosimo, d;i prinesejo ta vabila seboj, ker veljajo kot legitimacije za shod zaupnih mož.
— ..Slovenec" je včeraj priobčil notico, v kateri naznanja, da je izvrševalni odbor desnice v soboto baje sklenil, voliti vse dosedanje predsedstvo poslanske zbor nice. „Slovencu" se zdi to zelo verjetno, in tudi ugaja mu ta sklep, češ, desnica se je s tem postavila na korektno parlamentarno stališče. Tudi mi smo tega mnenja, vender pa pri ti priliki ne moremo utajiti svojega začudenja nad tem, da je dr. Šusteršič, voditelj kranjske klerikalne stranke, očitno in na tihem ruval ravno proti dr. Ferjančiču. Morda bo ta voditelj sedaj sam spoznal, da je bilo njegovo ruvanje nespametno in tudi brezuspešno.
— Škofov davek. Samo dva krajcarja na četrt leta! S tem izrekom je hotel knezoškof Anton Bonaventura svoje beračenje za nepotrebne svoje zavode opravičiti, češ, vsaj se gre le za malenkost. Temu pa ni tako. Došli so nam od raznih strani dopisi, da so se po mnogih farah zadnjo nedeljo organizirali škofovi prošnjaški uradi. Imena škofovih eksekutorjev naznanjala so se z lec z dostavkem, da bodo ti možje pobiralci škofove groše pobirali! Pri tacih razmerah je prav lahko mogoče, da postane vsaj prva leta kakih 300.000 oseb žrtev škofovega davka. Ta davek prinašal bi na leto celih 24.000 g Id. Ogromna svota, ki bi se sestavljala s krajcarjev, na kojem vsakem visi znoj najrevnejšega ljudstva! In kje so oporoke, za kojim, se bodo naši kapelani kakor lačne hijene drvili! Kdor ima srce za narod, naj se temu odiranju vpre. Somišljeni kepo deželi pa prosimo, da lj udstvo pou č uj ej o in je do prepričanja privedo, da je v resnici Bogu dopadljivo delo, Če se škofovi eksekutorji mečejo pri veznih vratih na plan zunaj hiše!
— Ljudski shod socialnih demokratov v ..Mestnem domu". „Slovenec" se silno huduje, ker je župan že dvakrat dal socialnim demokratom dvorano v „ Mestnem domu" na razpolaganje. „Slovenčevo" zabavljanje kaže vso netolerantnost okrog njega zbrane klike. Zase zahtevajo vse možne ugodnosti, tudi take, do katerih nimajo nobene pravice, drugim pa niti tega ne privoščijo, do česar imajo jasno in ne-prekljivo pravico. „Mestni dom" je sezidan na mestne stroške, in ker je dvorana namenjena tudi za javna predavanja, imajo socialni demokratje pravico, da se tudi njim dovoli uporaba te dvorane, saj so ravno tako prebivalci našega mesta, kakor Go-stinčarjeva kompanija in plačujejo ravno tako direktne ali vsaj indirektne davke, kakor pristaši vsake druge stranke! Na dnevnem redu sinočnega dobro obiskanega shoda je bila točka „Otvoritev državnega zbora in socialna demokracija". Poročal je gospod Kristan, ki je zastopal misel, da naj se slovenski poslanci tudi v državnem zboru ločijo ter tako pokažejo, da sta na Kranjskem dve slovenski stranki. Za besedo se je oglasil tudi kapelan gosp. Lampe. Dober možak, slab muzikant. Mesto da bi bil govoril o državnem zboru, dolgočasil je poslušalce z neprebavljenimi razpravami o človeški duši, o Bernsteinu, o Beblu itd. Ker vzlic opominom predsednika ni govoril o stvari, ki je bila na dnevnem redu, so mu socialni demokratje končno začeli žvižgati, na kar se je odstranil glasno godrnjajo. Mej poslušalci je bilo tudi precej kr-
gčanskih socialistov, a menda le takih, katerim se je začelo — svitati.
— Katoliška cerkev je vsem narodom jednaka, tako čitamo in čnjemo vsak čas, kako malo resnice pa je v tem zatrdilu, to kaže n aslednji slučaj. Slovenski bogoslovci v semenišču v Celovcu so se potegovali že dlje časa za to, da bi se jim dovolilo, v bogoslovnici slovenski propove-dovati, da se tako izvežbajo za prakso. Ravnatelj, dasi Nemec, se je sam izrekel za to, ali ravnatelj je obračal, škof je pa obrnil. Škof je odredil, da se mora prepovedovati nemški, ker vodstvo ne zna slovenski! Za to, da bodo ti duhovniki službovali mej slovenskim ljudstvom, se ta naslednik apostolov ni zmenil.
— Razžaljena celjska policija. Nemški listi poročajo, da celjsko državno pravdništvo vsled višje odredbe ni prevzelo zastopstva tožbe proti celjskemu okrajnemu zastopu in proti celjski okoliški občini radi žaljenja celjske policije. Nam se čudno zdi, da celjska mestna policija ce naperi tožbe proti našemu listu. Ta je vender o celjski policiji pisal prav zanimive stvari.
— Na kontrolnem shodu v Trstu minolo soboto, katerega so se udeležili rezervisti takozvanega specialnega orožja, in to skoro sami Slovenci in Nemci, se je vse uradno poslovanje izvršilo v italijanščini. Rezervisti sicer niso razumeli, kaj je govoril dotični Častnik, a vzlic temu se je kontrolni shod srečno izvršil. Rezervisti so ponesli seboj zavest, da zdaj, ko je poleg nemščine upeljana tudi laška Armeesprache, je drug Solferino ali Kraljevi gradeč popolnoma izključen.
— „Narodna Čitalnica" v Ljubljani je pričela letos živahnejše delovati, nego smo bili doslej od nje navajeni, in to je prav!   V včerajšnji seji pomnoženega odbora se je določilo, da se priredi prvi zabavni večer v letošnji sezoni koncem novembra.   Na  programu  je: vojaška godba,  petje,   diletantska   predstava itd. Kolikor bode mogoče,  sestavil se bo program iz humori stiskih točk. — Tudi se je včeraj določilo, da se vrše v mali dvorani vsako sredo — pričenši z 8. novembrom — redne plesne vaje.   Če bi Členi želeli, lahko se namesto srede določi tudi ka1^ drug dan v tednu. Pododbor, kateri se je izmej členov   „Narodne Čitalnice" volil za priredbo veselic, ima vsak teden redne seje in se hoče prav potruditi, da zadosti vsem   zahtevam.    Namesto   odstopi vsega drja. Jenka se je volil včeraj g. Miljutin Zarnik predsednikom zabavnega odseka. — V včerajšnji seji se je tudi ustreglo že dolgo gojeni želji členov, in se je sklenilo, da se nabavi nov oder.   Oder bode sicer stal preko 200 gld.; zato se pa tudi pričakuje, da se bodo Členi „Narodne Citat niče" potrudili pridobiti več novih členov in pa, da bodo diletantske predstave
— katere seveda že po svojem bistvu ne bodo nobena konkurenca slov. gledališču
— prav pridno posečali!
— Novi občinski zastop novomeški je v prvi seji svoje delovanje razdelil po odsekih V vseh sodeluje gospod župan. Sestavljeni pa so odseki tako-le: Upravni in finančni odsek gg.: dr. Schegula, Faj-diga, Golja, Perko, dr. Poznik. — Gospodarski odsek gg.: Perko, Pauser st., Pauser ml., Kočevar, Ume k. — Ubožni odsek gg. : Pauser st, Bruner, Kos, Mohar, Krajec.—Policijski odsek gg: Gustin, Kopač, Skale, Vidic Krajec. — Stavbeni odsek gg.: U m e k, G u-stin, pl. Sladovi d, Perko, dr. Poznik.
— Nove razglednice v korist družbe sv. Cirila in Metoda s podobo rajnega pisatelja in deželnega poslanca Janko Kersnika, izdelane prav lepo v svitlotisku, na katerih je tudi natisnjena Kersnikova graj-ščina in farna cerkev na Brdu, se dobivajo po 100 komadov za 4 gl., ako se naprej plača, s poštnim povzetjem pa 4 gld. 30 kr., drugače se sploh ne razpošiljajo, pri gospici Ljudmili Roblek v Litiji (Kranjsko). Ona je tudi pripravljena pošiljati nabiralcem za zbirke te razglednice, ali druge posamezne, to so s podobo dr. Frana Prešerna, Valentina Vodnika, škofa Strossmaverja, Simona Gregorčiča ali Litije (pet vrst), ako se ji za vsako pošlje v znamkah 10 novč.
— Novoizvoljeni okrajni zastop v Smarji je imel dne 12. t. m. svojo prvo sejo, pri kateri so bili izvoljeni: za načelnika dr. Josip Georg, odvetnik in za na-
mestnika Franc Ferlinc, učitelj, posestnik in župan, v odbor pa iz skupine veleposestnikov Jakob Zdolšek po domače Šuc, veleposestnik v Okrogu, iz veletrStva Andrej Supanc, veletržec v Pristavi, iz skupine trgov Ivan Debelak, učitelj v Šmarji in iz skupine kmetskih občin Josip Kregar, župan pri Sv. Petra, iz plenarna pa Kari Ja godič ml., krčmar in mesar v Šmarji in Jos. Mlakar, župan na Ponikvi.
— Po kolesarski dirki. V listo, ki smo ga priobčili v zadnji dirki, je bilo rečeno, da je zmagovalec g. Iros (Počkaj) star 23 let. Gospod Počkaj nam pa naznanja, da mu ni všeč, da bi ljubljanske gospe in gospodične mislile, da je „ že tako star" in konstatujemo, da je g. Počkaj šele 20 let star.
— Delavsko bralno društvo v Idriji priredi v nedeljo, dne 22. vinotoka 1899 „pri Črnem orlu" v korist Prešernovega spomenika veselico s petjem, tamburanjem in deklamacijo. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina od osebe: za ude 10 kr., za neude 30 kr. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
— Najnovejša slika Ljubljane, predstavljajoča naše mesto od južne strani, je razs tavljena pri g. K o 1 m a n n u na Mestnem
trgu in pri g. S okli Č u pod Trančo. Foto-g rafijo je napravil amater-fotograf g. Ivan
Sfeunig s pomočjo g. U. plem. Trnkoczvja in j e po njej pri firmi Photoglob & Comp. v Curihu narejena slika jako lepa in izborno izvršena.
— Morilec Boštjana Žvana. Poizvedbe v zadevi umora Boštjana Žvana se nadalju-j ejo. Preiskovalni sodnik je zaslišal že celo
vrsto prič in mnogo jih je še na vrsti.
Sedaj je že skoraj brezdvomno, da je Blaž Ravnik morilec.   Včeraj se je že govorilo,
da se je udal in pripoznal. Govori se tudi, da je dan po umoru bil povabil nekega mokarja v svojo klet, kjer sta pila. Med pogovorom je Ravnik segel v žep in prinesel jedno pest bankovcev iz žepa. Mokar je kar strmel in gledal zmečkane bankovce i n se Čudil, da ima Ravnik toliko denarja. Le-ta pa je mokarju dejal: „Vidiš, znat' se mora." Mislil je seveda, znati se mora denar dobiti.
— Ubegel slepar. Jakob Vir k, posestnik na Trati, je bil že vse, črevljar in trgovec, mešetar in kmetovalec, a do denarja vender ni prišel. Naposled se je odločil, da odrine v Ameriko. Sklep je bil hitro storjen, toda kako ga izvršiti. Naj je Jakob Virk še tako preiskoval vse svoje žepe, za potovanje čez veliko mlako potrebnega drobiža vender ni našel. V tej stiski se je mož spomnil raznih trgovcev s sadjem, s katerimi je že prej kupčeval. Obiskal jih je in vsakemu povedal, da ima v Kranju dva vagona sadja na prodaj. Ker je letos malo sadja, so bili trgovci seveda koj pripravljeni, kupiti ta dva vagona, in so dali Virku, s katerim so že večkrat imeli take kupčije, primerne svote zadatja. Virk je tako 380 gold. skupaj spravil in je odrinil v Ameriko, trgovci pa so v Kranju seveda zaman povpraševali po Virku in njegovih dveh vagonih sadja.
— Aretovanje. Valentin Kušar, hlapec pri Zakotniku v Šiški, kateri je v nedeljo z večer ukradel policijskemu stražniku Francetu Kurentu plašč, o čemur smo včeraj poročali, je bil včeraj v družbi Jakoba Ve-
lepiča, delavca iz Jarš, prijet.   Slednji je imel   plašč na sebi. — Ivan Verhovnik, zidar, je prišel včeraj popoldne v vojaško bolnico, da obišče znance rekrute. Neki novinec mu je dal desetak in ga naprosil, da bi mu prinesel kruha.   Verhovnik je vze desetak in je odšel ž njim, ne da bi se vinil. Ker ga le dolgo ni bilo nazaj, je šel drug vojak za njim in ga dobil na državnem kolodvoru, od koder se je hotel odpeljati, pa je vlak zamudil. Desetak je bil tem časom že menjal in deloma zapravil. Vojak je izročil Verhovnika policiji.
— Vojaški beguni. V Borovnici so orožniki dne 8. t. m. prijeli tri fante, ki so hoteli odriniti v Ameriko, ne da bi bili prej deležni največje radosti tega življenja, vojaškega službovanja. Orožniki so fante izročili ljubljanskemu sodišču.
— Ubil se je minoli petek v Hotičah k rovec Ivan Valentinčič, padši s strehe posestnika Pregelja.
— Požar. Dne 10. t m nastal je velik požar na Draščah blizu Žužemberka. Pogorelo je 13 posestnikom 53 poslopij, 1 krava, 1 tele in 3 prašiči. Ves jesenski
pridelek, obleka, orodje, z jedno besedo vse. Petletni dečko igral se je z vžigalicami ter provzročil grozno nesrečo. Bilo je ob 8. ari zjutraj; ljudje so bili deloma na polja, deloma v bližnjem Zagrađen na misijonu. Poleg tega, da ni bilo prvi trenotek ljudi po hišah, je še silno vetrovno bilo, da se je ogenj grozno hitro širil. Gasilno društvo iz Žužemberka pod vodstvom gospoda Kon cilije bilo je hitro na mesta nesreče, katero je s pripomočjo vaščanov in sosedov z ve likim naporom toliko obranilo, da velika vas ni popolnoma pogorela. Zavarovani so bili za pet tisoč, škoda pa je cenjena na 19 tisoč. Koliko pa je živeža za ljudi in živino pogorelo? Ubogi ljudje so res izdatne podpore vredni. Naj bi se jihimoviteji ljudje namilili v tej grozni stiski.
— Poštne stvari. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva od 3. oktobra 1.1. se naznanja, da je promet s poštnimi nakaznicami med Avstrijo ter Levanto in Črno goro do nadaljne odredbe ustavljen. Promet z povzetnimi pošiljatvami ostane pa še nadalje začasno v veljavi.
* Sladke skrivnosti iz Marijinega samostana v Gradci. Pobožne nune Marijinega samostana v Gradcu je zadela ve lika nesreča. Finančna oblast je našla namreč v njihovi kleti 4000 klg neobdače-nega sladkorja. Brumne nonice se torej kakor bosenski menihi ne ravnajo po Kri-stovem nauku: „Dajte Bogu kar je božjega, a cesarju kar je cesarjevega!" Čudno pa je, da te nune Še doslej niso bile kaznovane, dasi je minulo odtlej, ko so našli skriti sladkor, že dva meseca. Pri kakem manj brumnem stanu bi se finančna oblast menda bolj požurila. No, dejstvo ostane, da graške nunice jed6 prav sladko kavo, in da porabijo za to kar več tisoč kilogramov sladkorja! Kakor si privoščijo bosenski menihi neobdačega tobaka in duhana ter ga celo razprodajajo, prav tako tudi graške nune prav velike porcije redilnega sladkorja! O zatajevanju in zatiranju želodčnih želja je torej tu malo sledu. NO, čudno ni potem, da ima hudič s svojimi skušnjavami na s sladkorjem napasene nune in s tobakom barantajoče menihe včasih malo preveč upliva!
* Verdi in red Anunciate. Italijanski najslavnejši skladatelj Verdi bi bil dobil za s voj 86. god najvišji italijanski red, a ga je odklonil, češ, da je določen red Anunciate le za prince, vojskovodje in državnike, ne pa za umetnike. Bržčas dobi Verdi kako drugo odlikovanje.
* Katastrofa v Južni Italiji. Neki ne-apoljski list prinaša o zadnji katastrofi grozo vzbujajoča poročila. Mnogo malih mestec in vasij je uničila povodenj, ter njih prebivalce storila siromake. Nad 100 ljudij je našlo smrt v vodi. Dosedaj so našli 48 trupel. Škoda je velikanska, približno 20 milijonov lir. Dosedaj se ni ustanovil noben pomožni odbor v Italiji, še v Neapolju ne, kar je jako čudno.
* Zverinski oče. Adam Dosenberg v Baji na Ogrskem je ubil te dni svojega jedva dva meseca starega sina. Otrok je jokal vso noč, da oče ni mogel spati. Ves togoten mu je hotel najprej zamašiti z robcem usta. Ker je žena možu to zabranila, je prijel otroka ter ga zagnal s toliko silo ob sten o, da mu je počila glava. Na policiji se je izgovarjal, da otrok ni njegov.
* Dvoboj. V temešvarski jezdarnici se je dvobojeval topničarski nadporočnik Teimer s Karolom Scheirichom, posestnikom mlinov v Deti. Pogoji dvoboja so bili jako
težki. Nasprotnika sta se najprej streljala v daljavi 15 korakov. Zadel ni nihče. Zato
sta nadaljevala'dvoboj s sabljami. Pri prvem udarcu je raz klal nadporočnik Teimer svojemu nasprotniku desno ključnico ter mu odsekal kos mesa od desne rame. Z drugim udarcem je zadal Scheirichu veliko rano na čelu. Poslednjega so odpeljali v bolnico; zdravniki smatrajo njegovo stanje
smrtno nevarnim, med tem ko je Teimer dobil le malo rano na levi roki. Vzrok dvoboja je bilo pričkanje.
* Nemška ekspedicija pobita. V zahodni Afriki so pobili domačini nemško ekspedicijo, katero sta vodila nemški okrož. komisar pl. Guise in zastopnik nemške trgovske družbe, Lohmever. Spremljalo ju je sto vojakov in nekaj domačinov. Ekspedicijo je nalašč zapeljal v zasedo neki načelnik  tamošnjega roda. V zasedi pa so
bili Nemci napadeni in pobiti do zadnjega moža.
Telefonidna in brzojavna poročila.
Dunaj 17. oktobra. „Wiener Zei-tung" prijavlja z dne 14. t. m. datirano ministrsko naredbo, s katero se razveljavljajo ■ Gautscheve jezikovne naredbe za Češko in za Moravsko. To naredbo so podpisali Clary, Korber, Kin-dinger, Stibral in Kniaziolucki. Kakor znano je Korber podpisan tudi pod Gautschevimi naredbami.
Dunaj 17. oktobra »Slovanska kršč.-narodna zveza" je imela danes sejo, v kateri je pritrdila resoluciji iz-vrševalnega odbora desnice. Seje se je udeležilo samo 19 poslancev, odsotnih je bilo torej 16 poslancev, mej temi šest slovenskih.
Dunaj 17. oktobra. Poljski klub je danes dokončal tridnevno svojo debato o političnem položaju. Dosegel se je kompromis mej prijatelji desnice in mej njenimi nasprotniki, in ta kompromis se je izrazil z resolucijo, s katero se znani sklep izvrševalnega odbora desnice jemlje odobruje na znanje.
Dunaj 17. oktobra. Iz poljskih virov se čuje, da je vlada poklicala namestnika grofa Pininskega in deželnega maršala grofa Badenija sem, da bi pritiskala v vladnem smislu na poljski klub. Pininski je neki izjavil, da takoj odstopi, ako bi vlada to od njega zahtevala.
Dunaj 17. oktobra. Poslanec dr. Funke, 671eten starec, se je danes poročil z 221etno svojo netjakinjo, Lavro Funke.
Praga 17. oktobra. „Narodni Listi" prijavljajo v večernem listu manifest čeških zaupnikov, s katerim se naznanja češkemu narodu razveljavljenje jezikovnih naredeb. Oklic imenuje to razveljavljenje zmago ob-strukcije in načela nemškega gospodstva, težak udarec in krvavo žaljenja naroda češkega ter protestuje proti njemu, rekši, da ne ostane brez posledic. Končno poživlja oklic češki narod na najodločnejši boj.
Budimpešta 17. oktobra. Ker so bili razni rezervisti, ki so se pri kontrolnih shodih madjarski javili, ostro kaznovani, začeli so listi energično akcijo proti vojnemu ministru Naznanja se. da pride stvar v delegacijah na razgovor. „Pesti Ujszag" pa zahteva, naj se nemščina v srednjih šolah na Ogrskem nič več ne uči, da vlada ne bo dobila nemščine zmožnih oficirjev iz Ogrske.
Berolin 17. oktobra. „Berliner Localanzeiger" javlja, da se hoče presumptivni prestolonaslednik, Fran Ferdinand z grofinjo Zofijo Chotkovo, bivšo dvorno damo nadvojvodinje Izabele morganatično poročiti, in da cesar nima nič proti temu, če se odpove nadvojvoda vsem pravicam do krone in sploh vsem pravicam, kar jih ima kot nadvojvoda.
London 17. oktobra. Buri so v petek popoludne zavzeli New-Castle. Takoj po zavzetju so razobesili transvaalsko zastavo na mestni hiši. V mestu so ostali samo štirje Angleži. Buri so vsa živila takoj plačali. Poznati je bilo, da so zadnje dni vsled dežja veliko trpeli. Krdelo, ki je mesto zasedlo, šteje 1500 mož. Od New-Castla so šli že dalje in zasedli Danno. V Dannhauserju se koncentrujejo večja krdela v svrho, da udarijo na Dundec. Angleška vlada je v Natalu proklamirala vojno stanje, in priznavajoč, da hoče prebivalstvo podpirati Bure, je svari, naj ostane zvesto angleški kraljici.
London 17. oktobra. Buri oblegajo Kimberlev, kjer se nahaja tudi Cecil Rhodes, in Mafeking. Pobližnih novic ni iz teh dveh mest, ker so Buri pretrgali železniško in brzojavno zvezo, in sta ti dve mesti povsem izolirani.
London 17. oktobra Dne 20. t. m. se odpelje 36.000 mož v južno Afriko.
Sv. Lucija 17. oktobra. Na novi črti Ljubljana-Gorica se je odprla včeraj tukajšnja brzojavna postaja
C«^J UKeumer-JcT je neđosežno izvrstno mešanje. Marka dobrih spoznavalcev čaja ter flnej-6ega občinstva. Vsaka poskuBnja zadobi marki trajne prijatelje. Zavojčki na poskuSnjo a 100 gr. po 50, 60, 75 kr. in 1 gld. pri Antonu SUcul-u, Iv. Luckmann-a nasledniku, ter pri J. C. Praun-selss-u v Ljubljani. L (1899—1)
Proti zobobolu in gnjilobi zob
izborno deluje
Melusina nstna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po posti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jedina zaloga (19—42)
lekarna M. Le u ste k, Ljubljana
Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu.
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali akaakutivna dražba:
ZemljiSCe vlož. Btev. 182 kat. obč. Stranska vas, cenjeno 3656 gld. 45 kr., dne" 19. oktobra v Ljubljani.
Meteorologično poročilo.
Vliina nail morjem 808*9 m. Srednji mini tlak 786*0 mm.
16. 17.
Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura ▼ °C.	Vetrovi	Nebo
9. zvečer 7. zjatraj 2. popol.	7410 739 6 7391	6 9 brezvetr. 51 'si. j vzhod 112 j sr. jjvzh.		oblačno sk. oblač. skoro jas.
11
Is
Srednja včerajšnja temperatura 6 8°, nor-male: 104°.
dna 17. oktobra 1808.
Skupni drtavni dolg v notah. . 98 gld. 95 kr.
Skupni državni dolg v srebru   . 98 . 75 .
Avstrijska alata renta  .  ... 116 , 86 .
Avstrijska kronska renta 4°/,. . 98 . 70 ,
Ogerska zlata renta 4*/,.   ... 116 . 55 .
Ogerska kronska renta »•/,   . . 94 , 50 ,
Avstro-ogerske bančne delnico  . 904 . — ,
Kreditne delnice....... 361 , — ,
London vista........ 120 , 83 .
Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 , 97'/..
20 mark.......... 11. 78 ,
20 frankov......... 8 . 57'/, .
Italijanski bankovci..... 44 , 45 „
C. kr. cekini........ 5 . 70 „
ffdf Vsa vradnostna papirja preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana. Selenburgova ulice 3. Sračke na mesečna obroka po 2, 3, 6—10 gld.
&ulw-jcv vrcbc
Najbolje učinkujoča železo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod,  lekarnah in drogerijah
HENRIK MATTOII, Dunaj.
Priporočava vi
(21—238;
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
i Ljubljani, v Prešernovih ulioah.
Št. 11.211.
(1896—2)
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
okrožnega zdravnika v Krškem.
S to službo je združena letna plača 600 gld.   Eventualno dobiva dotični okrožni zdravnik tudi še nagrado 500 gld za opravljanje službe v krški bolnici.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 28. oktobra t. 1.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo pa le na take prosilce, kateri so najmanj že dve leti službovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega
dne 14. oktobra 1899.
Lepo stanovanje
s 3 sobami, kuhinjo in pritiklinami odda se po oeni za 1. november v hiši št. 8 v Oradaiki ulici. (1897—i)
izvežbana za živote, se za stalno službovanje takoj sprejme. (1898—1)
Wolfove ulice št. 1, II. nadstr.
Firm. 240.
Einz. I.-22.
Firmaeintragung.
In das hiergerichtliche Har-delsregister fur Einzelfirmen wurde eingetragen die Firma :
„Maria Hofmann, Eigenthumerin der Firma Eduard Hofmann,   Gemischtwaren und Manufactur-Geschaft   nebst Branntwein-verschleiss in Gottschee".
Die Firmainhaberin Maria Hofmann wird zeichnen: „Eduard Hofmann".
K. k. Kreisgericht Rudolfsvvert
Abth. m., am 3. October 1899.
(Vpis tvrdke. V tusodni trgovinski register za posamne tvrdke se je vpisala tvrdka: „Marija Hofmann, posestnica tvrdke Edvard Hofmann, trgovina z mešanim in manufakturnim blagom poleg žganjeprodajalne v Kočevju". Lastnica tvrdke Marija Hofmann bode podpisavala: „Eduard Hofmann". — C. kr. okrožno sodišče v Rudolfovem, oddelek III., dne 3. oktobra 1899.) (1883)
vešč trgovine s papirjem in galanterijskim blagom, se sprejme takoj pri tvrd ki
(1877-3)    Ant. Umek v Brežicah.
Učenec
se sprejme (1893-2)
v manufakturni tvrdki Konrad Schumi & Co,
Dunajska cesta št. 6, Ljubljana.
Kmetijslca fi zairi
v Vodnjanu v Istri
(Dignano, c. kr. drž. železnica)
priporoča
pristna vina
Iz lamlnili vinoi£i-u«lov. in sicer: rrim [g li«*lit \iiin. refoMkat. ■iiiiMkalelc. ritki j«,
v množini čez 3000 hektolitrov od 18 kr. h postavljeno na postajo Vodnjan (Dignan<i Za » «-l«-tr>«-«- po iloicotorii Zh priMtnoNt in Mulitliio  poMln■ > h juiiit-i.
Za ravnateljstvo: (1869 -3) I?«jlllii.ll.
Na prodaj je
pri kolodvoru južne železnice V Postojini
okoli 2500 metrov jelovih suhih drv
(1887-21
po jako ugodni ceni, meter 1 gld.
Kdor želi kupiti naj se oglasi pri
Franu Jurcu
lesotržcu   V   Posto jin i.
pŽgT Drva se bodo prodajala na lici mesta skupno in tudi na drobno od 2 metrov naprej. ~*2Q
Dobivajo se tudi preklane debele drva in tudi bukove po pogojenih
cenah.
Leopoldina Homann javlja v svojem, v imenu svojih otrok in vseh sorodnikov imenu, da je umrl iskreno ljubljeni, nepozabni sin, oziroma brat, strijc in svak, gospod
trgovec in posestnik
danes v torek, dne" 17. t. m., zjutraj ob 5. uri po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 41. letu starosti.
Pogreb pojde v četrtek, dnć 19. t. m., ob polu 4. uri popoldne iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče v Radovljici, kjer bodo zemeljski ostanki nenamestljivega, blagega pokojnika položeni v rodbinsko rakev.
Svete mase zadušnice darovale se bodo v radovljiški mestni župni cerkvi. Blagi rajnki priporočen bodi v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Radovljici! dne" 17. oktobra 1899.
(19O0)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk a Narodne Tiskarne
C.+:3$C