SVOBODNA SLOVENIJA AS O (LETO) XXIV. (18) No. (štev.) 50 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 16. decembra 1965 Študent na počitnicah Družine s sinovi in hčerami po srednjih šolah si morajo hiti na jasnem, da so počitnice celotni rasti fanta in dekleta vse bolj nenaklonjene kakor šolsko leto. Med tem ko ima študirajoča mladina med šolsikim letom nemalo skrbi s šolo in vsaj neki okvirni dnevni red, ki ji ga daje 'prav šola, ji življenje med počitnicami samo po sebi ne nudi nobenega reda. Ker se v mladih možganih razen tega poitnice kaj rade enačijo z brezdeljem, je resna nevarnost, da se med počitnicami mlade sile izgubljajo. Osnovno pravilo za družine je, da je treba študentom in študentkam tudi med počitnicami določiti dnevni red (še boljše je, če si ga sami narede, pa ga starši potrdijo), ki bo seveda predvideval drugačne zaposlitve kot med šolskim letom in iki bo prilagodljiv razmeram pa obenem neizprosen. Kaj naj bi tak red upošteval? V vzgoji značaja skladno nadaljevanje. To se pravi delo v treh smereh: prava vest, močna volja, dobro srce. Značaj je osnova vsega drugega človekovega bogastva. Vcepljati je treba mladini zdrava krščanska načela po knjigah in po tečajih o življenjskih vprašanjih, navajati jo na odpoved, da ne bomo imeli rodu mehkužnežev, voditi v resnično pomoč bližnjemu, bodisi v družini, v slovenski skupnosti ali pa na tukajšnjih farah. Razumljivo je, da bodo pri oblikovanju značaja odločilnega pomena sredstva od zgoraj. Rast v slovenstvu. Priložnosti, ki jih za to rast med šolskim letom mogoče ni bilo na pretek, je treba sedaj poiskati in ustvarjati. Dve poti prihajata tu v poštev: doživljanje slovenstva in učenje jezika. Doživljanje slovenstva: družba z ostalo slovensko mladino, kar je bistvene važnosti, bodisi v obliki skupnih taborjenj, tečajev, izletov, prireditev, iger, gojitev in poslušanje slovenske pesmi. Znanje jezika: načrtno branje slovenskih klasikov in prevodov (velike koristi je kratko zapisovanje vsebine), pisanje dnevnikov. Ne pozabimo, da prav od te mladine pričakujemo, da bo v bodoče nadaljevala delo za ohranjevanje slovenstva v zdomstvu. Umsko napredovanje. V marsikaterem primeru je ostala kaka snov za izpit, kar je deloma pač zaradi drugačnega šolskega sistema tu kot včasih doma (vsi redi med 4 in 7, ki odgovarjajo našemu „dobro“, so tu že izpit). V tem 'primeru bo treba vzeti v roke najprej dotično knjigo. Potem pa snovi, Iki jih med šolskim letom ni mogoče študirati: zlasti gre za učenje tujih jezikov, stvari splošne izobrazbe, področje umetnosti (koncerti, kak kvaliteten film, opera, drama, kino-debata). Kako hitreje se dajo v mladih letih naučiti stvari, ki bodo imele velik pomen v življenju, kot kasneje. Telesni razvoj. Zlasti študirajoča mladina ima med šolskim letom redno premalo gibanja. To je treba nadomestiti sedaj med počitnicami, saj telesno zdravje vpliva na celotno človekovo razpoloženje. Lepo bi bilo, ko bi mogle družine poslati mladino ven v hribe, kjer bi prišla v stik z naravo in se naužila planinskega zraka za vse leto naprej. To je res drago, res je pa tudi, da se s tem prihrani denar za zdravila, ki bi jih v nasprotnem primeru v bodočnosti bilo treba kupovati. Za družine, ki tega ne bi zmogle, bi bilo priporočljivo, da našle za svoje sinove in hčere kako zaposlitev pri zanesljivih ljudeh kje daleč na deželi. Tako bi bili stroški prihranjeni, obenem pa dosežen namen, telesna okrepitev. Sploh je zmerno telesno delo za študente močno primerno tudi zaradi pravega vrednotenja takega dela. Nekaj misli ob študentu na počitnicah. Njih uresničenje zavisi od naših družin pa seveda od mladine same. De Gaulle — Mtterand V Franciji se ta teden odigrava srdit politični dvoboj med sedanjim predsednikom De Gaullom in kandidatom francoske opozicije Mitterandom. Oba kandidata sta se odločila, da bosta izkoristila vsa sredstva, da bi si pri naknadnih volitvah dne 19. decembra zagotovila večino. Do naknadnih volitev v Franciji je prišlo zaradi tega, ker pri volitvah dne 5. decembra sedanji predsednik De Gaulle ni dobil 50% glasov. Njegov glavni nasprotnik levičar Francois Mitterand je kot kandidat socialistov in komunistov dobil 32% glasov. Dejstvo da De Gaulle ni bil izvoljen že pri prvem glasovanju dne 5. decembra, predstavlja zanj enega največjih političnih porazov kar jih je doživel. Je to tudi obsodba njegove zunanje politike, zlasti njegovega trdovratnega stališča talko glede reševanja važnih vprašanj v Skupnem evropskem trgu, kakor tudi glede stališča francoske zunanje politike v odnosu do ostalih zaveznikov. Oba kandidata za bodočega predsednika francoske republike sta imela v soboto na francoski državni radijski in televizijski postaji prve volilne govore. De Gaulle je zlasti govoril o delu svoje vlade, o blagostanju ki ga je njegova vlada zagotovila francoskemu ljudstvu, o povečanju ugleda Francije v svetu. Naglašal je, da so Francijo tedaj, ko je pred sedmimi leti prevzel vlado, smatrali „za težkega bolnika“ v Evropi. Zatrjeval je dalje, da je Francija zaveznica ZDA; tudi z Rusijo jo družijo posebne vezi, ne 'oziraje se na sedanji režim v tej državi, toda Francija ne more dopustiti, da bi bila njena zunanja politika pod vplivom ene ali druge države. Zavzemal se je dalje za tesnejše sodelovanje med Francijo in kom. Kitajsko ter ponujal svoje posredovanje za rešitev vietnamskega oboroženega spora. Svojega političnega nasprotnika Mit-teranda je indirektno napadal z naved- bami, da je kandidat takega sistema, ki je v času med letom 1946 in 1958 spravil Francijo tako daleč, da je imela tedaj 23 vlad. Mitterand je pa De Gaulla napadal kot avtokrata. Francoze je opozarjal, da ni gotovo, če bodo Francozi v slučaju ponovne De Gaullove izvolitve uživali še politične svoboščine. Napovedal je konkreten program, ki ga bo izvedel, če bo izvoljen. Tako bo razpustil sedanji francoski parlament, ker da „nikogar več ne predstavlja“, razpisal nove volitve, ki naj bodo že v mesecu marcu, delal bo za učinkovit mir v svetu in bo zato poslal francosko delegacijo na raz-orožitveno konferenco v Ženevo. Zlasti bo pa gradil naprej Združene države Evrope in podpiral vse njene že dosedanje ustanove. Mitterand si močno prizadeva, da bi na svojo stran dobil vse ostale pred- I predsednik tega sveta, t. j. predsednik tj države, je vladnemu svetu predložil prekinitev diplomatskih stikov s Sovjetsko zvezo. Svoj predlog utemeljuje z navedbami, da ima zbranih zadosti neovrgljivih dokazov, da se svetovni komunizem Uruguaya poslužuje za odskočno mostišče za pripravljanje in širjenje komunistične prevratne delavnosti ne samo v Uruguayu, ampak tudi po vseh ostalih državah Latinske Ameri- ke. Je mnenja, da se mora Uruguay, če hoče še naprej ostati svobodna in demokratska država, pravočasno zavarovati. Eno najbolj učinkovitih sredstev za to pa je izgon vseh komunističnih propagandistov in teroristov, ki navadno nastopajo kot „diplomatski predstavniki“ komunističnih držav. Alberto Heber je mnenja, da bi bilo treba prekiniti diplomatske stike tudi z drugimi komunističnimi državami. I TEDNA D V ZDA je bil za nedeljo 12. decembra določen odstrel vesoljne kabine Ge-minis VI., ki naj bi se bila še istega dne popoldne srečala v neposredni bližini s kabino Geminis VIL, ki kroži nemoteno okoli Zemlje. Zaradi majhne okvare je bil odlet kabine Geminis VI. odložen, da ne bi spravili v nevarnost predsedniška kandidata liberalec Piere Marcilhacy in desničar Jean Louis Ti-xier-Vignacour sta mu svojo podporo že zagotovila. Volilna borba bo zato zelo, zelo napeta, ker bosta oba kandidata storila vse, da bi zlasti pridobila neopredeljene volilee. De Gaullovi pristaši so mnenja, da bo De Gaulle zmagal z veliko večino, treznejši politični ljudje pa niso takih misli. Pravijo, da se lahko zgodi, da bo za predsednika znova izvoljen z neznatno večino, ne bi pa bilo izključeno, da bi se volilci v nedeljo 19. dec. z majhno večino opredelili za Mitteranda. Vsaj tako je ugojoyil Francoski zavod za ugotavljanje javnega mnenja, ki je državna ustanova, in mu je vlada naročila, naj tajno ugotovi razpoloženje javnega mnenja, Njegovega odgovora seveda v Franciji niso objavili, pač pa so to storili listi v inozemstvu. Papež Pavel VI. je na praznik Brezmadežnega spočetja slovesno zaključil II. vatikanski cerkveni zbor, ki ga je sklical papež Janez XXIII. dne 11. oktobra 1962. Slovesnosti na trgu sv. Petra je prisostvovalo nad 2000 koncilskih očetov, navzoči so bili člani posebnih delegacij 80 držav ter 8 mednarodnih ustanov. Med temi na prvem mestu predstavniki Organizacije združenih narodov. Argentino sta zastopala zunanji minister dr. Zavala Ortiz in notranji minister dr. Paimero, katera je po končanih slavnostih sprejel papež v posebni avdienci, podelil blagoslov njima, njunima družinama ter argentinskemu narodu. Od komunističnih držav sta bili zastopani Kuba in Titova Jugoslavija. Ko so papeža nosili na Trg sv. Petra, mu je množica navdušeno vzklikala in ploskala. Papež je imel nato mašo, zatem pa zaključni govor. V njem se je najprej obrnil na vladarje sveta. Prosil jih je naj izpolnjujejo svojo glav no nalogo: ustvarjanje reda in miru med ljudmi. Za Cerkev pravi, da jih nič drugega ne prosi, kaikor svobodo za svoje delovanje. Zatem je govoril življenji astronavtov Walter ja Schirre sedniške kandidate, ki so se pri volit- S in Thomasa P. Stafforda. Prihodnji po-vah 5. decembra potegovali za zaupanje j izkus za odstrel kabine Geminis VI. je ljudstva. Zlasti bi rad pridobil kršč. j bil določen za sredo 15. decembra, demokrata Lecauneta, ki je pri zadnjih | Brazilska opozicija je po določilih volitvah dobil 3,700.000 glasov, ostala, zadnjega vladnega ustavnega akta, s katerim so bile razpuščene vse brazilske stranke, ustanovila novo stranko ter ji dala ime Brazilsko demokratsko gibanje. Listino o ustanovitvi nove stranke je podpisalo 20 senatorjev in 131 poslancev, ki v glavnem pripadajo biv. .socialdemokratski stranki ter biv. laboristični stranki, t. j. strankama, ki sta že doslej politično sodelovali ter prvi pripada biv. predsednik Kubiček, drugi pa lani odstavljeni predsednik ! Goulart. Vse kaže, da bosta v Brazilu v bodoče obstojali samo dve močni politični stranki, vladna in opozicionalna. Vrhovno vojaško sodišče v Brazilu je zavrnilo zahtevo vojaškega preiskovalnega odbora po aretaciji opozicio-nalnega guvernerja države Guanabara Negrao da Lima. Častniki, ki pripadajo radikalni revolucionarni .skupini, bi se ga na ta način radi iznebili, ker je Lima pristaš odstavljenega predsednika Gou-larta ter je pri zadnjih volitvah z veliko večino porazil kandidata biv. guvernerja te države dr. Lacerde. Predsednik guatemalske vlade polkovnik Enrique Peralta Azurdia je objavil, da komunisti v njegovi državi pripravljajo prevrat. Zatrdil je, da bodo oblasti, te komunistične načrte preprečile z vsemi sredstvi. Predsednik italijanske vlade krščanski demokrat Aldo Moro bo prve dni januarja meseca obiskal kanclerja zvezne nemške republike dr. Erharda. Z njim bo izmenjal misli o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Glavni Zaključek II. vatikanskega cerkvenega xbora umetnikom in razumnikom. Pozival jih je, naj bodo vredni svojih idealov in Cerkve. Tople besede je papež zatem naslovil na reveže in siromake ter povedal, da je zanje koncil ustanovil v Vatikanu posebno tajništvo. Papež je dalje v svojem govoru omenjal delavstvo vsega sveta. Zatrjeval je, da je že skrajni čas, da izgine nezaupanje in pomanjkanje zaupanja med. nami. Sedaj je čas pomirjenja in sprave. Z besedami Pojdite v miru je zaključil mogočno koncilsko slavje. noviee, da bo papež v kratkem sklical kard. zbor ter bo imenoval več novih (kardinalov in še bo tako njihovo število — sedaj jih je 99 — znatno povečalol Zlasti namerava papež imenovati za kardinale več cerkvenih dostojanstveni’ kov iz držav Latinske Amerike. Delo in razvoj Cerkve v teh državah bo v bodoče nadzorovala posebna ustanova, ki bo ustanovljena ob preosnovi Rimske kurije. Latinska Amerika v boju s komunizmom S Kube so prvi teden odšle prostovoljno v emigracijo v ZDA 504 osebe. Pričakovali so da jih bo odšlo kakih 800. Svetovni komunizem že več let posveča največjo pozornost državam Latinske Amerike. Vanje pošilja svoje propagandiste, obilno literaturo in ostali propagandni material. Z njim pa tudi Ogromne denarne podpore za pripravljanje komunističnih gveril, kot je odkrila nedavno venezuelska policija. Ni je skoro države, v kateri ne bi rovarili komunisti. V Peruju, Boliviji in Venezueli nastopajo že nekaj časa komunistični gverilski oddelki. Večjih uspehov ne morejo doseči, zmedo in škodo pa le povzročajo. Zato misli o ustanovitvi posebne oborožene sile ameriških držav, ki hi nastopala proti komunističnim napadalnim oddelkom, v nekaterih ameriških državah niso opustili, čeprav o tem vprašanju na zadnji konferenci zunanjih ministrov ameriških držav še ni bilo mogoče razpravljati. Zlasti Brazil je ponovno izrazil prepričanje, da je ustanovitev take skupne ameriške oborožene sile nujnost zaradi komunistične nevarnosti. Na komunistično nevarnost v nekaterih državah Latinske Amerike so opozorili že mesece trajajoči mezdni spori v Uruguaju. V tej državi je bilo doslej že več splošnih stavk privatnih in državnih nameščencev. Prišlo je tudi do velikih izgredov. član uruguajskega vladnega sVeta Alberto Heber, ki bo 1. marca postal Predsednik Sovjetske zveze Anastas Mikojan je odstopil. Za njegovega naslednika je bil določen Nikolaj Podgor-ni, član CK sovjetske komunistične partije. Odstranitev Mikojana predstavlja pojačanje .političnega vpliva glavnega tajnika sovjetske kom. stranke Leonida Brežnjeva. Na povabilo predsednika sovjetske vlade Alekseja Kosigina se bosta se-, stala prve dni januarja v Taškentu predsednik indijske vlade Badahir Ša-stri in predsednik Pakistana Ajub Kan. Sestanek naj bi pripomogel do mirne rešitve spornih vprašanj med obema državama. Kako bo do tega prišlo, je težko predvidevati, ker je predsednik indijske vlade izjavil, da o Kašmirju sploh ne namerava razpravljati, ker ga Indija smatra za sestavni del svoje države. Pakistan pa je mnenja, naj bi ljudstvo, ki je povečini muslimansko, samo odločilo, kateri državi naj v bodoče pripada. Predsednik grške vlade Stephano-poulos je s 44 poslanci Papandreoueje-ve Sredinske zveze ustanovil novo stranko. Imenuje se Demokratska liberalna stranka. Sovjetska vlada je organizirala velike demonstracije proti ZDA zaradi njene ^napadalnosti v severnem Vietnamu“. Največje so bile v Moskvi. Izgleda, da hočejo sovjetski komunistični veljaki na ta način pojačati svoj vpliv pri drugih komunističnih strankah v svetu v škodo kitajskim komunistom. Kajti prav te dni je sovjetska Pravda napadla vlado kom. Kitajske, ker se npč.e priključiti skupni akciji svetovnega komunizma proti Ameriki zaradi njenega posega v razvoj vojaških in političnih dogodkov v Vietnamu. Sovjeti Kitajcem očitajo, da na ta način nehote podpirajo Amerikance, Kitajci pa sovjetski napad zavračajo s trditvijo, da sovjeti delajo v sporazumu z ameriškimi imperialisti. V Rodeziji je tamkajšnji predsednik lan Smith izjavil, da bo dal deportirati 400.000 delavcev iz drugih afriških držav, da bo lahko zaposlil domače brezposelno ljudstvo. Glede sankcij ostalih afriških držav proti Rodeziji, je pa izjavil, da si teh groženj ne žene preveč k srcu. Zlasti je opozoril predsednika angleške laburistične vlade, naj dobro premisli vsako odločitev proti Rodeziji zaradi posledic, ki lahko nastanejo zaradi njih. Glede prekinitve diplomatskih stikov afriških' držav z Vel. Britanijo, do katere naj bi prišlo 15. decembra, če Vel. Britanija do tega roka ne bi zrušila Smithovega režima v Rodeziji, je Abesinija že zaprosila ostale afriške države, naj bi ta rok podaljšale. ... ... na»ien njegovega obiska v Nemčiji pa Po končani slovesnosti je množica, , , ,. . , . , „ 1 . .. , v . b0 ta> da bi našel kako možnost, da bi znova vzvalovila v silnem navdušenju , . ., ... . v 1 trr e del° v raznih evropskih ustanovah m vzklikanju papežu Pavlu VI. v. , , , , ... J' TT ,, , nadaljevalo. Kot znano delo teh usta- Po zaključku II. vatikanskega cerkvenega zbora prihajajo iz Vatikana nov zavira De Gaulle s svojimi pred- logi, ki jih ne morejo sprejeti ostale članice Skupnega evropskega trga. y Madr>du je skupina akademikov skušala 8. decembra uprizoriti demonstracije proti vladi. Policija jih je razgnala. V Kairu obtožujejo 8 komunistov, da so pripravljali zaroto proti sedanjemu predsedniku Naserju. Hoteli so ga zrušiti in iz Egipta napraviti ljudsko egiptovsko republiko. ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1966 bo obsegal 416 strani bogate in nad vse zanimive vsebine. Poleg ilustracij bo imel še umetniško dm planinsko prilogo ter barvasto sliko Rožmanove kapelice v Bariločah. Pri takem obsegu je po prednaročilni ceni 800 pesov na razpolago le omejeno število izvodov, in to do 31. decembra t. L Pozneje bo cena 1000 pesov. Pohitite s prednaročili in predplačili, ki jih »prejemajo v Slovenski hiši in v vaeh slovenskih domovih ter vsakoletni poverjeniki Zbornika in poverjeniki Svobodne Slovenije ter Oznanila. ♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦«M ►*< DR. MIHA KREK PRED AMERIŠKIM SVETOM ZA ZUNANJE ZADEVE Nenadomestljiva in nepogrešljiva knjiga Smo neposredno pred izidom ene najzanimivejših slovenskih knjig, ki je v zadnjih letih postala čisto svojevrstna in obenem najbolj dokumentarna slovenska knjiga v izseljenstvu. Zbornik Svobodne Slovenije. Zborniki Svobodne Slovenije vzbujajo v zadnjih letih tolikšno pozornost v izseljenstvu in v domovini, kakor malo-katera druga slovenska knjiga. O Zborniku za leto 1965 je med drugim zapisal slovenski pisatelj in kulturni delavec, da je kot dokument „nenadomestljiva knjiga v vsaki slovenski knjižnici“. Zbornik za leto 1966 je še izrazitejši dokaz kako močna je življenjska sila slovenske demokratične emigracije, kako je povezana s slovenstvom, in kako živa je duhovna povezanost z narodom v domovini. Ni namen tega članka prikazovati vsebino novega Zbornika. Le to moremo trditi, da ni Slovenca, ne v izseljenstvu ne doma, ki ne bi našel v njem člankov, ki mu bodo vzbudili resnično zanimanje. Samo nekaj primerov. Boj slovenske manjšine na Koroškem za verski pouk otrok v slovenščini. Posebno obširni sta poglavji posvečeni stoletnici rojstva dr. J. Ev. Kreka in 25-letnici Smrti dr. Korošca; prikaz biv. vaškega stražarja in domobranca, kakšna je resnica o naši protikomunistični borbi v domovini; dnevnik 17-letnega slovenskega dekleta od odhoda v begunstvo do prihoda v taborišče; nadaljevanje opisa oznovskih ječ in postopanje komunistične policije. Trije članki so posvečeni razmeram v Sloveniji in Jugoslaviji: verskim, gospodarskim in političnim. Nedvomno bo vzbudila posebno zanimanje nova anketa. Udeleženci ankete razpravljajo o ciljih slovenskega naroda in slovenske narodne politike in o držav-nopravnem položaju Slovenije v bodočnosti. Posebno poglavje imajo planinci, kjer opisujejo svoje vrhunske uspehe. Prav tako je zanimivo nadaljevanje prikaza življenja in dela slovenskih znanstvenikov in umetnikov, ki so se uveljavili v mednarodnem svetu. Še in še bi lahko naštevali vsebino. Saj sta poleg vsega še dve prilogi na ilustracijskem papirju: umetniška z deli naših slikarjev in kiparjev ter planinska z lepimi slikami gorskih velikanov, ki so jih zavzeli slovenski gorniki. Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1966 je nov dokaz, da je to resnično nenadomestljiva in nepogrešljiva slovenska knjiga. NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO Predsednik Slovenske ljudske stranke in Narodnega odbora za Slovenijo g. dr. Miha Krek se je mudil od 25. oktobra do 2. novembra v New Yorku. Prav tako je bil tedaj tam dr. Branko Pešelj, ki je bil, kot znano, osebni tajnik pok. dr. Vladka Mačka, in živi sedaj kot odvetnik v Washingtonu. Iz Evrope so pa dopotovali v New York Božidar Vlajič, bivši tajnik Davidovi-čeve Demokratske stranke, Desimir To-šič, urednik revije Naša Reč in vodilni član odbora srbske mladinske organizacije Oslobodjenje, Vane Ivanovič, lastnik paroplovnega podjetja v Londonu in dr. Ilija Jukič, bivši pomočnik ministra za zunanje zadeve v vladi narodnega sporazuma Cvetkovič—dr. Maček. Božidar Vlajič, Desimir Tošič in dr. Slovenska naselbina v Berazate-guiju, mestu v provinci Buenos Aires ob železniški progi General Roča, ni številna, toda njena volja do ohranitve slovenskih narodnih in verskih tradicij je močna in silna. To priča tamošnji Slovenski dom, ki ga je postavilo 15 slovenskih družin da se v njem zbirajo na kulturne in družabne prireditve in kamor pošiljajo tudi svoje otroke k pouku v krajevni šolski tečaj. BLAGOSLOVITEV DOMA V nedeljo 28. novembra je bila blagoslovitev doma. Združena je bila s celodnevno prireditvijo, na katero je prišlo več Slovencev tudi iz drugih slovenskih naselij na področju Vel. Bs. Airesa. Iz Slomškovega doma v R. Me-jii so prišli npr. kar z najetim omnibusom. Slavnost je začel g. Ivan Korošec. Pozdravil je vse, ki so se odzvali rojakom iz Berazateguija in prišli na njihovo slovestnost. Po dvigu argentinske in slovenske zastave na drog je g. msgr. A. Orehar ob asistenci g. Jožeta Guština blagoslovil podobo Brezjanske Marije, ki jo je domu podarila ga. Ko-ritnikova, nato pa slovenski dom. Za botra sta bila ga. Angela šterbenc ter g. Ivan Pozelnik. Med mašo g. Msgr. Oreharja je pel mladinski pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. Jožeta Omahne. Po sv. daritvi so bili pozdravni govori zastopnikov raznih ustanov organizirane slovenske izseljenske skupnosti. Prvi je izrekel čestitke in pozdravne besede tajnik Narodnega odbora za Slovenijo g. Miloš Stare, v imenu Zedinjene Slovenije njen predsednik g. Božidar Fink, zatem pa g. Marjan Šifrer, predsednik Slomškovega doma, g. Rudolf Smersu, kult. referent Slovenskega doma v San Martinu, g. Maks Jan v imenu Slovenskega doma v Slovenski vasi, g. Mirko Kopač kot predstavnik slovenske pristave, g. Jernej Dobovšek v imenu Slovenske fantovske Imenovani so imeli v navedenem času v New Yorku več posvetovanj ter razgovorov in en daljši diskusijski večer s člani društva Council of Foreign Relations, Inc. Je to sicer privatna ameriška ustanova, toda zelo vplivna in važna, ki izdaja tudi revijo Foreign Affairs. Ta ustanova pripravlja in organizira sestanke ter razprave o važnih svetovnih aktualnih vprašanjih. Ona tudi sama odloča koga povabi na take razgovore in razprave. Vsebina razgovorov, ki so jo imele gori navedene politične osebnosti iz Jugoslavije s člani in funkcionarji Council on Foreign Relations je bila v glavnem preučevanje razmer v Jugoslaviji z ozirom na zadnje gospodarske in finančne reforme. zveze ter g. ing. Matičič v imenu društva slov, protikom. borcev Tabor. Društvo slov. protikomunističnih borcev, katerega glasilo je Vestnik, pa je poslalo pozdravno pismo. G. Aleksander Majhen je sporočil vsem pozdrave Mladinskega odseka Zedinjene Slovenije. Govor g. Janeza šterbenca Ko je stopil na govorniški oder, so ga vsi pozdravili. Je predsednik Slovenskega doma v Berazateguiju. Ko so ga rojaki izbrali za to mesto, so pač upoštevali njegove žrtve, ki jih je doprinesel za postavitev doma in ljubezen, s katero se ga oklepa. Rojake je nagovoril takole: „Velik ni in ne prostoren in zidal ga umetnik ni“, lahko rečemo o Slovenskem domu v Berazateguiju. Pa čeprav je majhen ta naš dom, v njem živi silna volja do življenja, ohranjati se kulturno in idejno mi starejši, še prav posebno pa naša mladina, da bo vredna naslednica težke, toda slavne preteklosti. Ta mladina naj zve in naj se zaveda, da so naši slovenski domovi zgrajeni z žulji njenih staršev v prvi vrsti zanjo, da bi se v njih idejno utrjevala in pripravljala za delo, ki jo čaka, Da zbira pšenico in jo ob pripravnem času poseje, da bo iz nje zraslo bogato klasje. Spominjam se, kako so po prvi svetovni vojni rastli prosvetni domovi po naši domovini. Kakšen praznik je bil to za vso župnijo. Pritrkavanje zvonov, pokanje možnarjev, na vrhu mlajev pa je vihrala naša zastava. Zbirali smo se prav tako kot mi danes. Stari in mladi. Kako so nas vzgajali ti domovi je pokazala druga svetovna vojna in dogodki po njej. To, kar danes svobodni svet spoznava za edino pravilno, smo mi vedeli že pred 20 leti. Zgodovina našega doma je podobna zgodovini drugih slovenskih domov v Argentini. Rodila ga je potreba, ki je rastla z našimi otroci. Začeli smo in danes je naš dom prejel svoj krst in nekako uradno stopil v družbo ostalih slovenskih domov. Čutim dolžnost, da se danes prav vsem iz srca zahvalim za pomoč in sodelovanje. Pa naj je bilo moralno ali materialno. Brez tega bi danes našega doma ne imeli.“ Po zahvali g. Msgr. Oreharju za blagoslovitev, Zedinjeni Sloveniji in zastopnikom domov in organizacij, je svoj govor nadaljeval z ugotovitvijo, da so s tem potrdili, „da jih sprejemajo v svoje vrste kot sebi enake, čeprav so maloštevilni“. Dobesedno je dejal: „Tako združeni in povezani med seboj bomo kljubovali viharjem, ki se bodo zaletavali v nas.“ Svoj govor je pa zaključil s prošnjo in naročilom slovenski mladini: „Tebi, draga mladina, pa polagam na srce, naj te ne bo nikdar sram, da si otrok slovenske krvi in ne pozabi, kar pravi Slomšek: ,Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo prejeli od svojih staršev*. Bodite hvaležni svojim učiteljicam in katehetom, ki se trudijo z vami. Tu je sedaj vaš dom, da bi se v njem zbirali k učenju in pa tudi k veseli in pošteni zabavi. Naš dom je vaš dom. Na koncu pa prosimo Vsemogočnega Boga, naj blagoslovi naš trud, da bo v slavo njemu, nam v ponos, in narodu, med katerim živimo, v korist. Bog živi.“ Navdušeno odobravanje je sledilo govoru predsednika najmlajšega slovenskega doma v Argentini. Po njegovem govoru je k g. Šterbencu pristopil g. Ivan Korošec ter mu je v imenu odbora izročil častno diplomo, za zasluge, ki si jih je pridobil za ta dom. Poudaril je, da je dom v veliki meri dobesedno delo njegovih rok. Pri tem je omenil, kako je bilo, ko so gradili dom: „Kadar smo prišli mi h gradnji doma in išterbenca ni bilo, ker ni mogel priti, smo mi enostavno odšli. Kadar pa je prišel šterbenc in nas ni bilo, je za delo prijel sam in delal naprej“. Po teh Koroščevih besedah sta gospodični Jelka Pucko in Milka Dolenc v narodnih nošah izročili g. štenbencu lep slovenski šopek. S tem je bila dopoldanska slavnost zaključeria. Rojaki so ostali v domu na kosilu in pričakovali popoldanskega sporeda. POPOLDANSKA KULTURNA PRIREDITEV Začela jo je gdč. Jelka Pucko, predsednica kraj. dekliškega odseka z nagovorom, v katerem je poudarjala: „Če Se mi, mladina, ne bomo najprej vzgajali v lastnem domu in potem v našem krajevnem domu kot Slovenci, ne bomo prihajali tudi v naše skupno slovensko središče, ker pač ne bomo čutili nobene potrebe.“ Petje otroškega zborčka pod vodstvom g. Jožeta Qmahna je želo toplo priznanje. Prav tako nastopi ramoške Slovensko narodno slavje v Berazateguiju Prva pesniška knjiga mladega koroškega rodu: Miško Maček Ujeti krik Na slovenskem Koroškem izdajajo pesniške zbirke od časa do časa taki tradiciona’ni pesniki kot no Hartmanova, ali Poljanšek in drugi iz starejšega rodu. Manifestacijsko kot nova moderna struja pa je nastopila šele revija Mladje, ki hoče zavestno potrditi revo-1 lucionarno umetnostno voljo in zmogljivost najmlajšega rodu, ki je med vojno bil še v otroški dobi ali pa se je rodil šele po njej. Ta rod ni več domačijsko realističen in folkloren, ampak široko svetsko odprt, prisluškuje vsem evropskim novim tokovom ter si jih prisvaja. Najdinamičnejša osebnost med njimi je urednik Boro Kostanek (Florijan Lipusch), ki je že pred leti sestavil za SKA „avantgardno revolucionarno“ zbirko proznih si'huet mestoma izredno pesniško metaforno, subtilno ter sugestivno, ki pa je izšla v zelo umirjeni obliki zdaj v Ljubljani (ne po krivdi tukajšnjih izdajateljev). Okrog njegovega Mladja se je zbrala lepa družbica mladih koroških hteratov iz vrst slovenskih gimnazijcev in visoko-šolcev ter slušateljev umetnostnih akademij — slikarjev, ki so morda še močnejši od besednih ustvarjalcev. Mladje pomeni resnično novo rast iz avtohtonih koroških slovenskih tal in zato vse podpore in vse pozornosti vredno. Korošci se tega zavedajo in zato so ob M'adju ustanovili tudi posebni Janežičev sklad za izdajo knjig Mladja. Kot prva taka knjiga je izšla letos pesniška zbirka Karla Smolleja (rojen 1. 1944!) zdaj pravnika, ki nastopa pod psevdonimom Miško Maček, pod naslovom Ujeti krik. V izredno >epi in mični zunanji obliki, lepi razporejenosti tiska in prostora, s petimi celostranskimi abstraktnimi likovnimi prilogami mladega koroškega slikarja Valentina Omana, ki si vedno bolj dobiva ime med koroškimi umetniki, je knjižica gotovo dragocen prinos k slovenski koroški knjižni kulturi, predvsem tam, kjer smo bi'i navajeni dozdaj na uniformirane tradicionalne oblike in prevečkrat na diletantske ilustratorje. Po tej strani je knjiga biserček, ki že zaradi tega ne sme manjkati v knjižnici slovenskega knji-goljubca, še manj pa rodoljuba: saj je prva knjiga novega povojnega koroškega slovenskega rodu, ki iz provincia-lizma sili z vso voljo v svetovljansko razgledanost in oblikovnost. Kaj pa poezija Miška Mačka, ki je duhovna vsebina te mične knjižne posode? Priznam, da me je ob prvem hipu presenetila s svojo novostjo, tudi z grafiko, kajti pesnik piše brez velikih črk, brez vejic, ločil in drugih znamenj ko- rektnega pisanja. Ko pa sem se po daljšem premoru spet sklonil k zbirki, so se mi namah odprle njene lepote, že motto sam ti nakaže ključ k razumevanju: tu ne krožijo besede, tu se zablesti utrinek, raketa, prispodoba, ki ti razsvetli „Boga tam, kjer misliš, da ga ni“... Ali ni v tem nekaj prešernov-skega motta o Bogu-begu. To velja za vso zbirko, razčlenjeno v pet delov. I. del ima spet svoj motto, ki je obenem tudi neke vrste glosa, iz katere izhaja vseh naslednjih sedem pesmi cikla, v dvigu zemeljskega diha smo oglušeli zaman bodo trkali koraki na steni visi človek. A>i ni ta verz kot štiri besede-podobe kitajskega črkopisa, ki ga moraš znati brati kot celoto, da se ti odkrije smisel. Meni Se je tako: v materialističnem svetu smo oglušeli za človečnost, zaman prihaja nov rod z novo miselnostjo. človek je še vedno obešen v grozi časa. To je seveda gola misel, poezija je v zgornjih podobah, ki se potem v nadaljnjih pesmih razvijajo in dopolnjujejo kot melodija podob pod omenjenimi „leitmotivi“. To je krik za sto grobov» za katere smo oglušeli. Drevo se dviga nad zemeljski duh, pa je še vedno podoba mrzlega človeka. Mi smo stari, ubiti, toda ljubezen je blisk kot oči ! dekleta. Nova mladost, ki ji ni mar star čas, bo „zažgala zimi“ (ledene sveče). Žalostni čas je preživeta doba, ki se zapira v grad Ibsenovega Graditelja Solnessa pred mladino, „katere koraki bodo zaman trkali“. Ta doba je brez obraza v kateri je kri zvodenela, je duhovno prazno silvestrovanje („s praznim obložena miza“) in nad vsem visi Človek, ki je „z lepim očesom obrnjen“ vstran od teh zmaterializiranih veseljakov. Tako se ta del z obsodbo družbe pokaže koncem konca kot — sardenkov-ski cikel, ki je med seboj povezan z verzi v uvodnih glosah pa povedan v moderni besedi novega človeka, s podobami umetnika, ki ne govori mnogo besed, temveč stavlja podobo ob podobo, da občutiš v teh skopih črtah več, kakor bi kdo mogel v obširnih dekla-mirankah. In v tem smislu izhajajo iz uvodnih glos tudi vsi nadaljnji cikli. Tako drugi, ki opeva ljubezen dveh, ki ponekod dobiva zelo Strastne oblike s prispodobami balantičevskih rdeče belih simbolov, pa razbitih kozarcev in lepih strastnih podob poljubov do proste zaključne prispodobe Filemona in Baucis: ne ti ne jaz se nisva sama usadila tako sva skupaj zrasla tako se bova skupaj posušila. Zadnji (peti) del je nekaj poizkusov označb naše dobe. Ena teh je „rezljanje človeških kož za ceste“. Slede i vpodabljanje abstraktnih pojmov kot je j npr. Čas, ki ga označi zanimivo s po-I dobo cigaretnega dima, pobledevajočega j v času, ki stoji. Manj razumljiv je Vek, AKGCHTINA Prijateljska rešitev spornih vprašanj Med Argentino in Čilom je znova prijateljsko razmerje. Dne 10. decembra sta to potrdila ministra za obrambo obeh držav, argentinski dr. Leopold Suarez in čilski dr. Juan de Dios Carmona, v skupni izjavi, ki sta jo dala v čilskem mestu Balmaceda na jugu sosednje države. V tem mestu sta se sestala s člani razmejitvenih komisij obeh držav ter jim dala navodila za delo na področju Lagune del Desierto, kjer je nedavno prišlo do spopada med argentinskimi orožniki in čilskimi karabiner-ji, ki so prešli mejo ter odšli 30 km globoko na argentinsko področje. Obrambna ministra obeh držav v skupni izjavi izražata veselje, da se je ta komisija sestala, kajti njeno delo bo samo potrdilo dobre odnose med obema državama in tradicijo, da obe državi sporna vprašanja rešujeta na prijateljski način. To potrjuje tudi dejstvo, da so argentinske oblasti vrnile Čilencem njihovo zastavo ter orožje, ki so ga argentinski orožniki odvzeli čilenskim ka-rabinerjem na argentinskem državnem področju. Argentinska vojaška ekspedicija na Južnem tečaju Argentinska vojaška ekspedicija je pod vodstvom polkovnika Jorge Edgarja Leala dne 10. decembra ob pol desetih dopoldne prišla na Južni tečaj. Odšla je 26. oktobra t. 1. iz argentinske vojaške baze General Belgrano ter je v 45 dneh prevozila in prehodila 1.100 km. Na Južni tečaj je prišla brez nesreče. Je peta polarna ekspedicija, ki je po suhem prišla na Južni tečaj. Prvi je bil na njem Roald Amundsen dne 11. decembra 1911, za njim Robert Scott dne 18. januarja 1912, tretji je prišel tja Edmund Hillary dne 3. januarja 1958 in četrti Vivian Fuchs 21 januarja istega leta. otroške folklorne skupine pod vodstvom ge. Eme Kesslerjeve — Blejčeve. Ljubek je bil nastop najmlajših (Pavlinka Koroščeva in Janko šterbenc). Prav tako simbolična vaja deklic, Rožic ne bom trgala, ki so jo izvajale Olgica Omahna, Mojca škerbec in Olgica žužkova. Ostale točke popoldanskega Sporeda so bile: nastop pevskega zbora, znova ramoška folklora, g. Rudi Dolenc je igral na kitaro, simbolična vaja fantov (Ivan Korošec) ter simbolična vaja deklet „Oj le šumi“ in „Slovenske mladenke“. Pripravile sta jo gospe Pavlina Korošec in Neiža čampova. S tem je bil popoldanski kulturni snored izčrpan. Bil jè skrbno pripravljen ter so nastopajoči želi priznanje vseh za trud in napore, s katerimi so pripomogli blagoslovitveni slovesnosti do tako lepega uspeha. Sledila je prosta zabava, pri kateri je igral orkester Moulin Rouge. jESüSirmrr ..... , , n..i ra nasprotje radovednih molčečih deklet in vojaškega hrupa. Lepa impresija je Luči in še lepša Tihožitje. Ta zadnji je v novem jeziku povedan stari Goethejev Über allen Gipfeeln ist Ruh. Zaključi se pa ta ciklus in z njim vsa zbirka z „brazdo dveh“ še v „mehkih tleh snega. .. ki je tvoja in moja...“ To je misera pot te zbirke, ki pomeni „ujeti krik“ mladega človeka v času, ki „ima ceste iz človeških kož“, pa gre po njih z ljubeznijo v dvoje... Miselno občutje je povedano v novem jeziku abstraktnega izražanja, večkrat z menjavanjem barv, ki pa imajo poleg svoje realne tudi simbolno pomembnost (bela, rdeča, rjava, mastna, plava, modra, rumena... ) ; potem s postavljanjem podobe ob podobo, ki ne potrebuje več realističnega posredovanja kot primerjave, ampak je primera povedana že v podobi sami, ki jo moraš bolj intuitivno občutiti, kakor pa razumeti. Včasih ne prideš slovnično stavku do dna (npr. v zadnji pesmi drugi verz!); včasih ne razumeš naslova (npr. Vek, Živ-ljak), včasih te moti nepravilna raba dovršnih in nedovršnih glagolov ali že omenjeni glagol „kidata“ (?), toda kljub tem pomanjkanjem te mora prijeti podoba, sicer si izgubljen (se pravi: ti ali —i pesem!). Rešem je včasih še lepa impresija, včasih celo realistična povedanost, sicer pa si vseskozi v simbolističnem svetu, ki je zelo podo-(Nadaljevanje na 3. str.) Sx SlewctiiSc V Zidanem mostu je bila 29. novembra velika železniška nesreča. Na žel. progi, 709 m zunaj postaje, v smeri proti Ljubljani sta zjutraj trčila potniški vlak, ki je prihajal iz Ljubljane, ter iz Zidanega mosta vozeči tovorni vlak. Trčenje vlakov je bilo tako močno, da se je lokomotiva potniškega vlaka enostavno razpolovila. Dva vagona potniškega vlaka in 5 vagonov tovornega vlaka je bilo razbitih. Nesreča je zahtevala 8 mrtvih ter veliko ranjenih. V tovornem vlaku je bilo ubite tudi več glav živine, nekaj pa je dobilo tako močne poškodbe, da so jo morali na licu mesta zaklati. Zaradi trčenja vlakov je bila proga do večera tega dne za promet neuporabna. Zato so vse vlake iz Ljubljane proti Zagrehu usmerjali preko Trebnjega in Sevnice. Slovenska alpinista Tineta Miheliča in Borisa Grudna je proti koncu avgusta Skupno z dvema Dunajčanoma v steni Mont Blanca presenetil snežni vihar. V tej steni sta morala nato prebedeti šest ledenih noči, preldno so jih člani alpinistične šole francoske armade s helikopterjem rešili z ledenika Charpois ter ju prepeljali v chamoniško bolnišnico. V njej k sreči ni bilo proti njima treba podvzeti kirurških posegov, ker nista toliko pomrznila, kakor njuna plezalna tovariša Dunajčana. V Slovenski Bistrici 39% otrok ob zaključku obveznega šolanja ne dokonča vseh razredov osemletke. Umrli so. V Ljubljani: Janez Zdešar, posestnik, Cilka Istinič, učiteljica, Jože šeflar, gradbeni tehnik, Josip Bučar, v. bančni uradnik v p., Stanko Ko- S I 0 ¥ C N C I ¥ gej, -Martin Pleterski, biv. trgovec, Franja Uršič roj. Platiša, upok., Andrej Horvatič, šolski upravitelj v p., Pavel Novak, upok., Albin Hrastar, biv. prevoznik, primarij dr. Josip Pogačnik, Karel Kogovšek, žel. v p., Matija Menard, stavec-meter, Vida Kogej roj Strah, Marija Orož roj. 'Knavs, Ivan .Šefer, upok., ing. Majda Grahor-Avguštin, asistentka na oddelku za ikemijo in Peter Lanišek, tapetniški delavec v Kamniku, Marija Jakelj roj. Aljančič na Jesenicah, Anton Riček v Brežicah, Anton Benčič, upok. v Hrpeljah, Jože Homšek v Dolu pri Hrastniku, Herman Tavčar v Komnu, p. Kamil Pernat v Radmirju, Barbara Prebil, upok. v Podutiku, Jože Habič v Javori, Franja Uršič, vdova po šolskem upravitelju v Novi Gorici, Pavla Bredežko roj. Koželj v Šmartnem pod Šmarno goro, Mirko Markič, delovodja v Ihanu, Alojz Pe,čuh-, trgovec-izvoznik v Mariboru, Janez Zakrajšek, strojni mizar v Kamniku, Janez Oster v Škofji Loki, Tomaž Potočnik, upravnik KZ v p. v Hotavljah, Marija Peternelj roj. Kajca v Podpeči, Rudolf Slivnik, vrtnar v Prevaljah, Jože Plementaš, biv. trgovec v Planini pri Sevnici, Ivana Trebušak roj. Prašnikar v Mariboru, Silvester Čeh v Sežani, Gvidon Mužok v Tržiču, Jaka Kojtere, zlatar v Celju, Ivanka Petkovšek v Devici Mariji v Polju, Milan Zrimšek v Bizoviku, Ivan Dolinar, bi-seromašnik, duh. svetnik in župnik pri Sv. Primožu na Pohorju, Jože Struna, livar v Zagradcu, Jožefa Brvar roj. Lipovšek v Trojanah in Ivana Germek roj. Pršič v Dol. Logatcu. ARGENTINI BUENOS AIRES Prvo sv. obhajilo slovenskih otrok je bilo 8. decembra v Slovenski hiši. Sv. mašo je imel g. msgr. Anton Orehar, med njo je pel pevski zbor otrok slov. šolskega tečaja Martina Slomška iz Ramos Mejie pod vodstvom gdč. Anice šemrovove. Pri prvem sv. obhajilu je bilo 62 slovenskih otrok. Slovenska kulturna akcija je imela v letošnjem letu 12. kulturnih večerov. O sedmih smo že objavili poročilo. Danes storimo še za ostale. 8. kulturni večer je bil posvečen 700-letnici Danteja. Bil je 4. septembra. O Dantejev delu in pomenu za svet je govoril prevajalec njegove Božanske komedije v izseljenstvu vseuč. prof. dr. Tine Debeljak, čigar prevodi Danteja so bili vključeni v razstavo Dantejevih del in njihovih prevodov v svetovne literature v Rimu. Na 9. kulturnem večeru (18. 9.) so predvajali tri francoske kulturne filme. Uvodna pojasnila o Marcelu Proustu, Paulu Valeryju in Andreju Gidu je podal Ruda Jurčec. Deseti kulturni večer (2. oktobra) je bil posvečen spominu padlih slovenskih književnikov-protirevolucionarjev. Njihovemu spominu in delu se je oddolžil z lepim govorom vseuč. prof. dr. Tine Debeljak. Njegovemu govoru je sledila tudi recitacija del padlih slovenskih književnikov, ki so se uprli komunističnemu nasilju. Enajsti kulturni večer dne 16. oktobra je imel naslov Zadeva za občane. Ob slušni igri Matevža Kmecla je analiziral sodobne probleme v domovini prof. Alojzij Geržinič. (.Slušno igro je režiral in posnel na trak Maks Borštnik. Zadnji, t, j. dvanajsti kulturni večer je bil 6. novembra t. 1. Na njem je govoril vseuč. prof. dr. Filip Žakelj o te- Najlepše darilo za božič knjiga spominov Vladimirja Vahunika „NEVIDNA FRONTA“ Po vsebini je edinstvena med vsemi slovenskimi knjigami. Odlikuje jo umetniška oprema Ivana Bukovca, lepe ilustracije in najboljši papir mi „škof Rožman v boju z brezbožnim komunizmom“. G. dr. Žakelj si je nadel nalogo temeljitega preučevanja vsega dela in nastopanja rajnega škofa dr. Rožmana med komunistično revolucijo. Zato so bila njegova izvajanja tehtna, trditve podprte z dokazi in so udeleženci večera odšli še bolj prepričani v pravilnost in upravičenost škofovih odločnih nàstopqv proti brezbožnemu komunizmu, ki slovenski narod ne ogroža samo v verskem ampak tudi v narodnem pogledu. Osebne novice Slovenska novomašnika. V soboto dne 18. decembra, bosta v mestu Lomas de Zamora posvečena v duhovnika slovenska novomašnika gg. Marijan Bečan in Edi Škulj. G. Marijan Bečan bo imel novo mašo že naslednjega dne, t. j. dne 19. decembra, ob 10 dopoldne v San Martinu v kolegiju Sagrado Corazón. G. Edi Škulj bo pa imel prvo sv. daritev na božični praznik, dne 25. decembra, ob 11.30 dopoldne v župni cerkvi sv. Rite v mestu Boulogne, kjer je župnik g. Albin Avguštin. Novomašnikoma ob posvetitvi v duhovnika čestitamo in jima želimo, da bi vse njuno delo spremljal Bog s svojim blagoslovom. Poroka. V soboto, 11. decembra t. 1., sta stopila pred oltar v cerkvi sv. Marte v Castelarju gdč. Marjanca Berlot in Marijan Buda. Mladi par je poročil letalski kurat g. Polde Zajec, za priči sta pa bila nevesti njen oče g. Viktor Berlot, ženinu pa ga. Jelka Pregelj. Poročno slavje je bilo na slovenski pristavi. Odbor Pristave je storil vse, da je potekalo v pravem slovenskem ženitovanjskem razpoloženju. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje toplo čestitamo ter mu želimo vso srečo in veliko božjega blagoslova. t Janez Lipušček. Ob zaključku lista smo prejeli sporočilo, da je v Ljubljani nenadoma umrl operni pevec in član Slovenskega okteta tenorist Janez Lipušček. Pokopali so ga pri Sv. Križu dne 8. decembra t. 1. G. Silvu Lipuščku v Ramos Mejii ob izgubi dragega brata izrekamo iskreno in globoko sožalje. SAN MARTIN Članstvo Slovenskega doma v San Martinu se je v nedeljo 12. decembra ! zbralo na informativnem sestanku, da 1 sliši poročilo o delu odbora v preteklem 1 letu in sklepa o bodočem delu. Sestanek je začel in vodil predsednik Leopold Novak. Finančno poročilo je podal j blagajnik dr. Franc Zupanc, ki je po-j vedal med drugim, da ima dom, ki ima i pravno obliko zadruge, sedaj 284 čla-j nov, ki so plačali na deležih nekaj nad I en milijon pesov. Dom je brez dolga. Predsednik je nato poročal o delu gradbenega odbora, ki pa je zastalo zaradi sosedove ponudbe, da proda Slov. domu svojo hišo. Sedaj pa je sosed umaknil to svojo ponudbo in zato mora dom I znova pripraviti načrte za prepotrebno povečanje in izpopolnitev svojih prostorov. Po daljši debati je bilo odboru naročeno, da pripravi načrte in proračune za povečanje doma. -r- Za Vzajemni podporni sklad je poročal g. Rafael Telič, (ki je predlagal,' da se sedanja posmrt-nina za člane poveča od 6000 na 12.000 j pesov, za svojce pa od 2000 na 4000 \ pesov. Letni prispevek se mora zato Dne 4. decembra 1.1. nas je čisto nepričakovano zapustil. Ko se je tega dne vračal od svoje hčerke domov v Hae-do, ga je v bli-'mMMmmm. SSj lini tamkajšnje železniške postaje povozil vlak. Njegova tragična smrt je globoko pretresla vse, ki so ga poznali. Teh je bilo veliko, ker je bil pok. Andrej Lampret dobro znan v organizirani slovenski izseljenski skup- Vsmk tcsden « SLOVO France Balantič Položi mi, dragi, polni obraz čez trudno sijoče odi, daj, da začutim na licu mdnji, zamolkli udarec krvi. Umiraš in tuja dlan tipajoč neusmiljeno v duši bi grebe. Objemi me, bruhni vame nemir, jaxz ne morem, ne morem do tebe! Ko zadnjikrat krikneš v ledeno temo, bom zaihtela med prste, bele od sanj. Ostala bom sama na meji grobov, ti boš pa miren onstran iskanj. i J I nesti. Rajni Lampret je bil rojen 16. decembra 1888 na Vevčah pri Devici Mariji v Polju kot sin kmečkih staršev. Že v zgodnji mladosti je izgubil očeta in je bil tako on svoji materi največja pomoč pri delu na posestvu. Zaradi velike nadarjenosti fanta je tedanju župnik v Devici Mariji v Polju nagovarjal mater naj bi ga dala študirat v ljubljanske šole, česar pa ni mogla storiti. Mladi Andrej je moral delati na polju, toda v prostem času je vedno segal po slovenski knjigi in bral slovenske časopise. Nemškega jezika se je dobro naučil v vevški nemški šoli, kar mu je pozneje v življenju prav prišlo. Že tedaj je z vso vnemo sodeloval pri krajevnem prosvetnem délu ter je bil stalni obiskovalec krajevnega prosvetnega doma. Bil jé tudi član cerkvenega pevskega zbora. Polnih 25 let je v njem prepeval Bogu v čast in slavo. Politično se je prav tako živahno udejstvoval v Slovenski ljudski stranki. Med slovenskimi izseljenci v Argentini je bil eden redkih, ki je osebno poznal dr. Janeza Ev. Kreka, hodil na njegove shode in zborovanja ter pomagal uresničevati njegove načrte za kulturni, socialni in gospodarski dvig slovenskega človeka, zlasti kmeta in delavca. Ob izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 je bil mobiliziran. Na bojišču je bil ranjen. Dobil je kroglo v pljuča. V sebi jo je nosil do svoje smrti. Zbolel je tudi za malarijo. Prišel je v rusko vojno ujetništvo, pa ušel iz njega in srečno prišel na svoj dom. Leta 1922 se je poročil z Ivano Primar, hčerko posestnika in mlinarja iz 'Zaloga. V sreč- nem zakonu se jima je rodilo pet otrok. Sam nikdar ni bil trdnega zdravja. Nekateri zdravniki mu zato niso pripisovali dolgega življenja. Pa je le dočakal 77 let in še s kroglo v pljučih. Med komunistično revolucijo je bil odločno na protikomunistični strani. Nesreča starejšega sina ga je močno zadela. Bil je namreč ranjen in je bila velika nevarnost, da mu bodo morali odrezati levo nogo, pa je k sreči ni bilo treba, toda ostala je trda. Leta 1945 je rajni Lampret z vso družino odšel v begunstvo na Koroško. Kot deloven človek si je delo vedno poiskal tudi v ted. letih. V Argentino je prišel 1. 1949 z vso družino, razen starejšega sina, ki je ostal v Avstriji. V Argentini je bil do svoje upokojitve zaposlen v tovarni „Prinz“, z veliko vnemo pa pomagal graditi lastni družinski dom v Haedu, kjer je bilo njegovo največje veselje delo na vrtu. Imel je tako vzorno urejenega, da so cvetlice in povrtnina na njem vzbujale občudovanje. Vsa leta v Argentini ni bilo skoro nobene pomembnejše prireditve slovenskih demokratskih izseljencev, da se je ne bi bil pok. Lampret udeležil in po svojih močeh pomagal za njen uspeh. Bil je tudi naročnik slovenskih listov in slovenska knjiga je z njim izgubila velikega ljubitelja in prijatelja. Med rojaki je užival spoštovanje. Z vsemi sloji slovenske ideološke emigracije je bil znan. Vsi so ga radi imeli zaradi njegove odkritosti, iskrenosti, poštenosti ter zavzetosti za dobro slovensko stvar. povečati od 100 na 200 pesov. Predlog je bil soglasno sprejet in velja sklep od 1. januarja 1966 dalje. — O postopku za pridobitev pravne osebnosti je poročal Rudolf Smersu. Nato je predsednik zaključil lepo uspeli sestanek. BARILOCHE Miklavževanje. Miklavž je obiskal otroke v soboto zvečer. V znamenju časa se je moderniziral in Se je s svojim spremstvom vozil v avtomobilu po Ba-riločah in obiskoval otroke. V majhnem kraju je taka izvedba nedvomno razmeroma enostavna in morda zanimivejša kot predstava na odru. VA Zadnje zemsko počivališče je dobil na pokopališču v Moronu. Pogrebni sprevod je vodil direktor g. msgr. Anton Orehar ob asistenci gg. župnikov Gregorja Malija in Matije Lamovška. V pokopališki kapeli je imel sv. mašo za rajnega Lampreta g. župnik Lamovšek, g. msgr. Orehar pa je ob grobu rajnemu govoril toplo poslovilne besede. Svobodna 'Slovenija se Andreja Lampreta ob njegovi smrti spominja kot svojega dobrega in zvestega prijatelja ter mu želi miren počitek v argentinski zemlji, njegovi duši srečo in veselje pri Bogu, njegovim preostalim pa izreka iskreno sožalje ter sočutje. * 4 gjiIZLL!LZiT=!Ul±lJ_LiJ___________i-_~ MIŠKO MAČEK, UJETI KRIK (Nadaljevanje z 2. strani) 'ben nekdanjemu začetnemu povojnemu ekspresionizmu. Zbirka je krik novega mladega človeka, ki je še ujet v svet starega, pa ga že moti tudi Svet novega razčlovečenja,- toda kljub temu upa v novega človeka, ki ga pripravlja ljubezen. .. Vse to sem izluščil iz sodobnega abstraktnega kopičenja podob, ki se po najdenju „ključa“ ne pokažejo več tako strašno nedoumljive, kakor na prvi pogled niso tako netvarne kakor se ti je zdelo, ter ob zaključku dobiš celo dobro mnenje o tej novi poeziji. V tem pogledu so bolj abstraktne Omanove čr-no-bele celostranske priloge pred vsakim ciklom, katerim manjka — barve, da bi prišle do polne veljave. Ta knjiga začenja zbirko Knjige Mladja, ki jim utira pota v svet Janežičev sklad. Korošci So razumeli pomen svoje mladine in njenega kulturnega dela. In mladina se zaveda svojega poslanstva: iz koroškega tradicionalizma in provincializma stopiti v široki svet: toda čuti pa že sama, da jo tujina tudi izolira v njenem bistvu in si zopet želi stika z zemljo, še vsi bodo prišli k njej — po letih ali desetletjih! Ta mladi plod nove umetnosti vzbuja zanimanje za koroško mladino in njen umetniški podmladek, ki poganja že lepe cvetove kot pričata Kostanek in Ma- 4. zasedanje II. vat. vesoljnega cerkvenega zbora VII CERKEV V MODERNEM SVETU B) Nekatera posamezna vprašanja 2. del odloka „Cerkev v modernem svetu“ obsega pet poglavij: 1. Dostojanstvo zakona in družine; 2. razvoj in širjenje kulture; 3. gospo-darsko-socialno življenje; 4. politično življenje; 5. mednarodno življenje in prizadevanje za mir. 1. poglavje: Dostojanstvo zakona in družine Vsebina poglavja je: zakon v modernem svetu (odstavek 60); svetost zako-1 na in družine (odstavek 61); zakon je j zakrament (odstavek 62); rojstvo in | vzgoja otrok (odstavek 63); božja sode- | lavca (odstavek 64). I 1. Zakon v modernem svetu. Sreča posameznika in družbe je tesno povezana in v veliki meri odvisna od blagostanja družine. A danes je veliko zmot, izrodkov, ki ogrožajo ne samo dostojanstvo, ampak celo varno trdnost družine in zakona. Npr. gospodarske in družbene krize, mnogoženstvo, svobodna ljubezen, zakonska nezvestoba, marsikje uzakonjena razporoka, hitro naraščanje prebivalstva. Toda naslednje dejstvo potrjujte trdnost zakonske zveze; neštevilne in globoke spremembe v sodobni družbi niso mogle uničiti niti zrahljati temeljev krščansko . pojmovanega zakona, ampak so le še bolj jasno pokazale na pristno naravo zakona, na njegovo resnično dostojanstvo in na nespremenljive prednosti in vrednote zakona, katere so katoličani dolžni izpričati z osebnim življenjem in skupnim prizadevanjem vseh dobro mislečih (odstavek 60). 2. Svetost zakona in družine. Zakonska zveza nastane z nepreklicnim medsebojnim privoljenjem med možem in ženo.j Besedilo jasno ponavlja nauk o Svetosti' in nerazvezljivosti zakona. To zadnje ima kot glavni cilj: dobro zakon- ček in vsa družba ob Mladju. Janeži- ( talent, kakor ga brezdvomno ima Mače v sklad vrši izredno važno- vlogo: utira prvencem pot v knjižne izdaje. Kdor bo enkrat izdal prvo knjigo, ga bo sama tirala naprej v kulturno ust- varjanje, zlasti še, če pokaže že v prvi j njegov svet dr. B. Vospernik. ček. . Na platnicah je fotografija mladega avtorja in njegov življenjepis (že zdaj?) na notranji strani pa podaja uvod v t. d. cev samih in predvsem njunih poton cev, otrok. Otroci so naravni zaključel cilj in krona zakona. S tem sta zdrv ženi dve nalogi: rojstvo in vzgoja otrol Družba mora braniti pravice starše do rodnje in vzgoje otrok in mora poc pirati družino, da v urejenem življenj doseže naravni razvoj in vsestransl razmah in uveljavljenje (gospodarski kulturno, družbeno) (odstavek 61). 3. Zakon je zakrament. Medsebojni mu privoljenju moža in žene v skupn življenje je Jezus Kristus dodal zakon nadnaravni zakramentalni značaj. Zs konska ljubezen med možem in ženi popolna predanost drug drugemu, ro; stvo otrok in celotno družinsko življe nje je s tem postavljeno v novo, krščar sko luč. Katoliški zakon je odlikovan poganom in drugovercem nepoznani! dostojanstvom. Zakramentalna milos pa daje tudi moč, da moreta lastno sve bodno privoljenje ohraniti nedotaknjen in neoskrunjeno v uspehih in v nesreč v zdravju in v bolezni, v bogastvu in pomanjkanju. S tem, da katoliški zakonci odkril in javno zavračajo razporoko, prešuštv in vsako dejanje, ki je proti nameno: zakona, dajejo najmočnejši zgled vser ki pod vplivom modernosti drugače m slijo. Koncil odločno vztraja pri zahte\ da morajo novoporočenci imeti zadosti gospodarsko-družbeno podlago in či; popolnejšo osebno vzgojo, da more. - 1 =------— ■ ----;—---------j ustanoviti trdna lastna ognjišča (odst-vek 62). 4. Rojstvo in vzgoja otrok. To zahtevata narava in namen zakona ter zakonske ljubezni. Besedilo posebej omenja družine s številnimi otroki (odstavek 63). -5. Božja sodelavca. Odlok zagotavlja, da pozna in da noče iti mimo težav, s katérimi se srečata zakonca, ko morata iz različnih razlogov omejiti število otrok. Toda zaradi zmotnega današnjega pojmovanja življenja odlok o „Cerkvi v modernem svetu“ v odstavku o spoštovanju življenja z vso odločnostjo na prvem mestu obsoja splav. Katoličane spominja na resnico, da je samo Bog Gospod življenja in vabi zakonce, posredovalce življenja in tako božje sodelavce pri ohranjevanju človeškega rodu, da s prizadevanjem iščejo božjo voljo zlasti kar zadeva zakonsko življenje; ta volja se kaže v razodetju in v nauku Cerkve. Krščanski čut vernikov, splošna pravilno vzgojena vest in modrost ter usposobljenost izvedencev v bogoslovni in svetni znanosti bodo učinkovito pomagali, da bolj zanesljivo spoznamo, kaj je glede zakonskega in družinskega življenja res božja volja. Samo; upoštevanje božjega zakona pri reševanju vprašanj zakonskega življenja bo ohranilo v človeški družbi pristno in človekovega dostojanstva vredno pojmovanje človeške osebe in spoštovanje ! življenja. j. Re. I 1 • f I N C ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE I PO SVETO Na obletnico smrti škofa dr. Gregorija Rožmana je bila dne 16. novembra maša za pokoj njegove duše v župni cerkvi sv. Vida v Clevelandu. Za rajnega škofa so bile maše tudi po drugih slovenskih cerkvah, zlasti v Lemontu, kjer je na frančiškanskem pokopališču njegov grob. Tega dne je škofov grob obiskalo več ljudi, ki so na njem prižigali sveče ter molili za rajnega neustrašenega oznanjevalca božje Resnice. Družabni klub in Baragov dom sta priredila v svojih prostorih dne 27. novembra skupno večerjo z družabno prireditvijo ter plesom. Prireditev je bila dobro obiskana in je potekala v res prijetnem vzdušju ter razpoloženju. Igrala je godba Veseli Slovenci. Lepo priznanje Slovencu. „The Catholic Universe Bulletin“, tednik clevelandske škofije, poroča, da je dobil slovenski maryknolski misijonar Franc Rebol, ki že 12 let deluje med ljudstvom na Formozi, nedavno formoško odlikovanje. Določili so ga za „Good man of the year“, za „dobrega človeka tega leta“ ga je proglasilo gibanje, ki med formoškim ljudstvom goji duha za delo za koristi ljudstva. To odlikovanje so misijonarju Rebolu podelili za rešitev dveh otrok iz naraslega vodovja ob letošnjih velikih pomladanskih poplavah na Formosi. Ko se nihče ni upal pognati v narasle valove in rešiti dveh otrok gotove smrti, je to storil brez pomisleka misijonar Rebol skupno z enim domačinom. Misijonar Rebol je doma iz šmartna pod šmarno goro. V ZDA je prišel k očetu z materjo 1. 1939. 'Novo mašo je imel leta 1953 in je bil njegov novo-mašni pridigar v župni cerkvi sv. Vida v Clevelandu rajni škof dr. Gregorij Rožman. AVSTRIJA Po letu 1945 je bilo veliko slovenskih protikomunističnih beguncev v taborišču Spittal ob Dravi. V letih 1948 in 1949 se je večina teh beguncev izselila v Argentino, 'ZDA in Kanado tar v druge prekomorske države. V taborišču jih je pa vseeno še nekaj ostalo in žive še danes v njem. V glavnem so to starejši ljudje in taki, ki zaradi bolezni niso mogli oditi nikamor. Tako živi v «■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■•■■■■■■■«■«■■■■■MM1« PRIZNANJE Editorial ACME AGENCY je po desetletni pripravi izdala delo Enciclopedia de agricultura y jardineria (Buenos Aires, 1965. Trije zvezki, 7.000 strani. Uredil: ing. Lorenzo .Parodi, član tukajšnje Akademije znanosti.) Pri tem monumentalnem delu,, pri katerem so sodelovali razni v Argentini in drugod po svetu živeči specialisti, je poglavje o hmelju in hmeljarstvu obdelal naš sonarodnjak ing. agr. Leopold Leskovar. Iskreno čestitamo! taborišču Spittai sedaj še vedno okoli 300 Slovencev. Med temi Slovenci je ostal tudi slovenski duhovnik Anton Miklavčič, doma iz Podbukovja pri Krki na Dol. V domovini je bil kaplan v Zagorju ob Savi ter v Semiču, nato pa deloval v dušnem pastirstvu v župniji Vinica in Dolenja vas. V špitalskem taborišču je nedavno slavil svoj dušnopastirski jubilej, 15 let, : odkar je župnik slovenske župnije v taborišču. Ob tem jubileju so se mu rojaki v taborišču zahvalili za vse, kar je v teh letih dobrega storil za njihov dušni in telesni blagor, spominjali pa tudi vsi tisti po svetu razkropljeni Slovenci, ki so povojna leta preživeli v taborišču Spittal ob Dravi ter mu želeli še obilo uspehov in božjega blagoslova v njegovem dušnopastirskem delu. PO ŠPORTNEM SVETU proslavi. Začela se je z mašo, ki jo je daroval duh. vodja g. dr. Starc. V pridigi je z mislimi o Mariji povezal ^tucji zaključek cerkvenega zbora. Po maši smo šli v dvorano, kjer je bila proslava. Za začetek so dekleta iz San Justa zapele dve Marijini pesmi. Za tem je predsednica SDO na kratko, a z jasnimi besedami podala razmerje med Marijo in slovensko mladino. Temu sta sledili dve recitaciji in govor tajnika SFZ o Mariji v življenju velikih mož. Prireditev je bila skromna, a zato nič manj iskrena. Zaključili smo jo s pesmijo „Marija skoz’ življenje“, v kateri prosimo Njo varstva na življenjski poti. A. F, SISFZ. Letos je po | izrednem delovanju obeh prišel na ! ! vrsto preteklo nedeljo, 12. t. m. Že ob j i 7.30 smo se zbrali pri sv. maši v Slo-1 ; venski hiši, nakar smo se s skupnimi J • avtobusi odpeljali v znani park Perrey-1 ; ra. Tam so nas že čakali nekateri iz- ? letniki. Po kratki malici so se pričele skupne igre ob žogi, petju, igranju, jahanju itd. To se je nadaljevalo še po „kosilu“ prav do večera, ko smo ponovno napolnili avtobuse. Ti so ob petju in smehu veselih izletnikov drveli proti Ramon Falconu. Razhajali smo z željo, da bi se tak izlet kaj kmalu ponovil. T. M. i Motel Lago VILLA RUMSPAL (SIERRAS DE CORDOBA Ljubomir in Daria Vučkovič Lepa lega, 100 m od jezera, evropska kuhinja, sobe s kopalnico Rezerviranje sob, direktno, prosimo z ekspresno pošto Editor responsabl«: Milos Redactor: José Krosa!j Redacción y Administracién : Ramon Falcon 4T58, Buenos Alna , T. E. 69-9503 Argentina CORREO ARGENTINO Central B FRANQUEO PAGADO Concesióa N* 577S TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824 Registro Naciona Intelectual 1 de la Propiadad No, 817.086 Naročnina Svobodne Slovenije sa. leite 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, as pošiljanje t letalsko pošto 12 dolarjev. »r. FRANC KNAVS ODVETNIK Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital | T. E. 35-2271 Uradne ure 17—20 Na telefonu tudi dopoldne OBVESTILA Slov. kat. akad. starešinstvo bo imelo svoj redni sestanek v petek 17. decembra ob 19.30. Predaval bo g. Sebastijan Kocmur o slovenski problematiki. Zedinjena Slovenija vabi vse učence (ke), ki so obiskoyali(e) 8 let slovenske tečaje in letos izstopili (e), da pridejo v soboto 18. t. m. ob 16 na čajanko, ki bo v Slovenski hiši. Plošča „Sem deklica mlada, vesela" je še vedno na razpolago za 300 pesov. Seja učiteljskega sveta mladinskega odseka ZS za vse učne moči bo v sredo 22. t. m. točno ob 18.30. Vse rojake opozarjamo, naj si za krasn božični misterij „Henrik, gobavi vitez“, ki ga bo izvajal Kulturni odsek Našega doma v San Justu z vsemi tehničnimi pripomočki in brez odmorov na božični dan 25. decembra ob 9 zvečer, nabavijo vstopnice v predprodaji v Našem domu pri g. Filipiču, T. E. 621-1760. Otroška počitniška kolonija odpotuje s postaje Retiro z vlakom „El Cordobés“ 27. dec. ob 22. Otroci naj pridejo na postajo vsaj do 20.30. Vozovnice so že ..kupljiv Vsakdo (kdor še ni) naj izroči čimprej (do 22. t. m.) v pisarni Zedinjene Slovenije (uradne ure od 16—20 vsak dan razen ob torkih, v nedeljo pa po sv. maši) 5.000,— pesov, oziroma ostanek, in obenem dvigne navodila za kolonijo. Gospa in gospod Julija in dr. Celestin Jelenec, darujeta za Socialni fond Zedinjene Slovenije namesto rož na grob prijatelja umrlega g. Andreja Lampreta 500 pesov. Hvala! Prošnja: G. Milan Šušteršič naj sporoči svoj naslov ali upravi Sv. Slovenije ali pa na telefon 93-1062. Za varno naložbo denarja za ugodna posojila vam je na razpolage SLOVENSKA HRANILNICA z. * o. z. (C. C. „S. L. O. G. A.“ Ltda.) Bartolome Mitre 97 in Moreno, Ramos Mejia T. E. 658-6574 Uradne ure: ob torkih od 18—20 ob sobotah od 16—20 JAVNI NOTAR Francisco Rani Cascante Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aires T. E. 35-8827 Kulturni odsek Našega doma v San Justa Na božični dan, v soboto 25. decembra 1965 ob 21 pod milim nebom v Našem domu božični misterij v štirih slikah KS AVER MEŠKO: HENRIK GOBAVI VITEZ Režija: Janez Špeh Scenograf : Tone Oblak Svetlobni efekti: M. Berlot ■ Maske: Kemelmayer Vstopnina: Sedeži $ 130.— in 100.—; stojišča $ 80.— V slučaju slabega vremena bo vprizoritev v soboto, 1. jan. 1966 ob 21 Sporočam vsem prjateljem in znancem, da nas je nenadoma zapustil moj brat L a n e z Lipuseeh c(perni pevec in član Slovenskega okteta Pokopali so ga v Ljubljani 8. decembra 1965. Brat Silvo z družino Buenos Aires — Ljubljana, 15. decembra 1965. Leto II Štev 24 NASI MLADINI Urejuje: MARTIN MIZERIT «•••••••••••••••■•■••••••••••••••«•••■••••■•••••■■•■■••••••■•••••••»•»•••••■•••••••■•••■•••■•■■•••••■■•r POVEČEVALNO STEKLO Sam Bog ve, kdo je zavrgel nerabno električno žepno svetilko, ki je obležala ob cestni ograji. Tam jo je našel Petrček. Pobral jo je — saj je bila zanj pravi zaklad! Ne svetilka, pač pa okroglo steklo, ki je pred žarnico. Tisto steklo je za Petrčka nekakšno čudo. Če pogleda skozenj kako pisanje, vidi črke veliko večje kakor so v resnici. In bolj ko odmika steklo od pisanja, večje postajajo črke. Zakaj to — tega Petrček ne razume. Pa poprosi očka, naj mu pazloži, zakaj je tako. Hm? Očka bi mu že razložil, a je ta učenost malo pretežka za Petrčka. Zato mu kratko pove: „Ker je steklo tako narejeno, da se vidijo črke večje.“ Razlaga je res precej preprosta, a Petrček je z njo zadovoljen. Še naprej občuduje skozi povečevalno steklo vse, kar mu pride pod roke. Pa ga zmoti očka: „Petrček, bi rad še eno povečevalno steklo?“ Fantiček je takoj pri očku: „Seveda bi rad! Pa saj ga ninnate!" ,Jmam, imam! Pa je drugačno kakor tvoje. Je veliko več vredno, a nič ne stane. Zelo nam lahko koristi, a ga malokdo uporablja!“ No, sedaj Petrček res ne razume ničesar. Pa mu očka razloži: „Vsako delo — če ni grešno — je Bogu ljubo in drago in nam ko ristno tudi za nebesa, če nimamo smrtnega greha. Kajpak: vse naše delo moramo posebej darovati Bogu! No, saj to vedno storiš, ko moliš zjutraj: ‘Tebi delo posvetim’...! To darovanje Bogu je tisto povečevalno steklo, hi da vsem našim dejanjem nadzemsko vrednost!“ Oton Župančič ZVEZDOZNANSTVO Cicibanček, vedi: sonce je na sredi ! v lepi zlati skledi. In v njegovi zarji zemlja kolobari. Okrog zemlje tava luna vrtoglava. Zemlja, vsi planeti, v vajeti zajeti, k soncu so pripeti. Sonce vsepovsodi njihna pota vodi. Bog jim sonce ukrade, v nič ves svet razpade. — Cicibanček gleda: prazna sončna skleda, njemu v glavi — zmeda. Nogomet in drogo Igra je otrokom potrebna, drugače jim postane dolgčas. Tako sta tudi pred dnevi Andrej in Srečko brcala žogo kar na cesti pred hišo. K sreči cesta še ni tlakovana in se ni bilo bati, da bi ju povozil kak avto No, pa je bilo talko, kakor pri „Boki“ in „Riverju“: eden je dobil, drugi zgubil. Seveda sta se fantiča skregala — kakor je navada pri nogometaših. Andrej se je jezil: „Goljufal si, da veš!" Srečko je mirno odgovoril: „A, tako? In šele sedaj poveš? Zakaj se pa nisi takoj pri igri oglasil?“ Andreju je nerodno. Pa rine: „Tedaj nisem hotel. Sedaj pa...“ Srečko ga prekine: „Sedaj je že prepozno. Saj veš: ‘sodnik’ takoj zapiska, kadar ni kaj prav. Tudi ti bi moral takoj povedati, če je bilo res kaj napak!“ Andrej ve, da ga je polomil. In ker mu nič drugega ne pride na misel, sili na dan njegovo bahaštvo: „Kaj boš ti? Saj pri vas nimate ne „heladere“, ne „lavarope“ in ne „bom-beadorja“ ! Srečko ga gleda nekaj časa začudeno, kakor da nič ne razume. Potem se pa znajde: „Imamo hladilnik in pralni stroj. Ko se nam bo pa zdelo, bomo kupili tudi vodno črpalko na električni pogon!" Zdaj je bil Andrej tisti, ki je gledal, kakor da nič ne razume! Lev Nikolajevič Tolstoj Kako Je kmet gosi delil Reven kmet ni imel kruha; namenil se je iti h gospodu kruha prosit. A da ne bi šel prazen h gospodu, zako'je gos, jo speče in mu jo ponudi. Gospod sprejme gos in reče kmetu: „Bog ti povrni, kmet, za gos! Samo ne vem, kako naj si tvojo gos razdelimo, ne da bi koga oškodovali. Imam namreč ženo, dve hčeri in dva sina." Kmet pravi: „Jaz vam jo razdelim." Prime nož, odreže gosi glavo in reče gospodu: „Ti si glava vsemu domu; tebi gre glava.“ Potem odreže zadek in ga da gospodinji, rekoč: „Tebi je doma sedeti in nadzirati gospodinjstvo; tebi gre zadek.“ Nato odreže nogi in ju ponudi sinovoma: „Vama je treba hoditi po očetovem gospodarstvu; vama torej bedri.“ A hčerama je' dal perutnici, rekoč: „Vedve poletita kmalu z očetovega doma; zato vama peruti! Ostanek pa vzamem za se!“ — In vzel je ostalo gos. Gospod se je tej delitvi nasmejal im dal kmetu kruha in denarja. Pisan drobiž Besedna uganka Del je knjige, del drevesa, del je svete riba slastna, ki jo nudi sinje morje maše, naše. Naši pregovori, — Perje Po perju spoznaš ptiča. Kdor ima perje, tega je treba skubsti. Lepo perje dela lepega ptiča. Perje in besede — poceni reči. Rešitev ugank v prihodnji številki. Rešene uganke iz 23. številke. — Besedna uganka: Mara — mera — mira — mora — Mura.