P oštn ina p lačana v gotovini GRADBENI VESTNIH V S E B I N A Ivan Kocuvan, dipl. inž.: O h id rataciji cem enta . . . . S rdan Turk, dr. inž.: Ekonom sko dim enzioniranje a rm i­ ranobetonskih konstrukcij (N adaljevanje in za­ ključek) ................................................................................. Mnenja in kritika A nketa o polaganju strokovnih iz p i to v .............................. Bogdan Urbančič, dipl. inž.: Zasnova in g radn ja koprske l u k e ........................................................................................... Vesti iz ZGIT B. M elihar: Zaposlovanje gradbenih inženirjev in teh n i­ kov ( N a d a l je v a n je ) ............................................................. V. M arinko: Strokovno potovanje v N e m č ijo ..................... VIII. in form ativno-pripr avl ja ln i sem inar za strokovne i z p i t e ........................................................................................... Iz naših kolektivov B. M elihar: Bazenski sestanki gradbene operative . . S ladkogorska tovarna karto n a in pap irja . . . . Most čez Mežo 14 dni p red r o k o m .............................. Vesti iz inozemstva E. Močnik, dipl. inž.: M avčne kartonske plošče za vm es­ ne stene iz plinskega b e t o n a ......................................... Tesnjenj e ravn ih s treh z um etnim i m asam i . . . D isperzija um etne m ase veže o m e t .............................. Zapornice proti visoki plim i ob v iharjih . . . . Super cesta Lecco—Colico ( I t a l i j a ) .............................. P restav itev tem plja A bu Sim bel v Egiptu . . . . Iz strokovnih revij in časopisov Ing. A. S.: A n o ta c i je .................................................................. Vesti B. F.: X III. kongres Zveze jugoslovanskih laboratorijev za raziskavo in preiskavo m ateria la in konstrukcij 203 I. K ocuvan: On the process of hydration of ce­ m ent S. T urk : Econom ical dimensioning of reinforced concrete constructions 210 216 217 217 218 218 218 219 219 219 219 219 219 219 220 220 221 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Dora Babšek, dipl. inž.: Spektrofotom etrične m etode za analizo j e k l a ............................................................................ 223 Odgovorni urednik: Sergej B ubnov, dipl inž. T ehnični urednik: prof. B ogo Fatur Uredniški odbor: Janko B le iw eis , dipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., Marjan Gaspari, dipl. inž., dr. M iloš M arinček, dipl. inž., Maks M egušar, dipl. inž., Dragan Raič, dipl. jurist, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za S lovenijo , Ljubljana, E rjavčeva 15, te lefon 23 153. Tek. račun pri Narodni banki 501-8-114/1. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v L jubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 36 din, za štu d en te 12 din, za podjetja, zavode in ustanove 250 din. v e s t n i« ŠT. 8-9 — LETO XVIII — 1969 O hidrataciji cementa DK 69.025.331.3 Uvod S hidratacijo cementa razumemo kem ijsko re­ akcijo komponent cementa z vodo. P ri tej reakciji nastanejo nove spojine, predvsem h id rati kalcije­ vih silikatov, katerih vrsta in količina sta značilni za lastnosti in uporabno vrednost, cementa. Če po­ znamo sestavo cementa in hidrataoijske reakcije, lahko izberemo cement, ki je za nek namen, za iz­ delavo in za uporabo nekega betona, najbolj p ri­ meren. Lahko si tolmačimo ali predvidim o pojave, ki nastopijo p ri izdelavi in vgraditvi betonske m e­ šanice, p ri procesu vezanja in strjevanja betona, pri uporabi betona, lahko pa tud i napovemo vsaj relativno trajnost betona. Ti podatki nam omogo­ čajo, da se zavedamo, kaj lahko pričakujem o od nekega cementa in česa ne moremo od njega za­ htevati. K er produkti hidratacije cementa večinoma niso jasno izražene kristalizirane snovi, ampak predvsem geli, katerih osnovni sestavni delci ima­ jo velikost le nekaj m ilijonink m ilim etra, se dolgo časa ni vedelo, kaj se p ri hidrataciji dogaja. Šele zadnja le ta je raziskovalna tehnika toliko napre­ dovala, da so lahko identificirali posamezne hidra­ te, določili njihovo molekularno in kristalografsko zgradbo te r obdelali reakcije tud i količinsko. Brez elektronske m ikroskopije in elektronskega te r ren t­ genskega uklona, diferencialne term ične analize in infrardeče spektroskopije naše znanje ne bi prišlo dosti dlje od tistega, kar sta že v prejšnjem stoletju dognala Le Chatelier in Michaelis. K ljub vsemu IVAN KOCUVAN, DIPL. IN2. Reakcije klinkerjevih mineralov z vodo Osnovni klinkerjevi m inerali so trikalcijev si­ likat 3 CaO • S I0 2 (skrajšano C3S), đik alci jev sili­ kat 2 CaO • S102 (C2S), trikalcijev alum inat 3 CaO • • AI2O3 (C3A) in tetrakalcijev alum oferit 4 CaO • ■ A120 3 • Fe20 3 (C4AF).2 * Bistveni komponenti klinkerja sta oba silikata, medtem ko s ta oba alum inata bolj posledica suro­ vin in tehnologije. Nadalje imamo v klinkerju še prosti kalcijev in magnezijev oksid te r alkali j ske sulfate, kar so prav tako nepotrebne, vendar neiz­ ogibne primesi. Ko vse te .spojine reagirajo' z vodo, dobimo množico paralelnih in prepletajočih se pojavov in reakcijskih produktov. Tudi do' m edsebojnih reak­ cij teh produktov pride. Razen tega pa klink er v cementu nikoli ni sam, ker m u je prim ešan sadro- vec. Tako moramo pri h idrataciji k linkerjevih mi­ neralov obravnavati tud i njega. a) H i d r a t a c i j a k a l c i j e v i h s i l i k a t o v Oba kalcijeva silikata dajeta p ri h idrataciji isti reakcijski produkt, ki ga bomo v nadaljnjem ime­ novali CS-hidrat (C je skrajšano za CaO, S za S i02). Ta h idrat je glavni nosilec vezivnih lastno­ sti cementa, torej trdnosti. P ri reakciji dobimo tudi apno (hidrat), znatno več p r i hidraciji trikalcije- vega silikata. H idratacija poteka nekako po na­ slednjih formulah: 2 (3 CaO • SiOa) + 6 H20 -» 3 CaO • 2 S i0 2 ■ 3 H20 + 3 Ca (OH)2 trikalcijev voda C S-hidrat apno silikat 2 (2 CaO • S i0 2) + 4 H20 3 CaO • 2 S i0 2 • 3 H20 + Ca (OH)2 dikalcijev voda CS-hidrat apno silikat napredku pa je tu d i še danes treb a pojasniti m arsi­ kaj, saj n a prim er n iti sigurno ne vemo, kateri tip hidratov je pomemben za tlačno trdnost ali pa za upogibno trdnost betona. V nadaljnjem si bomo ogledali, kakšna je da­ našnja predstava za reakcijo med komponentami cementa in vodo in kakšne reakcijske produkte lahko v graben pričakujemo. Odnose v form ulah preračunam o na 100 kg izhodne snovi in dobimo: 100 kg C3S + 24 kg vode -> 75 kg CS-hidrata in 49 kg apna, 100 kg C2S + 21 kg vode -*■ 100 kg CS-hidrata in 21 kg apna. * Gl. članek v G radbenem vestn iku 1968, št. 5, str. 92—94. Pri prvi reakciji dobimo še 12.000 kcal toplote, pri drugi 6200 kcal. Navedene vrednosti veljajo, če je celotna koli­ čina izhodne snovi reag irala z vodo. To pa te rja pogoje, ki so za prakso neuporabni. Zelo dolg re­ akcijski čas ali zelo fino m lete izhodne snovi ali veliko razredčenje (visok vodocementni faktor). Nas zanima, koliko silikata h idratizira v časovnem ob­ dobju do enega meseca. Podatki o tem so zbrani v naslednji tabeli, k i velja za norm alno m lete snovi: H idratacija C3S CgS 3 d n i ........................... 60% 10 % 7 d n i ........................... 75 % 15 % 28 d n i ........................... 90 % 30 % Iz tabele torej vidimo, da reagira trikalcijev silikat dosti h itreje z vodo kot dikalcijev silikat. To se kaže tud i v h itrejšem naraščanju tlačne trd ­ nosti (gl. sl. 1 v cit. članku). Če želimo povečati odstotek hidratiziranega C2S, ga moramo zmleti bolj fino. S tem povečamo kontaktno površino z vodo in omogočimo h itrejše napredovanje reakcije. Podobno lahko z bolj grobim m letjem zaviramo h itro hidratacijo C3S. N ehidratizirani del silikata je v notranjosti zrnc, v katero voda težje prodre skozi plašč nastalega hidrata . H idratacija poteka vedno počasneje, nekatera zrna so še po enem ali več letih sposobna reag ira ti z vodo. Beton, ki vse­ buje takšen cement, pridobiva tako še vedno do­ datno trdnost. Če popravim o zgoraj navedene količinske od­ nose in pogledamo, kaj nastane v obdobju enega meseca, dobimo sledečo sliko: Od 100 kg C3S reag ira 90 kg, porabi se 22 kg vode in dobi 68 kg CS-hidrata, 44 kg apna in 10.800 kcal toplote, ostane pa 10 kg nenačetega C3S. V istem času reag ira od 100 kg C2S le 30 kg, za kar se porabi 6 kg vode, in dobi 30 kg CS-hi- drata, 6 kg apna in 1900 kcal toplote, ostane še 70 kg C2S. Velika razlika v stopnji h idratacije obeh sili­ katov se odraža v tlačni trdnosti, k je r je razm erje 7 :1 v korist C3S, v 1 mesecu. Pozneje se razm erje popravi in doseže po 1 letu približno 1 :1. V stvarnosti se srečujem o s cementi, ki vsebu­ jejo oba silikata, tako, da razlike niso tako izra­ zite. Vseeno je zanimivo pogledati, kaj dobimo po 3 dneh hidratacije cem enta A, ki je sestavljen v razm erju C3S : C2S = 7 : 1 , in cementa B, k i ima to razm erje 5: 3 . Takšna razm erja srečujemo pri realnih cementih zelo pogosto. Po 3 dneh reagira od 100 kg cementa A le 54 kg, porabi se 13 kg vode in dobi 41 kg CS-hi- drata , 26 kg apna te r 6400 kcal toplote. Ostane 46 kg svežega cementa. P ri cementu B reag ira v istem času od 100 kg samo 41 kg, porabi se 10 kg vode te r dobimo 32 kg hidrata, 19 kg apna in 4700 kcal toplote. Ostane 59 kg svežega cementa. P ri cementu A dobimo torej po 3 dneh 29 % več C S-hidrata in 37 % več apna in hidratacijske toplote kot p ri cementu B. K er v tem času C2S praktično nič ne prispeva k tlačnim trdnostim , je to treba računati samo po deležu C3S. Tako je tudi v tem pogledu cement A za 40 % pred cemen­ tom B. Pač pa ostane 28 % več cementa B za hi­ dratacijo od 3 dn i naprej. Iz navedenega lahko izpeljemo naslednjo ka­ rakteristiko obeh cementov z ozirom na uporabo v gradbeništvu: Cement A dovoljuje hitrejše napredovanje gradnje in zgodnejšo obremenitev betona. Iz istega razloga je tudi bolj ugoden za prefabrikacijo. Višja tem peratura betona, ki jo dobimo zaradi višje h i­ dratacije toplote, je ugodna za gradnjo v hladnih mesecih. V vročini je potrebna previdnost zaradi povečanega izhlapevanja in nevarnosti razpok. K r­ čenje je večje. Z aradi izluževanja apna te r istočas­ nega večanja poroznosti in nazadovanja trdnosti je takšen beton manj prim eren za objekte, ki so v stalnem stiku z vodo, posebno s tekočo vodo. Ker vsebuje beton več apna, je tudi njegova korozijska obstojnost slabša, posebno, če je izpostavljen delo­ vanju m orske vode in drugih raztopin sulfatov. Neugodne karakteristike, ki so posledica večje vsebnosti apna, se popravijo, če je beton dalj časa v kontaktu z zrakom ali dimnimi plini, k i vsebu­ jejo ogljikov dioksid. Na ta način dobimo v zuna­ njem sloju betona zaščitno plast kalcijevega kar­ bonata, k i ovira dostop vodi in s tem preprečuje izluževanje apna in tudi njegove reakcije s sulfati. Za cement B velja analogno, samo v nasprotni smeri. Tudi tukaj so nekatere lastnosti bolj, druge pa manj ugodne. Zgoraj navedeno karakteristiko je treba vzeti v relativnem smislu, v medsebojnem odnosu obeh navedenih cementov. Absolutno vzeto so razlike lahko v praksi m anj izrazite. Kljub te­ mu je treba p ri uporabi cementov upoštevati n ji­ hovo sestavo, če se hoče graditi najbolj racionalno in kvalitetno. Oglejmo si sedaj, kakšni so produkti h id rata­ cije kalcijevih silikatov. Apno nam je že dobro znano. V trenutku , ko se izloča p ri hidrataciji, je v raztopini in zelo reaktivno. Če so v okolici kakš­ ni delci kislega (kremenastega) dodatka cementu ali kislega agregata, se začne proces spajanja apna s kremenom, k a r da nove CS-hidrate. Sicer se pa apno izloča iz raztopine večinoma v kristalih, ki so veliki približno 1 mikron. Ti kristali so torej linearno 10—20-krat manjši od zrnc cem enta in bolj ali manj dobro napolnejo vmesni prostor med zrnci te r na ta način tud i nekaj prispevajo k tlačni trdnosti. Popolnoma drugačen je CS-hidrat, imenovan tudi cementni gel. To je dejansko vezivo, lahko bi m u tud i rek li cementno lepilo. Osnovni delci tega gela so tako m ajhni, da jih ne m orem o ločiti n iti pod elektronskim mikroskopom. Njihova de­ belina znaša nekaj milimikronov. Vsota površin 5 kg takih delcev je okoli 1 km2, m edtem ko ima Sl. 1. Folije cem entnega, gela (Grudemo). Povečava 13000- kratna. Sl. 2. Štiri stopnje vezanja in strjevanja cem enta, a) D isperzija klinkerjev ih zrnc v vođi. b) Po nekaj m inutah: produkti hidratacije načnejo površino vsak ega zrnca in rastejo iz nje. c) Po nekaj urah: obloge posam eznih k lin kerjev ih zrnc se začenjajo združevati, gel je s tem postal neprekinjen (vezanje), d) Po nekaj dnevih: gel se je še nadalje razvil (strjevanje). (Taylor). Sl. 3. Cem entna zrnca po enournem delovanju vode (Gzernin). P ovečava 1800-kratna. enaka količina cementa samo 1500 m2. Z elektron­ skim mikroskopom pa lahko dobro opazujemo združevanje teh delcev v večje tvorbe in ves po­ tek hidratacije. Tvorbe so podobne zvitim folijam in vlaknom. Na sl. 1 vidimo nekaj takih folij in vlaken cementnega gela. Kako poteka hidratacija cementnih zrnc in povezava v kom paktno maso, je prikazano shematično na sl. 2. Sl. 3 pa kaže posnetek z elektronskim mikroskopom po 1 u ri sti­ ka cementnih zrnc z vodo in sl. 4 po 1 mesecu hidratacije. G elaste tvorbe na zadnji sliki že po­ polnoma izpolnjujejo prostor med prvotnim i ce­ m entnimi zrnci, ki so videti, kot da so zlepljena med sabo. Na sl. 5 (po 3 dneh hidratacije) je v vmesnem prostoru kristal apna.. Folije cementnega gela so debele kot osnovni delci približno 3 mili- mikrone. Večkrat so tudi zvite v cevke. Če si p red­ stavljam o skupek folij kot šop bankovcev, zajame­ mo obenem tudi pojem gelnih por, k i imajo debe­ lino približno 2 m ilim ikrona in tvorijo vmesni prostor med folijami. Dosti večje kapilarne pore pa so v prostoru med prvotnim i zrnci cementa, ki ni izpolnjen z gelom. V obeh v rstah por je voda. Vodne molekule pa prodrejo tud i med posamezne molekularne sloje, iz katerih so folije gela sestav­ ljene. Podoben pojav poznamo pri nekaterih mine­ ralih glin. Režim vode v gelu je zelo važen za volumske spremembe p ri betonu. Poglejmo sedaj še m olekularno strukturo CS- h idrata oziroma cementnega gela. Ugotovili so, da je ta s truk tu ra izpeljana iz s truk tu re m inerala to- berm orita (5 CaO • 6 SiO? . 5 H2O, skrajšano C5S5H5) in sicer je treba sm atrati ta m ineral za popolno kristalinično obliko cementnega gela. Sl. 6 kaže strukturo tofoermorita. Srednja, prizm atična plast je apnena komponenta, na n jej p a ležijo zgoraj in Sl. 4. Cem entna zrnca po 2 8 -dnevnem delovanju vode (Czernin). Povečava 2 0 0 0 -kratna. Sl. 5. Cem entni gel in kristal apna (Grudemo). Povečava 33000-kratna. Sl. 6. Struktura toberm orita (Taylor). spodaj (na sliki izpuščeno) verige kremenove kom­ ponente, S i0 4 tetraedrov. V vmesnem prostoru med sloji se nahajajo še kalcijevi ioni in molekule vode. Skupna debelina vseh plasti je 11,3 A. Od te idealne kristalne slike odstopajo že polkristalinične tvorbe, ki jih dobimo p ri hidrataciji z visokim v/c faktorjem , po daljših časih ali p ri avtoklavni ob­ delavi. Sam cementni gel, k i ga dobimo pri h id ra­ taciji v pasti (nizek v/c faktor), pa ima precej ne­ urejeno struk tu ro in je ohranil od toberm orita v glavnem le srednjo, apneno plast, n a kateri so zgoraj in spodaj posejane daljše in krajše verige SiÜ4 tetraedrov in še hidroksilne (-OH) skupine. Skupna debelina vseh slojev je v tem prim eru ne­ koliko m anjša od 11,3 A, kot jo ima kristalinični toberm orit. P rej omenjene folije cementnega gela so sestavljene iz 2 do 3 tak ih sendvičev. V prostoru m ed sendviči se prav tako nahajajo kalcijevi ioni in voda. Celotno struk tu ro gela bi m orda še n a j­ bolj nazorno prim erja li s pecivom iz listnatega te ­ sta. Ko to sprejm e vodo, nabrekne po debelini, ko pa se posuši, zleze zopet skupaj. b) H i d r a t a c i j a k a l c i j e v i h a l u m i n a t o v Kot p ri kalcijevih silikatih imamo tudi p ri alu- m inatih opravka z bolj živahno komponento tri- kalcijevim alum inatom C3A in z bolj pohlevno komponento tetrakalcijevim alumoferitom CjAF. Čeprav je po količini m ajhna, je C3A za hidrata- cijo cementa zelo važna kom ponenta k linkerja Njene reakcije z vodo ne moremo obravnavati, ne da bi upoštevali sadrovca, kalcijevega sulfata, ki ga zaradi regulacije časa vezanja dodajamo' ce­ mentu. H idratacija poteka po sledeči formuli: in še prostih količin C3A. K adar ni prisoten sa- drovec, pa reag ira C3A z vodo približno po tej formuli: 3 CaO • AI2O3 + 6H 20 ^ 3 CaO • AI2O3 • 6 HaO trikalcijev voda heksahidrat alum inat Iz 100 kg C3A in 40 kg vode dobimo 140 kg heksahidrata 20.700 kcal toplote. Kot vmesni pro­ dukt nastopa tud i spojina C3A z apnom in vodo tetrakalcijev alum inat h idrat 4 CaO • AI2O3 • I9H2O. Vsi navedeni hidratacijski produkti so dobro kristalizirane spojine, imajo zato razm erom a m ajh­ no površino in ne morejo dati pomembnejšega p ri­ spevka trdnostim betona. Na sl. 7 vidimo, kako rastejo heksagonalne palčke etringita iz delca C3A, zraven je heksagonalna ploščica h id rata tetrakalci- jevega alum inata. Sl. 8 kaže palčke etringita, ovite s folijami CS-hidrata. Na tej sliki vidimo posebno nazorno razm erje med maso in površino obeh hi- dratnih spojin. Na sl. 9 pa imamo lepe kubične kristale hiksahidrata. Reakcija med C3A in vodo poteka izredno hi­ tro, če pa je prisoten sadrovec, se h itrost reakcije precej zmanjša. To dejstvo uporabljam o za regu­ lacijo časa vezanja cementa, ker bi bil cement brez sadrovca neuporaben za praktično gradnjo. Sadro- vec sproži tvorbo etringita, katerega kristali p re­ prečujejo nadaljn ji dostop vode do površin alumi­ nata. Reakcija napreduje potem tako, da se kristali etringita zaradi svoje voluminoznosti odluščijo in Sl. 7. Etringit in heksagonalni alum inatni hidrat (Grudemo). Povečava 13000-kratna. 3 CaO ■ AI2O3 + 3 (C aS04 • 2 H20) + 26 H20 — 3 CaO . AI2O3 • 3 C aS04 .32 H2O trikalcijev sadrovec voda etringit alum inat 100 kg C3A veže 190 kg sadrovca in 173 kg vode ter da kot edini p roduk t reakcije 463 kg spo­ jine, imenovane etringit. Obenem dobimo tudi 32.000 kcal reakcijske toplote. K adar je v cementu veliko C3A, nastane nam esto etringita spojina, ime­ novana »monosulfat«, s formulo 3 CaO ■ AI2O3 . • C aS04 • 16 H2O. Ta spojina nastane verjetno tudi pozneje, ko je sadrovec že porabljen, iz etringita s tem sprostijo površino alum inata za tvorbo nove plasti etringita. K er je sadrovca v cementu le m a­ lo, 2—6 °/o, k a r veže 1—3 % C3A od skupne koli­ čine 10—15 %, ostane še precej alum inata proste­ ga. Ta je sicer obdan s skorjo etringita, reakcija pa se takoj nadaljuje, če pridejo nove količine sa­ drovca zraven. To se lahko zgodi v strn jenem be­ tonu, če je ta v stiku z raztopino sadrovca ali dru- SL 8. Etringit in cem entni gel (Grudemo). Povečava 13000-kratria. S l. 9. K ristali alum inatnega heksahidrata (Ward). Povečava 900-kratna. gih sulfatov, kot je na prim er m orska voda. Slednji dajo z apnom nam reč prav sadrovec. K akor je tvorba etringita v sveži betonski mešanici zaželena in nujno potrebna, tako je njegova tvorba v strje ­ nem betonu nezaželena in močno škodljiva. E trin ­ git ima nam reč več kot trik ra tn i volum en izhodnih snovi. To v tekočini ne moti, v strjenem betonu pa povzroča nabrekanje in uničenje betona. Vse reakcije trikalcijevega alum inata označu­ je zelo visoka reakcijska toplota. Cementi, ki vse­ bujejo dosti C3A, zato niso prim erni za masovne betone, iz prej omenjenih razlogov pa tud i ne za betone, ki so izpostavljeni sulfatnim raztopinam oziroma morski vodi. Taki cementi tud i zelo dvi­ gujejo tem peraturo betona, k a r poveča izhlapeva­ nje in s tem nevarnost krčenja in razpok. Dobra stran višje hidratacijske toplote pa je višja začetna trdnost betona, ker pospešuje dvig tem perature hi- dratacijo kalcijevih silikatov, torej tvorbo cement­ nega gela. H idratacija druge alum ina tne komponente klinkerja, tetrakalcijevega alum oferita 4 CaO • • AI2O3 • FeL>0.3 (skrajšano C4AF), poteka v začetku tudi precej hitro, pozneje pa se umiri. K er je to­ plotni efekt reakcije zmeren, ne p ride do izrazitih pojavov pri betoniranju. C4AF porablja p ri reak­ ciji obenem z vodo tudi apno, ki nasta ja p r i hi- drataciji silikatov. Kot h idratacijski p rodukt dobi­ mo predvsem heksahidratne tvorbe. Celoten m eha­ nizem reakcije še n i povsem razčiščen. Vpliv C4AF na lastnosti cementa se poleg zm anjšanja količine apna v betonu odraža predvsem v tem, da so zmanjšane negativne lastnosti C3A. Vsota obeh alum inatov v k linkerju je nam reč več ali manj konstantna (okoli 20 °/o), zato gre povečana vseb­ nost C4AF na račun zm anjšanja C3A. K er C4AF obenem veže tudi apno, so cementi, ki so bogati s to komponento, zelo dobri za sulfatno odporne be­ tone iin obenem tudi za masovne betone, prav za­ radi njihove nizke hidratacijske toplote. Vsem alum inatnim komponentam je skupna njihova visoka poraba vode za hidratacijo, ki je približno dvojna kot p ri iSilikatih. K er pa je vsota alum inatov vedno več ali m anj enaka, ne vplivajo razm erja med posameznimi komponentami na skupno porabo vode za hidrotacijo cementa. c) H i d r a t a c i j a d r u g i h k o m p o n e n t k l i n k e r j a Poleg kalcijevih silikatov in alum inatov vse­ buje k linker še prosti kalcijev oksid (prosto apno), prosti magnezijev oksid te r natrijev in kalijev sulfat. Prosti kalcijev oksid nastopa v klinkerju v prim arni obliki, če je sestava ali zrnavost surovine ali pa proces pečenja nepravilen. V sekundarni obliki pa nastopa, če je k linker preveč počasi hla­ jen, ker razpade p ri tem del C3S v Q S in CaO. Obe obliki reagirata z vodo enako kot žgano apno po formuli: CaO + H2O -> Ca (OH)2 Na 100 kg in 32 kg vode dobimo 132 kg apna in 28.000 kcal reakcijske toplote. Sekundarni CaO in pa prim arni CaO klinkerja iz vertikalnih peči reagirata z vodo hitro. Efekt te reakcije se kaže predvsem v porastu tem perature betonske meša­ nice z vsemi pozitivnimi in negativnim i posledi­ cami tega porasta. Hujše je s prim arnim CaO klin­ kerja iz rotacijskih peči. Ta CaO im a bolj zatalje- no površino in reagira z vodo le počasi, večji del, ko je beton že otrdel. K er zavzame nastalo apno za 20 °/o večjo prostornino, pride lahko do nabre­ kanja in porušitve betona. Prostega magnezijevega oksida MgO naši ce­ menti ne vsebujejo v omembe vrednih količinah, pač pa ga imajo več nekateri uvozni cementi. MgO reagira z vodo na analogen način kot CaO, reak­ cija teče počasi, večinoma šele v strnjenem beto­ nu, efekt pa je tudi precejšnje povečanje prostor­ nine. Če je v cementu preveč prostega MgO, pride tudi tu do nabrekanja in porušitve betona. A lkalijski sulfati, ki so v klinkerju, reagirajo takoj z apnom, ki nastaja p ri hidrataciji silikatov, te r dajo kot reakcijski produkt sadrovec in natri­ jev te r kalijev lug. To vpliva ugodno na začetne trdnosti betona. Večje količine alkalij so lahko ne­ varne, če je agregat sestavljen iz bpaliziranega kremena. Ta reagira počasi z lugi in dobimo zopet nabrekanje betona. R eakcije d odatkov z vodo Reakcijo stalnega dodatka cementu, sadrovca, smo že obravnavali. S tem so obdelane reakcije čistega portlandskega cementa z vodo. Cementi z dodatki pa vsebujejo poleg klinkerja in sadrovca navadno še žlindro, tuf ali elektrofiltrski pepel. Če bi ti dodatki bili navadna polnila, potem bi do reakcije z vodo in drugimi komponentami meša­ nice sploh ne prišlo, ampak bi lahko samo ugoto­ vili, da porabi takšen cement več vode, slično kot inerten, fino mlet agregat. Dejansko pa so vsi zgo­ raj našteti dodatki več ali manj aktivni pri reak­ cijah hidratacije. Cementi s temi dodatki imajo v primerjavi s čistimi portlandskimi cementi raz­ ne prednosti in nedostatke. a) R e a k c i j e ž l i n d r e Žlindra je odpadek pri pridobivanju železa v plavžih. Za cementno industrijo je uporabna v granuliranem, steklastem stanju. Njena kemična sestava se giblje v sledečem okviru: CaO 30—45 °/o S i0 2 28—38 °/o AI2O3 8— 18 % MgO 1—18 %> Sama mleta žlindra reagira z vodo le počasi. V zmesi s cementom, ko nastane pri hidr ataci ji kalcijevih silikatov apno, pa je reakcija žlindre zadosti hitra, da ima tudi ta komponenta vse last­ nosti veziva. Žlindra rabi za začetek hidratacije alkalno okolje, ki ga preskrbi apno ali pa tudi kakšna druga alkalna snov kot natrijev lug ali soda. Nato poteka hidratacija podobno kot pri kal­ cijevih silikatih in aluminatih. Reakcijski produkti so tudi tukaj cementni gel (CS-hidrat) ter etringit in drugi hidrati aluminata, apna pa se ne izloči skoraj nič. Reakcijska toplota je podobno kot pri C2S in C4AF zelo majhna, zato je cement z dodat­ kom žlindre dober za masovne betone in za grad­ njo v vročem času, slabši pa je v hladnih mesecih. Na vročini pa mora biti dobro zaščiten pred izgu­ bo vode. Cement z žlindro je zelo uporaben za betone, kjer se zahteva večja korozijska odpornost, ker je vsebnost apna in C3A zmanjšana. Začetne trdnosti so nižje kot pri čistem cementu, pozneje pa se trdnosti izenačijo. Pri manjšem dodatku žlin­ dre (do 30 °/o) se lastnosti skoraj v ničemer ne raz­ likujejo od lastnosti čistega portlandskega cemen­ ta, pri večjem dodatku (do 85 %) pa lahko razlike v začetni trdnosti delno* zmanjšamo z bolj finim mletjem. b) R e a k c i j e t u f a Tuf je vulkanska kamenina, večinoma v ste­ klastem stanju, delno pa tudi že spremenjena v zeolitske minerale. Kemijska sestava je v glavnem taka: S i0 2 45—70 °/o AI2O3 10—20 % Nekaj odstotkov je še Fe2C>3 in alkalij, med­ tem ko je vsebnost CaO nepomembna. Sam mleti tuf, pomešan z vodo, sploh nima vezivnih lastnosti. Tudi, če ga podobno kot žlindro alkalijsko aktiviramo1, ni spremembe. V sestavi pač manjka CaO, ki je osnova za cementni gel. Trikal- cijev silikat, ki je v cementu, pa izloča pri hidra- taciji že v začetku dovolj apna, ki v betonu niti ni zaželeno. To apno je zelo reaktivno ter reagira z reaktivnim SiO-2 iz tufa. Pri tem dobimo zopet podoben cementni gel kot pri hidrataciji samih kalcijevih silikatov in žlindre. Reaktivni del ALO3 daje, podobno kot pri žlindri, z apnom in sadrov- cem etringit in druge aluminatne hidrate. Toplota, ki se sprošča pri teh reakcijah, je majhna. Lastnosti cementa z dodatkom tufa so torej predvsem nizka toplota hidratacije z že znanimi prednostmi in nedostatki, boljša korozijska obstoj­ nost zaradi vezave apna v betonu, nižje začetne in višje končne trdnosti, ker je del apna nadomeščen s cementnim gelom. Ker tuf ni samostojno vezivo, je odstotek do­ datka omejen z oziroma na razpoložljivo apno iz kalcijevih silikatov klinkerjeve komponente. Po drugi strani je dodatek omejen tudi zato, ker ima mleti tuf zelo fine delce, ki povečajo porabo vode za cement. Ravno to pa se odraža spet v pozitivni lastnosti tufa, da zmanjšuje segregacijo betona. Vsekakor pa lahko pretirani dodatek tufa obrne njegovo sicer pozitivno vlogo v škodljivo smer. Poleg tufov poznamo še druge snovi, ki reagi­ rajo podobno. Taka snov je na primer že mleta opeka. Uporabne so tudi snovi -z znatno višjim od­ stotkom SiO-2 (nad 85 %), če je ta zaradi velike površine ali opalizacije v reaktivni obliki (diato- mejska zemlja, »opalska breča«). Tuf e in druge omenjene snovi, ki dajejo z apnom CS-hidrate, imenujemo s skupnim imenom pucolane. Med te spadajo tudi elektrofilterski pepeli, ki jih bomo obravnavali posebej. c) R e a k c i j e e l e k t r o 1 f i l t r s k i h p e p e l o v Pepele, ki nastanejo pri sežiganju premogov v termocentralah, dobimo v raznih oblikah: kot pepele ognjišča, kot pepele elektrofiltra in kot pe- pelni granulat. Za namene veziv sta uporabni le zadnji dve, hitro hlajeni, steklasti obliki pepela. Najbolj uporaben je elektrofiltrski pepel, ker je njegova granulacijska sestava blizu cementu in ga zato dostikrat ni treba niti mleti. Kemijska sestava blizu cementu in ga zato dostikrat ni treba mleti. Kemijska sestava pepelov je približno taka: S i0 2 40—50 °/o A120 3 20—30 % Fe2 0 3 10 °/o Reakcije takega pepela so enake kot prej opi­ sane pri tufih. Nekoliko drugače je, če vsebuje pepel tudi znatnejše količine CaO (ki ni vezan na sulfat). Če je tem peratura v zgorevalnem prostoru dovolj vi­ soka, je ta CaO skupaj s SiOž in drugim i kompo­ nentam i v steklu. Reakcije te v rste pepela z vodo si lahko tolmačimo kot mešanico reakcij žlindre (ki ima več CaO kot pepel) in reakcij tu fa (ki ni­ ma CaO) oziroma pepela brez. CaO. Tak pepel je torej deloma samostojno vezivo, deloma pa puoo- lan. Iz te ugotovitve lahko potem tudi izpeljemo vse lastnosti cementov z dodatkom elektrofiltr- skega pepela. Podoben prim er imamo tudi p ri žlindrah z vi­ sokim odstotkom SiOg (kisle žlindre). P rav tako sr te žlindre zmes samostojnega veziva in pucolana. P ri vseh takih mešanicah je treba paziti, da delež pucolanske komponente ne prekorači količine, 'ki jo dovoljuje razpoložljivo apno od hidratacije klin- kerjeve komponente. I. KOCUVAN: ON THE PROCESS OF HYDRATION OF CEMENT S y n o p s i s The article is concerned w ith the process of reactions of d ifferen t com ponents of cem ent w ith w a­ ter. Considered are in detail th e hydration processes tak ing course w ith the clinker m inerals, calcium silicates and alum inates as w ell as the cem ent ad m ix ­ tu res: plaster, slag, tu ff and flyashes. Exposed is the structure of the hydration products. Stressed is the connection between the reaction of hydration and cem ent-viz concrete properties. An accurate knowledge of the composition of cem ent and hydration reactions perm its a m ore adequate choice of cem ent type and a be tte r com plying w ith the requirem ents of the fabrication and utilisation of the concrete. SPOŠTOVANI NAROČNIKI GRADBENEGA VESTNIKA! . V •' ' ■ ... .. .. ... -. ,. , - I - I. Leto se z naglico bliža svojemu zaključku. Že skoraj bo mesec december, ko se obetajo novi izdatki. Zato boste najbolj prav storili, da nekaj svojih obveznosti, ki jih zagotovo ni malo, poravnate že prej. Gradbeni vestnik ste prejeli letos že skoraj v celoti. Sledile bodo še tri številke. Prosimo vas, da uporabite priloženo položnico in poravnate dolg 36,00 dinarjev, ki bo pokril približno tretjino stroškov prejetih številk Gradbenega vestnika. Osta­ nek pa bo pokrila Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov iz drugih dohodkov. Prosimo vas — kolikor še niste poravnali dolga pri vašem poverjeniku, da to storite takoj ali pa, da nakažete denar po pošti s položnico. Za vaše zaupanje in razumevanje se vam lepo zahvaljujemo. Priloga: položnica Uprava Gradbenega vestnika Ekonomsko dimenzioniranje armiranobetonskih konstrukcij (Prispevek k reševanju problematike) (Nadaljevanje in zaključek iz št. 4-5) DR- i n g . s r d a n t u r k : 4. Problematika razpona nosilcev, podprtih s stebri 4,1 Splošno Znano je, da strošek razponske konstrukcije narašča, če povečujemo razpon, po drugi strani pa pri dani dolžini mostu, viadukta ali širine stavbe pada število stebrov s čemer se konstrukcija spet poceni. Problem razpona nosilcev, podprtih s stebri je torej v tem, da je treba najti tisti razpon no­ silca L, p ri katerem dobimo najcenejšo konstruk­ cijo. Obenem je seveda treba ugotoviti tudi tisto višino nosilca ”h ”, ki ustreza tem u pogoju ekono­ mičnosti. Če torej označimo s C ceno konstrukcije na l m dolžine razpona, kot funkcijo variabel L in ”h”, velja (sk. 7): C = C (L, h) . . . 48 a d C/d L = 0, d C/dh = 0 . . . 48 bc s fundiranjem znaša Cs, strošek nosilca na 1 m dol­ žine Cn. Strošek odranja zavisi od volumna odrane kubature, je torej praktično neodvisen od izbra­ nega razpona, in ga torej posebej ne obravnavam. Na 1 m dolžine mostu torej imamo ceno: C = C„ + Cs/L . . . 49 P ri tem sestoji cena nosilca iz cene na 1 m za beton (Cb), za vertikalni opaž (Cv) in za arm aturo (Ca). Strošek cestn. zg. ustroja in vodoravnega opa­ ža je pri izbrani m ostni površini konstanta in je ni treba uvajati v račun. Za ceno stebra uvedemo približni obrazec: C3 = Cso + s • L . . . 50 kjer je Cso strošek za steber p ri L = 0, tj. p ri ver­ tikalni akciji na most enaki nič (dimenzioniranje Sk. 7 P ri visokih gradnjah daje ta pogoj često p re­ m ajhen razm ak stebrov, tj. razmak, ki zaradi funkcionalnosti prostorov ni več primeren. Tam bomo skušali podati pa kriterij, ki razpona kon­ strukcij ne bo tangiral, podal pa bo možnost ocene, ali so dimenzije konstruktivnih delov ugodno voljene. Obravnavamo zato najp rej posebej problem ati­ ko mostov in podobnih konstrukcij (viadukti, žer- javne proge), potem pa še problem atiko stavbnih skeletov. P ri mostovih obravnavam o najprej plo­ ščate konstrukcije (b = const.), potem pa še re ­ b raste konstrukcije (širina rebra variabilna). 4,2 Ploščate mostne konstrukcije Upoštevamo prerez mostne konstrukcije po sk. 8, k jer je ”h ” višina in ”b ” širina plošče. Raz­ pon je po gornjem L. Strošek enega stebra skupaj le na lastno težo in vpliv tem perature, krčenja be­ tona in zav. sile), člen s • L pa podaja povečanje cene enega stebra z naraščajočim razponom L in s tem povečujočo se akcijo razponske konstrukcije. P ri kam enitih opornikih je z dano višino oblika določena malone neodvisno od razpona L, in je zato fak to r ' ”s” m ajhen ali celo ničen. Podobno pri masivnih betonskih opornikih v deroči vodi in podobno. Nasprotno utegne biti pri nekaterih prim erih vrednost ”s” tudi znatnejša. K sreči ta vrednost iz našega računa izpade, in je le pomembno, da čim bolje ocenimo vrednost Cs0. Če vplivi tem pe­ rature, krčenja in zav. sil niso preveč znatni, za­ visi p ri dani obliki stebra cena le od arm ature. In č e ' je to m inim alna arm atura po k riterijih pod 3,2, bo ta arm atura z zm anjšanjem vertikalne akcije na steber polagoma izginila, in moremo te­ daj oceniti, da je vrednost SSo strošek dejanskega stebra za celotni beton, opaž in fundiranje, toda brez stroška za arm aturo v steblu stebra. (Upošte­ vamo pa predvideno arm aturo v tem eljni plošči). Tako dobimo končno strošek za 1 m mostu, upoštevajoč variabilne vplive: Sk. 8 C = Cb '+ Cv + Ca-+ Csb/L + s . . . 51 Z upoštevanjem oznak v prejšnjih poglavjih velja: Cb = b ■ h • B, Cv = 2 . h • V, Ca = (Mk + b • h . g . L2 . m) • A . w/y • h • Sa . . . 52 kjer je Mk moment od koristne obtežbe / prom etna obtežba, cestni zg. ustroj; b • h • g teža plošče na 1 m, in »m« proporc, faktor po en. 3d. Nadalje uvedemo za koristno obtežbo kot približek nara­ ščanje momenta Mk kvadratično z razponom (kar je z ozirom na cenitev Cso dovolj natančno) in velja potem: Mk = mk • L2 mk = Mk/L2 (izračun iz danega prim era) . . . 53 1 dolžinski m eter mostu. Sedaj odvedemo en. 54 še po dolžini L: d C/d L = 2 . L • mk • A . w/y • h • Sa + + b . g . 2 . L . m . A . w - y . S a — Cso/L2 = 0 . . . 58 K er je vrednost »h« znana po en. 56, moremo ugotoviti iz en. 58 ekonomski razpon L. (Ker gre za enačbo tre tje s to p n je . . . najh itre je z poizku­ som.) Zanimivejši pa je k riterij po cenah, ki sledi po množenju enačbe 58 z vrednostjo L: 2 • Cak d“ 2 • Cal ” Cso/L Cal “ b • g • L2 • m • A • w = ---------------------------- . . . 59 y • Sa Potem dobimo: C = b - h . B + 2 . h . V + L2 • mk • A • w b • g • L2 • m • A • w + -----------------------1------ y • h . Sa y • Sa + Cso/L + s . . . 54 Iz tega dobimo: J g i l - b . B H - i . Y - L’ m - A . w + y • h 2 • Sa + 0 + 0 + 0 = 0 . . . 55 kjer je Cak cena arm ature za 1 m dolžine mostu za koristno obtežbo, Cai pa za lastno težo plošče, tj. ker je Ca celotna arm atura na lm : Ca = Cak + Cai oziroma cena arm ature P a za eno polje dolžine L: 2 * Ca Cso/L ali 2 • Ca * L * Cso ali 2Pa = Cso . . . 60 abc Strošek enega opornika za prim er L = O je enak dvojnemu strošku arm ature p ri danem razponu L. Moremo tudi uvesti iz en. 57: Cak = Cb + Cv in sledi po enačbi 59 (zamenjamo le en Cak): Cb d“ Cv d“ Cak d- Cai d” Cal Cn "b Cal = Cso/L . . . 61 S tem dobimo vrednost h: h = L . I / ____ mk • A j w = n . L \ y ■ Sa (b • B d- 2 - V) mk • A ■ w______ 5g y • Sa (b • B + 2 • V) K er je vrednost »n« po našem računu kon­ stantna, vidimo, da je ekonomska višina »h« pro­ porcionalna razponu L, kar samo po trju je naše izkušnje iz prakse. Zanimiv je še kriterij ekono­ mičnosti v odnosu cen m ateriala, ki ga dobimo, če en. 55 pomnožimo s »h«: Cb d- Cv = Cak = Ca • .. Mk Mk d- Ml (Mi = mom. zaradi lastne teže plošče) . . . 57 tj. cena arm ature za moment zaradi koristne ob­ težbe je enaka vsoti cene betona in opaža, vse na kjer je Cn cena betona, opaža in arm ature na 1 m dolžine. Ako uvedemo Cn • L = P n, tj. cena betona, opaža in arm ature na eno polje dolžine L in Pai arm atura zaradi lastne teže za to polje, sledi, ko en. 61 pomnožimo z L: Pn d" Pal — Cso Pal = Cai - L . . . 62 (1 Ako enačbo 62 obravnavamo bolj grobo, in vred­ nost Pai malo zanemarimo, dobimo končno kriterij, da mora b iti cena razponske konstrukcije za eno polje Pn vedno nekaj m anjša od cene enega opornika, računane za vert. akcijo mostu enako nič. Čim daljši in težje fundirani so oporniki, tem večja naj bo dolžina polja. P ri viaduktih se to more izkoristiti v obliki po skici 9, ko pripada dol­ žini med dvema polovinkama razponov L 'm steber z višino Vm, in so vrednosti L 'm toliko večje, kot so stebri daljši. S tem se dobi p ri nižjih stebrih k ra j­ ša polja in obratno, k ar tudi estetsko dobro vpliva (približno isti naklon dom inantne diagonale p ra­ vokotnikov s stranicam i Vm in L 'm). S k . . 9 4,3 Rebraste mostne konstrukcije (plošča + rebra) V tem prim eru gre za prerez mostu po sk. 10, k jer je število reber (oziroma z drugim izrazom: glavnih nosilcev) označeno z Š. Tu je »b« širina rebra, ”h ” višina rebra (tudi približno h = z = stat. višina, tj. y =1,00). Strošek za ploščo nad rebri je odvisen od izbrane debeline plošče (gl. pod 2,4) in od ploščine mostu in je torej konstanta. (Že itak obsežen račun ne obremenjujemo še posebej z eko­ nomiko plošče.) Enako smatramo, da so konstantni tud i stroški za prečne nosilce. S tem obsega ko­ ristna obtežba prom etno obtežbo, ploščo s cestnim zg. ustrojem, te r prečnike, te r daje upogibni mo­ m ent Mk na eno rebro. M oment zaradi lastne teže enega rebra znaša Mi in ga daje teža rebra b ■ h • • g na dolž. m eter.Prerez reb ra volimo z ozirom na izbrano tang. napetost Tb, tako da velja: Tb • z • b = Qtot ali p ri z = y . h in Qtot = = Qk + b - h . g . L - q . . . 63 b • h = Qk/(y • Tb - g • q • L) = qk • L/(y • Tb - - g • q • L) . . . 64 k jer je upoštevana običajna predpostavka, da n a­ rašča prečna sila zaradi koristne obtežbe premo z razponom L: Qk = q t • L . . . 64 Vrednost qk dobimo za nek poljuben razpon L (ki približno ustreza naknadno dobljenemu ekonom­ skemu) iz prečne sile Qk za ta razpon: qk = Qk/L. Z ozirom na že izpeljane enačbe, moremo na­ staviti ceno za 1 m dolžine mostu (upoštevajoč le variabilne postavke) po en. 51: C = Cb+ Cv + Ca + Cso/L + s . . . 65 Vendar vpeljemo posamezne vrednosti sedaj na drug način: Cb = S . b . h . B = g . q k . L . B/(y • Tb - — g • q • L) (en. 64!) . . . 66 a Cv = S • 2 • h • V . . . 66 b Ca — Cak + Cai (cena za arm aturo zaradi Mk in Mi) . . . 66 c Cak = Mk ■ A . w . S/y • h - Sa = = mk ■ L2 ■ A . w • Š/y • h • Sa . . . 66d Cai = Mi . A . w . Š/y • h • Sa = = b . h . g . L 2 . m - A . w . Š/y . h • Sa = = qk - L3 • g . m • A . w . 3/(y ■ h • Sa) • (y • Tb - — g • q • L) (b • h in en. 64) . . . 66 e Sedaj uvedemo en. 66 v en. 65 in odvedemo funk­ cijo C po variabli »h«: d C/dh = 2 • Š • V — mk ■ L2 • A • w • S/y • h 2 • Sa ~ qk ■ L3 . g . m . A • w . Š _ A ---------------------------------------- = U . . . O I y • h2 • Sa (y • Tb - q ■ g • L) Iz tega dobimo: Mtot • A • w gg y • Sa • 2 • v kjer je Mtot = Mk + Mj: Mtot = mk • L2 + qk ■ L3 . g . m/(y . Tb - q • g • L) .. .69 Tu ne moremo vrednosti »h« direktno izračunati, ampak šele skupno s pogojem za razpon L po spodnji enačbi št. 71. Če pa Mtot ocenimo, je seve­ da tudi ocena višine »h« možna. P ri izvedenem projektu je Mt0t znan, in en. 69 lahko služi za kon­ trolo. K riterij stroškov pa dobimo, če en. 67 po­ množimo z »h« in sledi: Cy Cak Cal " Ca . . . 70 a ali za celo polje dolžine L: Cv - L “ Pv, Ca - L = Pa, Pv = Pa . . . 7 0 b Strošek arm ature reber na 1 m ali na dolžini po­ lja L naj bi bil enak strošku vertik. opaža reber na isti dolžini. Odvedemo en. 65 z uvedbo en. 66 še po dol­ žini L in sledi: d C/d L = Š • B . qk • y • Tb/(y • Tb - q • g • L)2 + + 2 . L ■ m k • A • w • 3/y • h • Sa + + (3 • L2 • y • Tb - 2 . L3 ■ q . g) . qk • g ■ • m . A . w . 3/(y • Tb - q • g • L)2 • y • h • Sa - - Cs0/L2 = 0 . . . 71 Enačba 71 očividno ni pripravna za ugotavljanje vrednosti L v zvezi z enačbo za »h« (en. 67 in 68). Vendar je s poizkušanjem tudi to možno. Znatno preprostejši pa je kriterij stroškov, ki ga dobimo, če en. 71 pomnožimo na obeh straneh z L: Cb ■ -------- ---------------- + 2 • Cak + 3 ■ Ca, • y . Tb - q • g • L ----------y_1Tb-------- - 2 . Cai • ------ ^------------------- y • Tb ~ q ■ g • L y • Tb ~ q ■ g ■ L _ = o . . . 72 L ali z ureditvijo 3. in 4. člena in s pisavo: y • Tb/(y - T b - q - g - L ) = l + t t = q • g • L/(y • Tb — q • g • L) . . . 73 dobimo: Cb ■ (1 + t) + 2 • Cak + Cal (1 + t) + 2 . Cal - - Cso/L = 0 . . . 74 Enačbo 74 moremo preurediti na razne načine, npr.: Cb • (1 + t) + 2 • Ca + Cal (1 + t) = Cso/L (Cak + Cal = Ca) . . . 75 ali z računom stroškov za celo polje po že znanih oznakah: P|, • (1 + t) + 2 ■ Pa + Pal (1 + t) = Cso . . . 75 a k jer je Pb strošek betona reber za eno polje dol­ žine L, Pal pa strošek arm ature reber zaradi last­ ne teže rebra na isti dolžini L. Moremo tud i eno vrednost Pa nadom estiti z vrednostjo Pv po en. 70 b in sledi: Pb + t • Pb + Pv + Pa + Pal (1 + t) = Cso . . . 76 Ako vpeljemo kot strošek reber na eno polje Pr = Pb + Pv + Pa . . . 77 sledi končno tudi: Pr + t • Pb + Pal (1 + t) = Cso . . . 78 Tako dobimo kot rezultat, naj bi strošek reber enega polja ne presegal stroška opornika, dimen­ zioniranega na vert. zunanjo obtežbo »nič«, oziro­ ma točneje po en. 78. Vrednost »t« je na splošno majhna, in se mo­ re vzeti v račun tud i približna vrednost na osnovi grobe ocene ekonomske dolžine polja L. Če vza­ memo npr. Tb — 15 kg/cm3 = 150 t/m 2 in y = 1, dobimo za razpone L = 8, 16, 24, 32, 40 m etrov vrednosti »t« (pri g = 2,5 t/m 3 in q = 0,5) v izno­ sih: t = 0,07, 0,15, 0,25, 0,36 in 0,50. Kriterij je torej podoben kot za ploščasti most, in spet velja, da so p ri krajših stebrih polja krajša in obratno. O hranjen je torej tud i estetski kriterij. 4,4 Skeletne in podobne konstrukcije Če pogledamo skeletno ali okvirno konstruk­ cijo v narisu, imamo — ekonomsko gledano — prav podoben izgled kot p ri mostu: razponske konstruk­ cije in stebre (sk. 11). Zato bi mogli uporabiti za ekonomski razstoj L stebrov kriterij po en. 62 za ploščaste stropove, in k riterij po en. 78 za rebraste -«-£ -+ -L-+ -L -+-L -4- Sk. i l stropove. Kot Pn oz. P r je upoštevati ustrezno ceno stropne konstrukcije, ki odpade na en steber, kot Cso pa ceno stebra na dolžini ene etaže, za primer, da bil L - 0. V tem prim eru bi, grobo vzeto, ustrezal k ri­ terij, da bi strošek stropne konstrukcije na pod­ ročju, ki pripada enemu stebru, približno bil enak strošku tega stebra, merjeno na višini ene etaže. Oziroma sumarno, stroški vseh stropov (vseh etaž) skupaj bi bili približno enaki stroškom vseh ste­ brov (skoz vse etaže) skupaj. Vendar bi v tem pri­ meru dobili na splošno zelo m ajhne razdalje med stebri, ker so stebri sorazmerno ceneni, in ceni ene­ ga stebra bi ustrezala zelo m ajhna stropna ploskev in torej m ajhna razdalja med stebri. Taka ureditev torej funkcionalno v večini p ri­ merov ne bi ustrezala. Morda pa bi prišla v poštev za razna skladišča in druge prostore k jer bližina stebrov ne moti. Npr. pri podzemskih vodohra­ nih, k jer je zg. plošča podprta s stebri, analogno za rezervoarje za druge tekočine. V večini prim erov pa bo izpadel ekonomski razstoj premajhen, in bo m erodajen razstoj, ki ga bo diktirala arhitektonska zasnova. V takih p ri­ m erih bodo torej razstoj i stebrov že fiksirani, in se vprašamo, kakšni so vsaj grobi k rite riji za oce­ no ekonomskega dim enzioniranja takih konstruk­ cij. Tu uporabimo ločeno k rite rije po pogl. 2 in po poglavju 3. Po pogl. 2 dobimo za razponske konstrukcije ploščastega tipa, da ustreza kriterij »naj bo stro­ šek arm ature enak strošku betona«. Če fiksiramo širino rebra, kar je zaradi obstoječih kalupov često primerno, bi dobili podoben k riterij tudi za reb­ raste konstrukcije (Ca = Cb + CT). (Pri stalnih ka­ lupih: Cv . . . majhen.) Po drugi stran i je pod tč. 3,5 prikazano, da velja k riterij enakosti cene arm a­ tu re in cene betona tud i za stebre, bodisi z malo ali z veliko ekscentričnostjo, vsaj približno. Sledi torej, da je podoben k riterij, »strošek arm ature naj bo približno enak strošku betona«, veljaven tako za stebre kot za stropne konstrukcije. Tako bi sledilo, da bi za celotno stavbo m oral veljati kriterij strošek betona = strošek arm ature . . . 79 To je seveda potreben pogoj ekonomičnosti, zado­ sten je takrat, kadar bi ta k riterij veljal tudi za vsak element posebej. (Torej bi ne bilo pravilno, da bi imeli nekatere dele prav malo armirane, d ru ­ ge pa prav močno in bi potem kriterij za celo stav­ bo izpadel ugodno po en. 79.) To so seveda gro- bejša navodila, a menim, da so vsekakor koristna vsaj za globalno presojo ekonomičnosti stavbe. 4,5 Zaključki k pogl. 4 Problem atika razstojev podpor je, kot vidimo, zelo kompleksna in je zato težko dati zelo natanč­ ne k riterije za dosego ekonomičnosti. Vendar nam je uspelo izluščiti nekaj zakonitosti, ki bodo lahko dobro služile za generalno presojo gospodarnosti projekta. P ri tem nam lahko dobro služijo že po­ datki iz stroškovnika. Podatke iz stroškovnika seveda lahko na p re­ prost način uporabimo, če je že stroškovnik tako izdelan, da hitro dobimo tiste vrednosti, ki nas za­ nimajo. Zato bi bilo priporočljivo, da bi se v bo­ doče v večji m eri zahtevalo, da se v stroškovniku posebej loči stroške za razponske konstrukcije in za podporne konstrukcije. P ri obojih pa bi bilo treba omogočiti, da se ločeno obravnava arm atu­ ra, beton, vertikalni opaž in vodoravni opaž te r oder. P ri mostovih, a tud i p ri stavbah bi bilo tre­ ba tudi ločiti stroške plošče in sekundarnih nosil­ cev od stroškov glavnih nosilcev (reber). Na ta način bi mogel p ro jek tan t takoj videti, koliko so k riteriji ekonomičnosti izpolnjeni, in bi mogel eventualno izm enjati dimenzije, če je neizpolnitev preveč izrazita. Enako b i mogel te podatke izko­ ristiti tudi revident, ki bi bil zadolžen za oceno projekta. Tako bi ne dajal ta ocenjevalec pred­ vsem le navodil za konstruktivne izboljšave, am­ pak bi mogel dati tudi boljša navodila za ekonom­ ske izboljšave. Seveda so nekateri k rite riji v pogl. 2, 3 oziro­ m a 4 taki, da jih je možno uporabiti že p ri obi­ čajno izdelanem stroškovniku. Toda ustrezneje iz­ delan stroškovnik bi omogočil še boljši vpogled v doseženo gospodarnost objekta. 5. Z aključna izvajanja V poglavjih 2, 3 in 4 so podani kriteriji, po katerih je možno oceniti ekonomičnost izbranih dimenzij konstrukcije. V nekaterih prim erih je bilo celo možno podati eksplicitne izraze za di­ menzije prereza, k ar omogoči direktno ekonomsko dimenzioniranje. P ri vsem tem pa nas tudi kvanti­ tativno zanima ekonomski efekt, ki ga dosežemo z upoštevanjem danih kriterijev oziroma z izbiro danih ekonomskih dimenzij. Na splošno dobimo ta ekonomski efekt tako, da prim erjamo ceno konstrukcije Ci, dobljeno brez upoštevanja ekonomskih kriterijev, in ceno C2 = = Cmin, ki jo dobimo z upoštevanjem ekonomskih kriterijev, s tem da po teh kriterijih izboljšamo dimenzije, veljavne za prvo varianto s ceno Ci. Če razliko D = Ci — Cmj„ delimo s prvotno ceno Ci dobimo relativni p rihranek U°/o = (D/Ci) • 100%. Ta način je na splošno zamuden, in ga je v ve­ čini obravnavanih prim erov možno nadom estiti s skrajšanim postopkom. In to v prim eru (ki v veči­ ni prim erov nastopa), da je cena konstrukcije da­ na z izrazom: C = G + K, G = Zg/x, K = Zk • X, C = C(x) . . . 80 k jer je »x« variabla, Zg in Zk konstante. S tem da izrazimo ceno C z vrednostm i Zg, Zk in »x« sledi, ko zahtevamo čim manjšo ceno C: C = Zg/x + Zk • X dC/dx = — Zg/x2 + Zk = 0 . . . 81 a t Iz enačb 81 dobimo vrednost »x«, ki daje naj­ nižjo ceno (sk. 12). X ]/Zg/Zk Xek • • . 82 in kriterij ekonomičnosti (en. za dC/dx = 0 mno­ žimo z »x«): Zg/x = Zk • X tj. G = K . . .83 Iz enačbe 83 sledi, da so torej vrednosti G in K vrednosti v kriterijih , ki nastopajo na obeh stra ­ neh enačaja. Z uporabo enačbe 82 in 81 a, dobimo najnižjo ceno Cmin: čmin = 2 • V Z g ' Zk . . . 84 Za naš poizkusni prim er s ceno Ci, naj bo X = xi in G = Gi, K = K] in sledi: Gi = Zg/xi, Ki = Zk b xi, Zg = Gi • xi, Zk = Ki/xi . . . 8 5 in če vstavimo to v enačbo 84 dobimo: Cmin — 2 • VGi - Ki . . . 86 Razlika nasproti najnižji možni ceni je potem: D = Ci - Cmin = Gl + Ki - 2 • 1/Gi • Ki . . . 87 Vrednost D nam daje torej prihranek, če iz­ boljšamo prvotno zamišljeno konstrukcijo po danih kriterijih , tako da postane cena enaka Cmin. P ri­ hranek U v odstotkih prvotne cene Ci sledi potem: U % = (D/Ci) • 100 °/o = (Gi + Ki - - 2 • j/Gi + Ki) • 100 % : (Gi + Ki) . . . 88 Ali po ureditvi: U°/o 2 • l/G i • K i Gi + Ki • 100 %> . . . 89 Takoj opazimo, da dobimo za prim er Gi = Ki po enačbi 87: D = 0, in po enačbi 89: U = 0. To bi bilo, če bi pri prvem poizkusnem prim eru dimen­ zij dosegli slučajno takoj najbolj ekonomske raz­ mere. Ce temu ni tako, potem Gi ^ Ki, in z uved­ bo Gi = c • Ki sledi: U % 2 • Vc 1 + c 100 »/o c = Gi/Ki . . . 90 P ri tem je zanimivo to, da dobimo isto vred­ nost U, če vzamemo npr. c = j ali pa c = 1/j in je vrednost U torej ista, če sta vrednost Gi in Ki v razm erju npr. 1 :2 ali pa 2 : 1. Konkretno dobimo naslednje rezultate: Gi : Ki = 1 : 4 ali 4 : 1 U = 20 % G i : Ki = 1 : 2 ali 2 :1 U = 6 % Gi : Ki = 2 : 3 ali 3 : 2 U = 2,4 % Gi : Ki = 1 : 1 ali Gi = Ki U = 0 % Na grobo bi lahko ocenili, da je um estna ko­ rektura, če je neenakost vrednosti Gi inKi večja od 1 : 2 ali 2 :1, da korektura dimenzij n i nujna, če je ta neenakost m anjša od 2 : 3 ali 3 : 2, v vmes­ nem polju pa zavisi od pomembnosti objekta, za kaj se odločimo. Kot smo že omenili, veljajo podane ocene p r i­ hranka le za prim er funkcionalne struk tu re cene po enačbi 80, tj. za prim ere k riterijev po enačbi 9, 16, po zaključkih tč. 2, 4, po enačbi 38 in 38 a. Nadalje po enačbi 57 in 70 b, približno pa po enač­ bi 62, 78 in 79. (Pri enačbi 62 in 78 to približnost dokažemo tako, da v enačbi 51 oziroma 65 uvede­ mo iz enačb 56 oziroma 68 (pribl.!) h = n ■ L in delno zanemarimo lastni vpliv teže rebra na ceno armature.) Ako gre za približno veljavnost, bi tole­ rirano neenakost vrednosti Gi in Ki lahko na­ sproti gornjim navodilom še povečali. Ob zaključku teh izvajanj bi rad i poudarili, da je možno še nekatere druge ekonomske probleme reševati po vzgledih izvajanj v tem elaboratu: Npr. problem atiko višine lesenih pasovnih nosilcev, k jer funkcijo stroškov opaža tu prevzam ejo stroški vertikalnih uklonskih ojačitev. Analogno velja za jeklene polnostenske nosilce. Podano teorijo je možno aplicirati tudi na nosilce iz prednapetega betona, če se omejimo na najvidnejšo računsko kontrolo p ri teh nosilcih, tj. na varnost nasproti porušitvi, ko prevzamejo kabli funkcijo arm ature. S to om ejitvijo se morejo celo nekatere enačbe iz tega elaborata takoj aplicirati na prednapeti be­ ton: npr. v poglavju 2 in 4. Seveda je na ustreznih mestih zam enjati ceno 1 kg arm ature s ceno 1 kg kablov. Vsekakor naj bi bila ta študija vzpodbuda projektantom k sprotnejši kontroli ekonomičnosti izbranih dimenzij, revidentom pa pripomoček za hitrejšo presojo obravnavanega projekta. Zaključujem pa to študijo s tem, da ponovno opomnim, kot sem že v uvodu omenil, da včasih drugi k riteriji onemogočijo polno uporabo ekonom­ skih kriterijev, in se je tedaj treba ekonomskim kriterijem približati toliko, kolikor je to le mogoče. C i t i r a n a l i t e r a t u r a : L - l : K asal, Železobeton v praksi, L jub ljana 1944, str. 35, 36 L-2: Turk, Poenostavitev računa a rm a tu re pri ekscentričnem tlaku I. del: G radbeni vestnik št. 45-46, L ju b ljan a 1956/57. II. del: G radbeni vestnik št. 61-64, L ju b ljan a 1958/59 S TURK * ECONOMICAL DIMENSIONING OF REINFORCED CONCRETE CONSTRUCTIONS S y n o p s i s Owing to the great m ultitude and value of existing reinforced concrete structures, even a m odest im pro­ vem ent of dim ensioning technique of those structures could bring considerable savings to our national eco­ nomy. To th is and some conclusions from the au thor’s own investigations of these problem s are brought together in the presen t article. These conclusions perm it a sim ple determ ination of th e economical dimensions of reinforced concrete structures. In the firs t p a r t of the artic le (cf. G radb. vestnik No. 4-5/1969) the re are exposed the au thor’s conclusions on the economical dim ensioning of single reinforced concrete structures subjected both to the bending load (girders) and excentric com pressive load (columns). H ere a re considered the problem s of com plete con­ structions i. e. com bination of g irders and columns. G iven are the criteria for the determ ination of a eco­ nom ical height of g irders and econom ical distance betw een tw o particu la r piers both in bridge and ske­ leton structures. The article concludes w ith the discussion of savings realized w hen the originally chosen dimensions are im proved according to the given criteria. mnenja in h riti h a ANKETA O POLAGANJU STROKOVNIH IZPITOV Zveza gradbenih inžen irjev in tehnikov SR Slo­ ven ije je p re je la od Zveze gradbenih inženirjev in tehn ikov Jugoslavije povabilo k izvedbi ankete o po­ treb i po laganja strokovnih izpitov gradbenih inžen ir­ jev in tehnikov. K er sm atram o, da je to vprašan je zelo pom em bno za nada ljn ji napredek in razvoj naših gradbenih strokovnjakov, podajam o v naslednjem ce­ lo tno obrazložitev ankete, ki nam jo je predložila ZGIT Jugoslavije, kot tud i fo rm u lar anketnega vprašalnika, n a katerega pričakujem o od svojih članov številne in te h tn e odgovore. E na izm ed tem eljn ih nalog Zveze gradbenih in ­ žen irjev in tehnikov Jugoslavije, ki je določena tud i v s ta tu tu Zveze, je ugotovitev in uporaba prim erne oblike šo lanja in strokovnega izpopolnjevanja kadrov za po trebe gradbeništva (čl. 3, odst'. 2). 2 e dolgo v rsto let se v naših organizacijah to vp rašan je obravnava n a raz lične načine in z različnih gledišč, te r je m ed naj pogostne j širni vprašan ji v p ra ­ šan je polaganja strokovnih izpitov, njihove obvez­ nosti, program a, k ra ja , k je r na j se polagajo, in o rga­ nizacije, pred katero naj se opravljajo . P ri tem tudi ni zanem arjeno vprašanje, kaj položeni izpit kandidatu p rin aša glede njegove strokovne in poklicne funkcije (pooblastitev, napredovanje). 2 e dolga le ta odprto vprašan je, da se izvajanje strokovnih izpitov gradbenih inženirjev in tehnikov poveri organizaciji naše Zveze, je p rav v sedanji fazi prišlo do točke, ko se zdi kot povsem realno in možno, da ta važna in odgovorna naloga preide v pristo jnost Zveze in n jen ih organizacij. Na četrti skupščini ZGIT, ki je b ila 16. in 17. m aja 1969 v Beogradu, je bilo postavljeno na dnevni red tu d i to vprašanje, saj zah tevajo njegovo rešitev sam e koncepcije in predpisi Tem eljnega zakona o izgradnji investicijsk ih objektov. G lede na predpise tega zakona so posam ezne orga­ nizacije Zveze kot tudi ind iv idualno gradbeni inžen ir­ ji in tehniki pokrenili to vp rašan je te r je zato ZGIT H rvatske n a ozem lju SRH razp isala anketo te r zah te­ vala od posam eznih delovnih organizacij in posam ez­ n ih gradbenikov, d a odgovorijo na dve vprašan ji: — ali je polaganje strokovnih izpitov potrebno, — ali je po laganje strokovnih izpitov treba po­ veriti ZGIT? A nketa je zaključena in je dala pozitiven odgovor anke tiran ih organizacij in posam eznikov n a obe pen stav ljen i vprašan ji. N a tre t ji seji izvršnega odbora ZG ITJ v Skopju 28. ju n ija 1969 je p redstavn ik ZGIT H rvatske podrobno in fo rm ira l izvršni odbor o tem vprašan ju in obravna­ v an ju vp rašan ja n a ozem lju SRH. Izvršni odbor je sp reje l stališče, d a je treb a v reševanje tega važnega v p rašan ja vk ljučiti vse organizacije ZGIT Jugoslavije, da bi dobili čim popolnejši odgovor n a zgoraj nave­ deni vprašanji. Da bi bo lje doum eli sm isel in bistvo akcije Zveze, navajam o neka te re podatke, ki bodo pripom ogli k ja s­ nejšem u vpogledu v problem atiko, s tem pa tud i do določnejšega stališča organizacij in posameznikov. S členom 43 in 52 tem eljnega zakona o izgradnji investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20 in 24/1967 in št. 30/1968) so določeni pogoji glede strokov­ ne izobrazbe in p rakse oseb, ki vodijo izvajan je po­ sam eznih gradbenih objektov te r te pogoje po trju je vsaka delovna organizacija s svojim pravilnikom . Ta zakon je p repustil republiškim skupščinam , da s svojimi predpisi določijo m inim alno strokovno iz­ obrazbo in prakso odgovornih pro jek tan tov in vodij del, toda sam o za objekte, ki jih je sm atra ti kot posebno komplicirane ali specifične. Iz pregleda prav iln ikov pom em bnega štev ila grad­ benih delovnih organizacij je razvidno, da m noge or­ ganizacije zah tevajo od svojih inženirjev in tehnikov, da polagajo izpit tud i v prim erih, ko gre za objekte, ki niso posebno kom plicirani ali specifični, k a r kaže na to, da bo veliko število inženirjev in tehnikov m oralo polagati strokovni izpit tud i v tak ih prim erih. V zvezi z zgoraj navedenim prilagam o obrazec anketnega vprašalnika in vas prosimo, da na področju vaše Zveze organizirate anketo, iz katere bo razvidno stališče gradbenih inženirjev in tehnikov kot posa­ meznikov, p rav tako pa tudi stališče gradbenih delov­ nih organizacij. P odatk i bodo služili ZGIT Jugoslavije kot orien tacija za dokončno stališče in uk repan je v d r­ žavnem m erilu, da bi se polaganje strokovnih izpitov pod določenim i pogoji poverilo organizacijam Zveze. Na tem elju zb ran ih podatkov naj vaša Zveza poda rezim e ankete, n jeno oceno in m orebitne spremembe, ki bi se nanašale n a specifične momente, karak teristič­ ne za posam ezno področje. R ezultate izvedene ankete z oceno je treb a poslati ZGIT Jugoslavije najpozneje do 15. decembra 1969, da bi ZGITJ čim prej prevzela iniciativo in sto rila potrebne ukrepe za realizacijo te pom em bne naloge. Prosimo vse gradbene inženirje in tehnike in vse gradbene organizacije na področju Slovenije, da izpol­ nijo in pravočasno pošljejo na naslov ZGIT Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15 priloženi anketni list. P reved el B. F. ZASNOVA IN GRADNJA KOPRSKE LUKE V »G radbenem vestniku« št. 1. le ta 1967 je izšla m oja k ritik a n a poprej objavljeni članek o zasnovi in g radnji koprske luke. K ljub zelo negativnim pripom ­ bam pa do danes ni bilo nan jo nikakega odziva, k a r je vsekakor nenavaden pojav, ki pač samo p o tr ju je up ra­ vičenost navedb. K er tako v »G radbenem vestniku« ni prišlo do diskusije, ki bi razčistila vrednost zasnove luke, bi predlagal, da Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov kot izdaja te lj »G radbenega vestnika« prevzam e to n a ­ logo. Zveza razpolaga m ed svojim članstvom s stro­ kovnjak i-h idrotehniki, ki bi mogli proučiti problem in dati objektivno m nenje. Pom orsko-gradbena spe­ cialnost ni po trebna za bistvene pripom be v kritik i. Zadeva je posta la ak tualna posebno v zadnjem času, k e r je investito r pokrenil širšo akcijo za financi­ ran je nada ljevan ja g radn je luke, vsekakor po zasnovi, ki jo je strokovno težko zagovarjati. Zagotoviti bi bilo treba 6,5 m ilija rde S din za 156 m i obale s skladišči in silosom. K ritična p reso ja celotnega p roblem a bi pa h itro pokazala, da bi kvalite tnejša zasnova luke za­ h tevala bistveno m an jša denarna sredstva. P a tudi vsak nadaljn ji m l obale bo iz istega razloga vse dražji. P rav tako je vredno prem isleka dejstvo, da »G rad­ beni vestnik« berejo tud i strokovnjaki v ostali Jugo­ slaviji, ki so si mogli ustvariti svojo sodbo o gradnji, za katero n a negativno kritiko ni bilo nobenega od­ vesti iz ZEIT Zaposlovanje gradbenih inženirjev in tehnikov (Nadaljevanje) III Na podlagi vsega prip rav ljenega gradiva je Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo orga­ niz irala »razgovor za okroglo mizo« z nam enom , da prikaže problem atiko zaposlovanja gradbenih strokov­ n jakov in s tem odpre širšo, javno razpravo, zlasti p ri strokovnih in drug ih neposredno zain teresiran ih obča­ nih, podjetjih gradbeništva, investitorjih , šolnikih in ostalih. V razgovoru so sodelovali: p redstavnik in ta jn ik sveta za gradbeništvo pri Gospodarski zbornici SR Slovenije, predsednik kom isije za kadre in šolstvo tega sveta, predsednik RO sindikata g radbenih delavcev, p redstavn ;ki neka te rih pom em bnejših gradbenih in p ro jek tivn ih podjetij, proizvajalcev gradbenih m ate­ rialov, fakultete za arh itek turo , gradbeništvo in geo­ dezijo, gradbene tehniške šole, kom unalnega zavoda za zaposlovanje L jub ljana, absolventov FAGG, tiska in ZGIT kot organizatorja razgovora. Iz razgovora povzemamo: Zaposlenost: soglasne so b ile ugotovitve, da ne obsta ja problem nezaposlenosti gradbenih inženirjev in tehnikov. Posam ezni prim eri se nanašajo večinom a na tehničarke. Obseg gradbenih investicij je podvržen stalnem u nihanju . Posledica tega p a je tud i znatno n ihan je v popraševanju po gradbenih strokovnjak ih in zato nastopajo obdobja začasnega zastoja v zaposlo­ van ju novih gradbenih strokovnjakov. V takšn ih ne- kon junk tu rn ih pogojih ostajajo nezaposleni predvsem ženski gradbeni kadri. To je tud i razum ljivo, saj je iz podatkov razvidno očitno nesorazm erje m ed moškimi in ženskam i v gradbenih tehnišk ih šolah. Zato je tre ­ ba v prihodnje že ob vpisu v GTŠ opozoriti na to d e j­ stvo vse kandidatke, da z odločitvijo za to šolo p re ­ vzem ajo določen rizik zaposlitve. Možnosti povečanja zaposlitve novih gradbenih inženirjev in tehnikov so velike in še dolgo ne bedo izčrpane. Obstoji veliko delovnih mest, ki so sedaj za­ sedena z nestrokovnim i te r neustreznim i kadri. Poleg tega so cela področja građbenO'-tehničnih služb povsem zanem arjena (kalkulacije, dokum entacija, p rip rava dela, inšpekcije, tehn ična kom erciala itd.). Velike mož­ nosti so tud i v odp iran ju novih delovnih m est v pod­ je tjih gradbeništva, up ravn ih organih, gradbenih insti­ tucijah , p ri investito rjih te r v strokovnem šolstvu, k je r bi bilo ekonom sko zelo u tem eljena zaposlitev gradbenega strokovnjaka. (Priprava in skrb za nove gradbene investicije, vzdrževanje gradbenih objektov ipd.) Plan potreb po gradbenih kadrih: Takšnega p lana dcislej nimamo in niso redki, k i trdijo , da ga sploh ni mogoče izdelati. Udeleženci razgovora m enijo, da je to sicer težavna, vendar izvedljiva in n u jn a naloga na podlagi izkušenj te r predvidevanja. govora. R ačunam o lahko tud i n a sodbo strokovnjakov sosednje Italije, ki se verje tno zanim ajo za gradnjo tik ob svoji meji. M nenja sem, da bi b ilo treb a po proučitvi n ap ra­ viti o stvari objektivni zaključek in ga v prim erni obliki objaviti v »G radbenem vestniku«. Ing. Bogdan Urbančič Zato' bi se je m orala G ospodarska zbornica lotiti v okviru izdelave program a perspektivnega razvoja gospodarstva SR Slovenije. P ri tem pa m ora upošte­ vati vse elem ente in p redvideti izredno h ite r razvoj tehnologije g radnje in s tem vezane m ehanizacije ter opreme, k a r vse vpliva tud i na sprem em bo struk tu re potrebnih kadrov — analizirati je p rim erja lne podatke z d rugim i razvitim i deželami. P ri p lan iran ju poitreb je treb a upoštevati potrebe neposredno za podjetja g radbeništva in izven n jih in sicer za naloge v Sloveniji, v d rug ih republikah SFRJ in za naloge, katere vedno v večjem obsegu prevze­ mamo v tujin i. P lana po treb po gradbenih strokovnjakih ni mogo» če dela ti posebej, tem več je to sestavni del p lana potreb po vseh kadrih in zahteva predhodno razčišče-* nje organizacije podjetij ozirom a gradbeništva, kakor tudi razčiščenje program a proizvodnje za daljše ob­ dobje. Eden od pogojev dobrega p lana po treb je nedvom ­ no k o t I. faza izdelava evidence obstoječega stanja. Zagotoviti je seveda tre b a tud i sta lno ažu riran je evi­ dence in analizo. Kvaliteta gradbenih strokovnih kadrov: Naši grad­ beni inžen irji in tehn ik i so v veliki večini strokovno na višini. Dokaz za to trd itev so kvalitetno zgrajeni številni najbolj zahtevni objekti (v svetovnem merilu) in visok renome, katerega so si p ridobili s svojim de­ lom tud i v tujin i. Nedvomno so glede kvalite te kadrov tud i še dolo­ čene slabosti, ki pa bodo z nekaj dobre volje lahko km alu odpravljene. V ta nam en bo potrebno: — uvesti v GTŠ in FAGG več pouka tu jih jezikov in več poslovno-ekonomiske vsebine učnega program a; — več sodelovanja med delodajalci (gospodar­ stvom) na eni te r GTŠ in FAGG na drugi stran i; — izboljšati šolsko prakso in p rip ravn išk i staž; •— pri strokovnih izpitih zah tevati obvladanje predpisane m aterije , pred tem pa seveda kandidatom pridobitev tega omogočiti z ustrezno pripravniško praksoi in sem inarji; — omogočiti kvalite tno dopolnilno izobraževanje za tehnike in inženirje s pomočjo postdiplom skega š tu ­ dija, zlasti pa z organizacijo oblasnih sistem atično p r i­ p rav ljen ih strokovnih sem inarjev, tečajev , ipd. (za posam ezna specializirana področja kot npr. za statike, za pripravo in organizacijo gradbišč itd.); — proučiti mrežo GTŠ te r razčistiti vp rašan je več­ stopenjskega š tud ija (višja g radbena šola, FAGG) in tra jan je š tud ija ; — G radbeni center Slovenije b i m oral prevzeti vlogo strokovnega in fo rm ato rja o dosežkih v gradbeni­ štvu tud i za vse gradbene strokovne kadre v sodelova­ n ju z ZRMK. Druge ugotovitve in predlogi: Razgovor je zelo ko­ risten in uspešen, zato naj ga ZGIT jeseni organizira in sicer posebej o vp rašan jih gradbenega strokovnega šolstva. Podoben razgovor naj .ZGIT predlaga v organiza­ ciji D ruštva arh itek tov Slovenije. FAGG uvaja 9-sem estrski študij, zato prihodnje leto ne bo nobenega d iplom anta. Š tipendiran je je po zneskih in pogojih brez potrebe zelo različno te r jih je zato bolj uskladiti. Zelo potreben b i bil strokovni slovar, ki bi poenotil številne nazive za isti pom en in obratno (npr. pogod­ ba »na ključ« a li za »fiksno ceno« itd. itd.). 'Pripravil B. M elihar STROKOVNO POTOVANJE V NEMČIJO Na pobudo udeležencev sem inarja o sodobni g rad ­ n ji cest, k i ga je Zveza p rired ila spomladi, je b ila predhodno p rip rav ljena in program irana strokovna ekskurzija izvedena v dneh od 14. do 21. septem bra 1969. S trokovno potovanje 35 udeležencev je bilo pod vodstvom MILOŠA POLIČA, d iplom iranega gradb. inženirja , ki si z veliko vnem o prizadeva, da bi naši načrtovalci in g rad itelji cest spoznali najsodobnejšo tehniko gradnje in rekonstrukcije prom etnih objektov, predvsem cest, ki m arsik je že posta ja jo problem š te ­ v ilka 1. Dobro p rip rav ljen i program ekskurzije je bil izva­ jan s strokovno razlago strokovnjakov nem ških firm ABG in WIBAU, ki so nam prikazali uporabo njihovih stro jev pri zem eljskih, betonerskih in asfalterskih delih. P rikazali so razne stro je ABG za zem eljska dela in stabilizacijo, ki so pritegn ili veliko pozornost vseh udeležencev ekskurzije. O biskanih je bilo pet večjih gradbišč in več m anjših te r ena največjih prevoznih asfa ltn ih baz, ki bi lahko pokrila, v norm alnih razm e­ rah , potrebo vseh slovenskih cest. Poleg ogleda gradnje velikega m ostu v bližini W ürzburga je sledil še ogled zaključnih del in po la­ gan ja asfaltn ih obrobnih plasti, izdelanih iz litega in hrapavega litega asfalta. Udeleženci so se tud i seznanili z delom In stitu ta za b itum enske m ateriale p ri Tehnični visoki šoli v M iinchnu. Nobenega dvom a ne m ore biti, da je potovanje skozi Nemčijo, ki sam a po sebi p redstav lja gigantsko iz naših holehtivov BAZENSKI SESTANKI GRADBENE OPERATIVE D rugi ciklus osm ih bazenskih sestankov je bil zaključen v p rv ih dneh ju lija . Udeležba je bila polno­ številna, p redstavnik i g radbenih podjetij pa so obrav­ nava li najbolj ak tualno problem atiko, ki nastopa v le tošn ji gradbeni sezoni. Ugotovili so, da je dolga zim a in prepočasna p r i­ p rav a investicij zelo ov ira la gradbeno proizvodnjo v p rv ih mesecih. Zato je b ila tu d i realizacija sorazm er­ no m ajhna. K er pa im a precej podjetij sklenjenih z in ­ vestito rji znatno več pogodb ko t lani, bo delo v n a ­ slednjih m esecih zelo intenzivno. To se tudi že čuti po zanesljiv ih znakih kot so nastopajoče pom anjkanje ce­ m enta, betonskega železa, lesa, opeke, siporeksa, ra d i­ a to rjev idr. te r vseh v rs t delavcev, zlasti tesarjev. T u ­ d i želenih strokovnih kad rov ne dobe podjetja , poseb­ no, če so izven večjih mest. K ljub delni kon juk tu ri p ride še vedno do p o ja ­ vov nelojalne konkurence, vendar je teh vedno m anj. Zal pa nesorazm erno h itre je narašča vrednost nepla­ čanih situacij, k i je dosegla že 24 m ilija rd S din. P redstavn ik i podjetij so odločno zah tevali tud i pospešeno izvedbo ukrepov zvezne gospodarske zbor- gradbišče, in obisk nekaterih in teresan tn ih odsekov cest v A vstriji veliko doživetje. Potovanje od grad­ bišča do gradbišča je zahtevalo prip rav ljenost vseh udeležencev. P riznati je treba, da so vsi sodelovali, bodisi v razgovorih z nem škim i strokovnjaki, bodisi kot prevajalci. Ob zaključku je firm a WIBAU sprejela slovenske gradbenike v dvorani tovarne, k je r so' bili prikazani film i s področja uporabe njihovih strojev za gradnjo cest, za asfalt in beton, te r tehnične podrobnosti uspe­ hov, ki jih je to v arn a s svojimi strokovnjaki dosegla v zadnjih letih. Tu je bilo mogoče videti izdelavo največ jih stro­ jev, opaziti je b ilo p ri vsakem koraku red, neprisiljeno disciplino in velike rezu ltate dela. Potovanje je bilo z vidika strokovne razgledanosti tako koristno, da m u kaže v G radbenem vestniku ob priložnosti posvetiti nekaj več prostora. V. M arin ko VIII. INFORMATIVNO-PRl PR AVI. JALNI SEMINAR ZA STROKOVNE IZPITE Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slove­ nijo je razpisala VII. informativno-prijavljalni semi­ nar, ki bo, kakor po navadi, v Trebiji. Seminar bo trajal 5 dni. Začetek seminarja je 3. november 1969. Na seminarju bodo kandidati za strokovne izpite pre­ jeli podrobne informacije in osnove za pripravo na strokovni izpit. Seminar bo obsegal dosedanji program, ki ima predavanja iz naslednjih predmetov: poznava­ nje orodja in gradbenih strojev, varnost pri delu, PTP predpisi in kalkulacije. Uvodoma pa bodo dane splošne informacije in odgovori na vprašanja o polaganju strokovnih izpitov. Seminarju bo dodan ogled speciali­ ziranih obratov, kot so betonarna, železokrivnica, me­ hanizacije in gradbenih strojev, separacije in drugih. Cena za seminar in osnovno gradivo je 280 din. Kapaciteta seminarja omejena na 50. Doslej je že prispelo 30 prijav, zato priporočamo, da svoje prijave oddate takoj. Z veza gradbenih inženirjev in tehnikov za S lovenijo nice, ki naj bi odprav ili nered in skoraj neprem ostlji­ ve ovire za nakup uvozne m ehanizacije, katero doma ne proizvaja, oe. ne ustreza. Enako odločni so b ili tudi v zahtevi, da se poeno­ stavijo te r usk lad ijo postopki p ri izdaji lokacijskih, gradbenih te r upo rabn ih dovoljenj, zlasti p a skrajša čas reševan ja teh zadev. Z lasti velja slednje p ri izdaji številnih zah tevan ih soglasij razn ih forum ov te r in ­ stitucij, k i se ne zavedajo, kakšno veliko škodo povzro­ čajo s svojim b :rok ra tsk im zavlačevanjem izdaje sogla­ sja tako investito rjem kot izvajalcem. S tan je se še po­ slabšuje, zato se bodo podjetja m orala poslužiti sodišč zaradi uveljav itve povrn itve nastale škode in kaz­ novanja tis tih , k i so zato odgovorni. V nada ljevan ju je potekala razp rava še o samo­ up ravn ih dogovorih v gradbeništvu, o dolgoročnem in srednjeročnem prog ram u razvoja gradbeništva S love­ nije, o p rip rav i sta tu tov , praviln ikov in d rug ih aktih podjetij, o m ožnosti sprejem anja vajencev z nepopol­ no osemletko, o defic ita rn ih m aterialih , delu republiške in zvezne zbornice, o strokovnih izpitih, garancijsk ih listinah za stanovan ja itd. P rihodnji ciklus proizvodnih sestankov gradbene operative bo predvidom a v septem bru letos. SLADKOGORSKA TOVARNA KARTONA IN PAPIRJA Že 11. leto m odernizira in gradi m ariborska poslov­ na enota »Gradis«. Tovarna, ki sicer obratu je že 86 let, je dobila v le tih 1967 do 1969 novo halo za pripravo snovi, halo za pap irn i stroj, skladišče surovin, črp tl- nico, horizontalni in vertikaln i rov, usedaln ik in f iltr ­ sko postajo. V ta sklop spadajo še novo skladišče m a­ zuta, tra f o postaja in adap tirana kalorična centrala. vesti iz inozemstva MAVČNE KARTONSKE PLOŠČE ZA VMESNE STENE IZ PLINSKEGA BETONA M avčne kartonske plošče uporab lja jo tud i za vm esne stene. P ri tem odpade en sloj om etavanja z lo­ patico. Z obeh stran i vzidana p re k ritja tvorijo podol­ žen stik, m edtem ko se izdelajo stropni, ta ln i in sten­ ski stiki n a običajen način. P red vgrad itv ijo plošč se položijo v reže instalacijsk i vodi. Plošče se lahko p re­ pleskajo ali obložijo s tapetam i. Industrieku rir 2/1969 TESNJENJE RAVNIH STREH Z UMETNIMI MASAMI V naselju, zgrajenem v Kölnu, so uporabili za tesnjen j e streh nov način s folijam i iz um etne mase. T rakove folij so navarili po d im enzijah strehe, polo­ žili na streho in p ritrd ili ob robovih. 5 cm debela plast prodca naj bi varovala streho pred vetrom . M aterial za folije je m ehki PVC, ki dobro izolira p red vodo, vendar prepušča vodno paro, zato ne m ore pronicati dež, m edtem ko vlaga, ki je v zidu, zlasti p ri novih stavbah, počasi izhlapeva skozi folije. V D I-N achrichten 1/1969 DISPERZIJA UMETNE MASE VEŽE OMET K akovostne disperzije um etnih m as uporab ljajo v ZRN za izdelavo t. im. Caluplast-om etov. P ri g radnji se lahko uporab ljajo le naravne in neobarvane vrste kamnov. Industrieku rie r 11/1969 ZAPORNICE PROTI VISOKI PLIM I OB VIH A RJIH U rad za rečno in ladijsko plovbo v G liickstadtu, severno od H am burga, je poveril izdelavo dveh novih velikih zapornic v vrednosti 7,5 m ilij. DM podjetjem a F. K rupp-R heinhausen in R einstahl U nion-D artm und. Obe zapornici naj bi zajezili tok rek K rückau in P in ­ nau proti p lim am in poplavam Severnega m orja. O bjekt sestavljajo betonska stavba in jek lena v rata zapornic. S redn ja odp rtina služi za plovbo ladij. Skozi dva stranska k an a la se p re taka voda. V rtljiv i most, ki omogoča plovbo, prem osti srednjo odprtino; p rek n jega je speljana cesta po nasipu. F. K rupp INFORM ATION-W issenschaft und Technik, ju lij 1969 MOST GEZ MEŽO 14 DNI PRED ROKOM O gradnji tega m ostu n a cesti Ravne—P revalje smo že poročali. Čeprav so b ili pogoji izredno ostri in je bil dovršitveni rok le 3 mesece, je »Gradis« most predal investito rju (cestni sklad SR Slavenije), le-ta pa pro­ m etu že 14 dni pred pogodbenim rokom. Zasluga za ta uspeh gre predvsem tam k. gradbenem u kolektivu, ki se ni u strašil n iti neugodnega letnega časa, n iti lede- nom rzle vode, n iti drugih problem ov gradnje. B. M elihar SUPER CESTA LECCO—COLICO (ITALIJA) Na cesti Lecco—Colico, ki je odsek državne ceste št. 36, je dosegel dnevni promet' okoli 8 do 10 tisoč vozil, ob konicah celo 1200 do 1800 n a uro; to je glede na varnost za to dvosm erno cesto, ki im a dosti krivin in često prečka naselja, precej p rek dopustnih m eja varnosti. Že leta 1966 sta trgovski kom ori m est Como in Sondrio načelno po trd ili financ iran je g radnje nove ceste. Z aradi topografskih in urbanističn ih težav, v i­ sokih stroškov in končno tud i zaradi tega, ker so po­ trebe zahtevale h itro cesto, je p ro jek tiran a odvodnica po novem terenu. Ta bo nam enjena le za avtomobile in bo im ela zm ogljivost 3000 do 3500 vozil na u ro pri srednji h itrosti 80 do 90 km. Izdelava pro jek ta je stala obe kom ori 53 m ilija rd lir. Ta super cesta bo dolga 34 km, od tega bo speljan ih okoli 21 km skozi številne predore (26) z mostovi in v iadukti. T reba bo odstra­ niti 1 m ilj. 750 000 m 3 zem lje in porab iti za oporne in zaščitne zidove okoli 31 400 m 3 betona. Celotni stroški so predvideni na 37 m ilija rd it. l ir — to je nad 1 m ili­ ja rda za 1 km. PRESTAVITEV TEM PLJA ABU SIMBEL V EGIPTU P restav itev tem plja Abu Sim bel v dolini N ila je bila izvršena konec lanskega leta. To je eno izmed na j- večjih dejanj v gradbeništvu, p ri katerem je sodelo­ valo 5 držav. Zaradi zajezitve Nila z gradnjo jezu v A ssuanu je p rišla nevarnost poplavitve zgodovinskega tem plja, vklesanega v skalo ob reki. Z veliko m edna­ rodno akcijo, v kateri je samo UNESCO dala pomoč v višini 345 m ilij. N din, so dobili po trebna sredstva za t'o veliko gradbeno delo. Po zasnutku švedskega gradbenega b iro ja V atten- bygnadsbyrau naj bi v skalo vklesani tem pelj p resta­ vili na 60 m višje ležeče mesto. 20 do 30 ton težke bloke, k ipe in stebre so razžagali, jih dvignili n a novo ploščad in ponovno sestavili. Enako so prenesli vse hodnike, dvorane in k ipe iz no tran josti h riba. P rek novega te rena so sezidali ogrom no obočno zgradbo iz arm iranega betona. Da bi ohranili prvotni videz tem plja, so p rek nove zgradbe nasuli um etni hrib. P red 3200 leti je gradilo ta tem pelj okoli 30 000 ljudi, danes p a ga je p restav ilo n a 60 m višje ležeče m esto le 1500 gradbenikov in drugih strokovnjakov. Zbral inž. E. M očnik iz strokovnih revij in časopisov GRADJEYINAR — Zagreb, 1969. ST. 3 Prof. dr. inž. E. N o n v e i l l e r : P roračunavan j e sli­ jeg an ja tla pom oću elektroničkog računala. S tr. 77—83, 9 sl. Inž. J. M u ž e v i č : Podvodni iskop stijene. Str. 83—91, 9 sl. Inž. V. P a u 1 i č : M ora li se sv ijet ugušiti u p rljav - štini? S tr. 91—92. Inž. J . K l e p a č : Izvodjenje radova na gradilištu po­ m oću proizvodnih panoga (nastavak). Str. 93—101, v 9 sl. Inž. K. P o p o v s k i : Izvedba aseizmičke konstrukci­ je u Skopju. S tr. 101— 103, 5 sl. K ongresi i sastanki. Str. 104—109, 4 sl. Sejm ovi i izložbe. S tr. 109—110. K ra tk e vijesti. S tr. 111—113. Iz inozem skih časopisa. S tr. 113—115, 5 sl. GRADJEYINAR — Zagreb, 1969. ST. 4 Proizvodi plastične žbuke poduzeća Ivica Gluhak, Z la­ ta r B istrica. S tr. I. P rednap regnu ti m ontažni elem enti poduzeća Industro- gradnja , Zagreb. S tr. V. Prof. dr. inž. R. R o s m a n : S ta tika i d inam ika tlo - crtno sim etričnih sistem a zidova visokogradnje. S tr. 117—124, 6 sl. Inž. S. K o l o b o v : A rm iranobetonsk i dim njak te r ­ m oelek trarne Sisak. S tr. 124—126, 1 sl. P rof. K. T o n k o v i č : Pogled na m asivne konstruk ­ cije. Str. 127—131, 11 sl. Inž. I. H e i n z e l : S igurnost grada Zagreba od po­ plave nakon izvedbe novih zaštitn ih gradjevina. S tr. 132—134. Inž. J. K l e p a č : O rganizacija pogona za zidarske radove u poduzeću Tem po — Zagreb. Str. 134—137. Inž. I. B a r a c : N eka iskustva u izvodjenju asfaltn ih radova p ri n iskim tem peratu ram a. S tr. 137—138. S naših i inozem nih gradilišta.. S tr. 138—140, 7 sl. Inž. M. J a h i č : K analizacija grada Tuzle. Str. 141— 143, 7 sl. K ra tk e vijesti. S tr. 143—146. K ongresi i sastanci. Str. 146—148. U pute i propisi. S tr. 148—153. S tan d ard i za investicione objekte. Str. 153— 160. Iz inozem nih časopisa. S tr. 161—163. Simpozij u Beču o brzom saobraća ju na železnicama. S tr. 163—164. S aobraćajn i problem i g rad a Zagreba i regije grada Zagreba. S tr. 164. IZGRADNJA — Beograd, 1969. ST 3 Inž. M. T r o j a n o v i č , prof. S ta tika i betonske kon­ strukcije. S tr. 1—8. Inž. I. S t o j a d i n o v i č : P ašk i most. Str. 9—22, 21 sl. Inž. M. Č a n a k : T ip iz iran i m odularni rasponi u stam benoj izgradnji. S tr. 23—36, 1 sl., 6 tab. Prof. dr. inž. R. S t o j a d i n o v i č , inž. I. P a n t e - 1 i č : Slučaj analize stab ilnosti kosina u nasutoj Rotacijskoj jalovini. S tr. 37—43, 4 sl. Engineering, News — Record, 19. Novi betonski m ost zam enio je s ta ri drveni. Str. 43—44. 1 sl. V esti i saopštenja. S tr. 44. IZGRADNJA — Beograd, 1969. ST 4 Inž. B. S t o j m i r o v i č : Izgradnja b rane HE »Džer- dap«. P reg rad jivan je Dunava. Str. 1—11, 11 sl., 1 tab., 2 diagram a. Dr. inž. S. G a v r i l o v i č , prof.: Novija shvatan ja o dom etu i načinim a borbe pro tiv nekih erozionih procesa u srednjim i gornjim delovim a bujičnih tokova. Str. 12—26, 14 sl., 2 tab. Inž. L. B a k l a i č : P roblem atika organizacije serijske proizvodnje. S tr. 26—30, 6 sl., 1 tab. Inž. N. M i k o v i č : M ogućnost izrade F rank i šipova kroz slojeve zem ljišta Žitke — kašaste konzisten­ cije. S tr. 33—37, 5 sl., 1 tab. Inž. I. R i d j e š i č. Inž. U. V u k o m a n o v i č : M er- na instrum enacija i metode m erenja seizmičkog efekta, str. 37—43, 8 sl., 3 tab. Televizijski toranj u Berlinu. Str. 46. Skupština SGIT Jugoslav ije 16—17. 5. 1969 u Beogra­ du. Str. 47. Jugosl. savetovanje o oputstvim a za pro jek tovanje gradskih saobračajnica 31. 1. 1969 u Beogradu. Str. 47. P regled m esečne periodike i knjiga. Str. 48—52. IZGRADNJA — Beograd, 1969. ST 5 Inž. B. T o d o r o v i č : Izrada nosečih slojeva kolo­ vozne konstrukcije iz cem enta i letećeg pepela. Str. 1—9, 7. sl., 5 tab. Inž. M. M i h a j l o v i ć : N avodnjavanje i izgradnja m alih akum ulacija . S tr. 10—15, 4 sl., 4 tab. S. H o d ž i č , dipl. ek.: Neki aktuelni problem i proiz­ vodnje stanova i pravci za rešavanje. S tr. 15—25. Inž. B. F u r u n d ž i ć : Tehnički uslovi i n jihova p ri- m ena p ri izvodjenju betonskih radova. S tr. 25—34. Pokretn i kranovi sa dugačkim strelam a. Str. 34—35. O stručn im ispitim a. S tr. 35—40. Inž. D. K a l a f a t o v i č : P roduktivnost u g rad jev i- narstvu. Str. 40. NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1969. St. 6 Prof. inž. B. K u j u n d ž i č , d irektor Inst. Ja ro slav Č e r n i : In s titu t za vodoprivredu Ja ro slav Černi. Str. 113—115, 5 sl. Dr. inž. S. J o v a n o v i č : O ptim izacija dugoročnog r a ­ d a akum ulacionog basena. S tr. 116—120, 3 sl. Inž. K. I v a n o v i č , inž. L. J o v a n o v i č : N eki pro­ blem i isp itivan ja konstrukcija i oprem e elek trana rešavani. savrem enim m etodam a eksperim entalne analize napona. S tr. 121—127, 11 sl. Dr. inž. M. V o j i n o v i č : H idraulička isp itivan ja za HE Džerdap. S tr. 127—132, 7 sl. Mgr. inž. B. D j o r d j e v i č , inž. S. O p r i n o v i č : Optim izacija akum ulacionog basena sa v išestru ­ kom nam enom . S tr. 130—135, 2 sl. Mgr. inž. M. J o v i č i č : K oriščenje i zaštita voda. Str. 131—139, 2 tab. R. S t o j a n o v i č , dipl. ek., Z. N i k o l i č , dipl. ek. O nekim ekonom skim istraživan jim a u vodopri­ vredi. S tr. 140—143, 1 tab. IZGRADNJA — Beograd, 1969. Št. 6. Inž. B. Z a r i ć : M ost preko reke N eretve na km. 67 + 500 pruge norm alnog koloseka Sarajevo—Ploče. Str. 1—15, 19 sl., 1 tab. Inž. Dj. J e v e r i č i č , inž. L. H a 1 d a : Kesonsko fun- d iran je rečnih stubova i m ontaža prednapregnu tih nosača na inundaciji žel. m osta p reko reke Save kod Brčkog. Str. 17—29, 28 sl. Mgr. inž. D. D i m i t r i j e v l ć : A naliza seizm ičkih u ti- caja p ri bočnom dejstvu zem ljotresa n a m ostu. S tr 31—37, 7 sl., 4 tab. Inž. D. Č a n o v i č : O dredjivanje sopstvene horizon­ ta lne frekvencije v išespratn ih skeletnih konstruk­ cija. Str. 38—41, 5 sl. Inž. D. R i d j e š i ć , inž. U. V u k m a n o v i č : K rite- rijum za procenu seizmičkog efekta. S tr. 42—48, 5 sl., 12 tab. Novi sistem brodske prevodnice. S tr. 48. Iz Saveza GIT Srbije. Str. 49—50. Pregled mesečne periodike i knjiga. S tr. 51—52. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1969. Št. 6 Opšti konstrukcioni čelici JUS C. Bo. 500. Str. 139—153. A notacije predloga standarda. S tr. 154—158. Jugosl. Zav. za standardizaciju obaveštava da uskoro izlazi iz štam pe K atalog Jugosl. s tan d ard a za 1969 godinu. Str. 158. M edjunarodna standardizacija. P rim ljena dokum enta­ cija. Str. 159—161. K alendar zasedanja organa m edjunar. organizacije za standardizaciju . S tr. 162.—163. Novi objavljeni jugosl. standardi. Str. 164—165. JU S D. D5.030 — D rvene prizm e za popločavanje (ko­ cke). Str. 164. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. Št. 176 ILG — 383. Proizvodnja u g rad jev inarstvu do k ra ja feb ruara 1969. g. ILG — 384. L ični dohoci u g rad jev inarstvu i ostalim oblastim a priv rede u jan u aru 1969. g. DGA — 998. In d u strija g linenih proizvoda i n jen u ti- caj n a stam benu izgradnju. DGA — 999. Istraž ivan ja u oblasti prim ene keram zita. DGA — 1004. S tabilnost dvozobnog kružnog luka pri vertikalnom opterećenju po potpornoj liniji. DGA — 1005. G ranično stan je zidnih p la tn a od near- m iranog betona. vesti X III. KONGRES ZVEZE JUGOSLOVANSKIH LABORATORIJEV ZA RAZISKAVO IN PREISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ V dneh 19. do 21. novembra 1969 bo n a Bledu v GOLF HOTELU X III. kongres Zveze jugoslovanskih DGA — 1006. M etodika p ro računa ukopanih objekata na horizontalna seizmička dejstva. DGA — 1007. Prilog teo riji sav ijan ja cevastih a rm ira ­ nobetonskih preseka. DGA — 1008. Isp itivan je stabilnosti m osta sistem a po­ dup ira la sa vešaljkam a. DGA —■ 1009. Prilog p ro računa arm iranobetonskih te ­ m elja stubova. DGA -— 1010. Aseizm ička optim izacija konstrukcija stam benih ob jekata od P + 14 spratova u Skoplju. KIG — 72. K lasifikovani ind ikatori za gradjevinarstvo. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. Šti. 177. ILG — 1011. U nu trašn ja raspodela napona u a rm ira ­ nobetonskim elem entim a opterećenim n a pritisak p ri dugotrajn im procesima. KIG — 73. K lasifikovani ind ikatori za gradjevinarstvo. TKD — 146. Cene gradjevinskog m a terija la u m artu 1969. g. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1969. Št. 178. ILG — 385. Proizvodnja u g rad jev inarstvu u prvom trom esečju 1969. ILG — 386. Lični dohoci u g rad jev inarstvu i ostalim oblastim a privrede u feb ru aru 1969. g. ILG — 387. S tam bena izg radn ja u društvenom sektoru u prvom trom esečju 1969. g. DGA — 994a. Mrežno plan iran je . M etode izrade pro­ raču n a i optim izacije m režnih diagram a. DGA — 1012. Isp itivan je stabilnosti i proračuna okvi­ r a po teoriji drugog reda m etodom deformacije. DGA — 1013. K lasifikacija deform acija konstrukcija tip a potpornih zidova, koje n as tupaju prilikom dejstva jak ih zem ljotresa. KIG — 74. K lasifikovani indikatori za gradjevinarstvo. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beognad, 1969. Št. 179. DGA — 1000. P rav iln ik o tehničk im m eram a za to­ p lo tnu izolaciju zgrada (nacrt). DGA — 1014. D osadašnji radovi i iskustva u Mašin- skoj industriji Niš na izradi čelične konstrukcije m osta preko Save n a A utoputu b ra ts tv a i jedin­ stva. DGA — 1015. P rav iln ik o tehničkim m eram a za zvuč­ nu zaštitu zgrada (nacrt). KIG — 75. K lasifikovani ind ikatori za gradjevinarstvo. Ing. A. S. laboratorijev za raziskavo in preiskavo m ateria la in konstrukcij, ki m u bo sledil strokovni simpozij o upo­ rabi sodobnih dosežkov n a področju m ateriala, kon­ strukcij in delovnih metod v našem gradbeništvu. Po kongresu in sim poziju bo le tn a skupščina Zveze jugo­ slovanskih laboratorijev. Temeljni namen simpozija je v tem, da predloži strokovni javnosti poročilo o dosežkih raziskovalnih organizacij in individualnih članov raziskovalcev v preteklem triletnem razdobju od zadnjega kongresa in simpozija, ki sta bila leta 1966 v Sarajevu, in da p ri­ speva k razsvetlitvi aktualne in akutne problematike razvoja in napredka našega gradbeništva. Tematika simpozija je obsežena v petih osnovnih skupinah: 1. Teoretične in eksperimentalne preiskave konstrukcij — eksperimentalno delo kot prispevek za napre­ dek materiala in konstrukcij v gradbeništvu, — novi prispevki k teoretičnemu in analitičnemu obravnavanju konstrukcij, — vpliv dinamičnih sil na konstrukcije, zlasti v zvezi s seizmično varno gradnjo, — novi teoretični prispevki v definiranju karakte­ ristik materiala in njihovega ponašanja pod obtežbo, — sodobne eksperimentalne metode v preiskavah materiala in konstrukcij, — nove in izpopolnjene strojne naprave, oprema in instrumenti za preiskavo in raziskavo materiala in konstrukcij, — izkušnje v uporabi specialnih jekel v armiranem betonu, — patologija gradbenih objektov in analiza pato­ loških pojavov. 2. Novi in izpopolnjeni materiali (proizvodnja in uporaba) — tehnološki postopki za izpopolnitev tradicional­ nih gradbenih materialov (veziv, kamna, betona, opeč­ nih proizvodov, bitumena in asfalta itd.), — izpopolnjene lastnosti tradicionalnih materialov, — novi proizvodi lesne industrije in njihove ka­ rakteristike, — sintetični material v gradbeništvu, karakteristi­ ke in načini preiskav, — reološke lastnosti gradbenih materialov, — nove metode v preiskavah gradbenih mate­ rialov, — izkušnje v aplikacijah gradbenih materialov, — izkušnje v uporabi izolacijskih sredstev, — izkušnje z ogljikovo-vodikovimi vezivi. 3. Nove in izpopolnjene gradbene konstrukcije in metode graditve — prostorski in površinski konstruktivni sistemi, — novejše izkušnje v uporabi prednapetega beto­ na, posebno v montažnem načinu graditve, — dosežki v uporabi varjenih jeklenih konstrukcij, — sovprežne in prednapete jeklene konstrukcije, — uporaba lahk ih m aterialov v gradbeništvu, — izkušnje v uporab i lepljenih lesenih konstrukcij, — konstrukcije iz lahk ih betonov, keram ike, itd., — organizacija del, — m ehanizacija v gradbeništvu. 4. Gradbena tehnična regulativa z vidika sodobnih potreb — izboljšanje proizvodnje s pomočjo regulative: smernice, navodila, predpisi o kvaliteti m a teria la in del, — analiza sedanjega stan ja : ugotovitev pom anj­ kljivosti, zastarelosti, tehnične nepopolnosti, tehnični in ekonomski vidiki, — predlogi za n ad a ljn ji program na tem področju, izdelava novih ali dopolnitev obstoječih p ravnih in tehničnih predpisov, standardov, navodil itd. 5. Preiskave na področju gradbene fizike — preiskave, preiskovalne m etode in doseženi re ­ zultati na področju toplotne prevodnosti in izolacij, predpisi, standard i, prob lem atika toplotne akum ulacije, toplotni mostovi itd., — problem atika difuzije in kondenzacije vodne p are v gradbeništvu, m etode preiskav, doseženi re ­ zultati, — zvočna prevodnost, izolacija in v ibracije g rad­ benih k o n stru k c ij: preiskave, delovne m etode, rezul­ tati, standard i in navodila, — tehn ika um etnega osvetljevanja stavb, pogoji osvetljevanja, o rganiziran je raziskovalnega dela. Skupno število prijavljenih strokovnih referatov je 77. V dneh po kongresu bosta organizirani dve stro­ kovni ekskurziji: p rv a bo vodila udeležence prek Go­ ren jske po ita lijansk ih avtocestah v U enetke in nato v Trst, z ogledom zanim ivih objektov ob tej progi. Druga bo udeležencem om ogočila ogled slovenske Koroške in jih popeljala do G radca, nato p a po dolini D rave ob elektroenergetskih objektih, zlasti ob HE S redn ja D ra­ va 1, do zgodovinskega P tu ja. Tudi na tej ekskurziji bo omogočen ogled zanim ivih gradbenih objektov. Za udeležbo n a sim poziju m ora vsak prijav ljenec plačati kotizacijo v znesku 200 N din n a tekoči račun SJL N arodna b an k a Beograd št. 608-8-411-2. Javna razp rava v N ačrtu predpisov o arm iranem in prednapetem betonu bo 21. novem bra n a Bledu v hotelu GOLF. Priporočam o strokovni gradbeni javnosti, našim gradbenim podjetjem in posam eznim gradbenim stro ­ kovnjakom , da si zagotovijo udeležbo p ri kongresu, sim poziju in ekskurzijah naših raziskovalnih zavodov. Inform acije daje in p rijave sprejem a Savez jugosloven- skih laboratorija , Beograd, K neza M ihajla 9/1, ali pa O rganizacijski odbor v L jubljani, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Dimičeva 12. B. F. INFORM ACIJE «* Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto X 8 - 9 Serija : RAZISKAVE AVGUST - SEPTEMBER 1969 Spektrofotometrične metode za analizo jekla 1. Znano je, da vse snovi absorb ira jo v nekem delu elektrom agnetnega spektra. Če je absorpcijska krivu lja gladka, brez m aksim ov in minimov, im enuje­ mo to splošna absorpcija. Absorpcijsko k rivu ljo z iz­ razitim i m inim i in m aksim i pa dobimo p ri selektivni absorpciji. K adar im am o opravek z obarvanim i snov­ mi, se pojavi selektivna absorpcija v vidnem delu spektra. O barvana snov najm očneje absorb ira svetlobo, ki je kom plem entarna n jeni barvi. V analitsk i kem iji imamo zelo pogosto opravek z obarvanim i raztopinam i. Vzrok obarvanja je prisotnost nekaterih ionov. O bar­ vanje raztopine se pogosto pojavi že p ri raz tap ljan ju ozirom a šele po dodatku specifičnih reagentov, kar lahko koristno uporabim o za fo tom etrijo v analitsk i kem iji. Osnova fo tom etrije je L am bert-B eerov zakon, ki ga podrobneje navajam o. oziroma to enačbo lahko pišem o tud i takole: I = I0 • ad, »d« je po ljubna debelina sloja v cm. Običajno p a ne podajam o propustnosti, am pak njen negativni dekadični logaritem a, ki ga im enujem o ekstinkcij ski koeficient: — log a = a ozirom a: a = 10~“ Če to sedaj vnesem o v našo enačbo, jo pišemo takole: I = I0 . 10—d« Po B eeru je ekstinkcijsk i koeficient sorazmeren m olarni koncentraciji »c«. Torej lahko pišemo: 2. Lambert-Beerov zakon Z absorpcijo se m enja in tenziteta svetlobe, ki gre skozi snov. Od prvo tne in tenzitete vpadne svetlobe I0 prepusti snov debeline 1 cm le en del, to je Ij. Za 1̂ velja Ii = I0 . a, p ri čem er im enujem o »a« propustnost ali transparenco. Za brezbarvne snovi je a = 1, za neprozorne p a je a = 0. Če plast snovi podvojimo, je in tenziteta svetlob­ nega žarka, ki izhaja iz snovi, naslednja: Ig = Ij . a = Iq . a2, I = I0 . 10-*- c . d e im enujem o dekadični ekstinkcijsk i koeficient in je p ri danih zunanjih pogojih konstanta, značilna za dano snov. To je B eer — Lam bertov zakon, ki velja za zelo razredčene raztopine. L ahko ga p a pišem o v tej ob­ liki: E im enujem o ekstinkci j a in je enaka logaritm u obratne propustnosti. To je v analitsk i kem iji zelo uporabna m era, ker je odvisna le od koncentracije in debeline sloja. 3. Opis fotometra Za m erjen je ekstinkcije ozirom a propustnosti im am o posebne ap a ra tu re : fo tom etre ozirom a spektro- fotom etre. Naš Zavod u p o rab lja Spektrofotometer m o­ del DK-1 firm e Beckm an Instrum ents, Inc. Fullerton, California. Ta in strum en t beleži fotoelektrično razm er­ je dveh žarkov. K onstru iran je tako, da ga lahko uporabim o tud i za m eritve s posebnim i zahtevami. Na p rim er p ri m erjen ju absorpcije lahko dobimo celo absorpcijsko k rivu ljo tj. k rivu ljo za neko področje valovnih dolžin, k er so valovne dolžine lahko avto­ m atično sprem injajo. Seveda si pa lahko nastavim o sam o neko določeno valovno dolžino. Zelo enostavno je p reu red iti aparat, da nam enkra t m eri propustnost, drugič pa absorpcijo ali energijo. G lavni sestavni delo fo tom etra so: Izvor svetlobe — svetilo M onohrom ator O ptika Reža Prostor za vzorce D etektor M erilni instrum ent — reg is tra to r 3.1. Izvor svetlobe P ri našem spektrofo tom etru lahko uporabljam o volfram ovo ali vodikovo svetilo. Obe svetili sta m on­ tira n i na posebni plošči in ju s stikalom priključim o n a izvor elek trične energije. Vodikovo svetilo n ap a ­ jam o iz posebnega izvora, ki je vgrajen v fotom etru. Volframovo svetilo p a napajam o iz om režja prek transform atorja . Z obem a svetilom a dobim o zelo ši­ roko območje svetlobe, v katerem lahko izvajam o fo- tom etrske m eritve. Vodikovo svetilo rabim o za ob­ močje od 185 do 375 p, volfram ovo pa od! 325 do 3500 u valovnih dolžin. 3.2. M onohrom ator Kot m onohrom ator nam služi krem enčeva prizm a, ki je n a ozadju prev lečena z alum inijem . Svetlobni žarek vodim o od svetila do prizm e skozi režo s pomoč­ jo sistem a leč in zrcal. P rizm a svetlobo razprši in jo odbije nazaj. S sp rem in jan jem lege prizm e in s po­ močjo leč in zrcal lahko izberem o valovno dolžino svetlobe, ki gre skozi režo in nato skozi vzorec, k jer se del svetlobe absorbira , ostali del pa pada n a detek­ tor. 3.3. P rostor za vzorec Za vzorec je v ap a ra tu posebna celica. V celici je šaržer, v katerega nam estim o pred m eritv ijo dve ki veti, eno z vzorčno raztopino in drugo s prim erjalno. V šar- žerju so vzm eti, k i trdno držijo kiveti. S aržer nam esti­ mo v celico s pom očjo dveh vertikaln ih zatičev. 3.4. D etektor P ri našem ap a ra tu im am o vgrajena dva detektorja in sicer detektor s foto ojačevalko in detek to r s svin­ čevim sulfidom. P rv i daje dobro občutljivost v u ltra ­ vijoličnem in vidnem delu spektra. Rabimo ga za v a ­ lovne dolžine od 185 do 700 u. D rugega p a upo rab lja­ mo tud i za obm očje infrardečega spektra in sicer za valovne dolžine od 400 do 3500 fj,. S H E M A B E C K M A N O V E G A S P E K T R O F O T O M E T R A M O D E L D K - 1 6 -A 4 /. S V E T IL O 2 K O N K A V N O Z R C A L O 3. S E K A Č 4. R E Ž A 5. K O LIM A T O R S K O Z R C A L O 6. K R E M E N O V A P R IZ M A 7. Z B IR A L N A L E Č A 8-9. K IV E T I 74. Z B IR A L N O Z R C A L O 10-11. VR TLJIV I Z R C A L I 15. P b S C E L IC A 12-13. S T A B IL N I Z R C A L I 16. F O T O P O M N O Ž E V A L K A Sl. 1 3.5. R egistrator P ri spektrofotom etru DK-1 uporabljam o Brownov potenciom etrični registrator. Skala na instrum entu (boben) je linearna za °/» propustnosti ali absorpcije. Rezultate nam lahko inštrum ent' samo pokaže ali pa tudi registrira. Celotna sklada nam lahko pom eni od 0—100, od 0—200, od 0—10, od 75—125, od 90—110, od 95—105 in od 90—100 '%> propustnost in od 0—1, od 0,5—1,5 od 1—2 in od 0,3—0,7 absorpcije. 3.6. Shem a Beckm anovega spektrofotom etra model DK-1 je podana v skici (sl. 1). 4. Uporaba spektrofotometričnih metod za analizo jekla. 4.1. Do sedaj smo v našem labora to riju določevali posamezne elem ente v kovinah po klasičnih metodah. To so ali gravim etrični ali titrim etričn i postopki. Sedaj pa smo pričeli uvajati fotom etrične metode. P riprav ili smo si postopke in jih obdelali za naslednje elem ente v jeklih : Si, P, Mo, Cr, Ni, V, Ti in Al. 4.2. Za ilustracijo navajam o postopek za foto- m etrično določevanje silicija (Si). 4.2.1. P rincip: K rem enčeva kislina daje z am on- m olibdatom v prisotnosti ferosulfata kom pleks m odre barve. In tenzite ta obarvanja je proporcionalna vseb­ nosti Si v vzorcu. 4.2.2. Izvedba: P redpise za to določitev sm o vzeli iz strokovne lite ra tu re »Handbuch fü r das E isenhüten- laboratorium « B and 2. N ajprej smo si p rip rav ili vse raztopine, ki jih potrebujem o pri določitvi. Nato' smo postavili um erno k rivu ljo tako, da smo zahtevali n a­ m esto vzorcev čisto železo, dodali različne količine standardne raztopine silicija, vse dokončno stopili, raz­ vili barvo z dodatkom potrebnega reagenta in odči­ ta li in tenziteto prepuščene svetlobe (I) n a skali regi- stratorja . Ta in tenziteta je podana v % vpadne in ten ­ zitete (I0). Iz dobljenega odčitka izračunam o ekstinkcijo po naslednji enačbi: I0 100 lo g — = log — = E Določimo si ekstinkcije za različne koncentracije, silicija (tabela št. 1) in nato narišem o um erno krivuljo', ki jo kaže diagram (sl. 2). Na ord inati podajam o ekstinkcije na abscisi pa koncentracije Si v %». »/o Si I (°/o l0) E Sr. vr. za E 0,01 91,8 91,6 0,0372 0,0381 0,0376 0,113 83,0 82,2 0,0809 0,0820 0,0815 0,216 75.8 75.9 0,1203 0,1198 0,1201 0,319 68.3 68.3 0,1656 0,1656 0,1656 0,422 61,3 62,7 0,2125 0,2027 0,2076 0,525 57,6 57,3 0,2418 0,2394 0,2407 0,731 46,3 46,1 0,3363 0,3344 0,3354 0,937 36,9 37,2 0,4330 0,4295 0,4298 K adar določujemo Si v neznanem vzorcu, ga prav tako zatehtam o, stopimo, razvijem o barvo in izm eri­ mo I. Iz odčitkov si izračunam o ekstinkcijo »E« in iz um erne k rivu lje odčitam o °/o Si. Za kontrolo um erne k riv u lje sm o po istem po­ stopku določili °/o Si v štirih norm alah. N orm ale so vzorci z znano sestavo. Rezultati, ki smo jih dobili, so podani v tabeli št. 2. % Si v norm ali "/o Si določen fotom . Napaka 0,30 0,31 + 0,01 0,27 0,36 - 0,01 0,33 0,33 0 0,33 0,34 + 0,01 odstotkov, p ri drugih elem entih pa m anj. Po stroških spektrofotom etrske analize približno za 30 odstotkov cenejše od klasičnih. 6. Literatura 6.1. »H andbuch fü r das E isenhüttenlaboratorium « — Band 2 5. Zaključek Uvedene spektrofotom etrične m etode so se poka­ zale ekonomičnejše, predvsem zaradi p rih ran k a na ča­ su. P ri določitvi Si se npr. p rih ran i n a času skoraj 75 6.2. D iplomsko delo — Sotlar 6.3. Colorim etric m ethods of analysis — Snell 6.4. K em ijski p riročn ik — 1957 Dora Babšek, dipl. inž. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LnJBLJdM, Dimičeva 12 • izvršuje vse preiskave gradbenih m aterialov in konstrukcij; • izvaja aplikacije raziskovalnih rezu ltatov v p raksi; • u va ja nove postopke n a področju gradbenega m ateria la in kon stru k cij; • sodeluje pri uva jan ju novih stro jev in s tro jn ih nap rav ; • u v a ja sodobne raziskovalne m etode v labora to rijih in na terenu. S tem omogoča solidno, hitro in ekonomično gradnjo. S A L O N I T A N H O V O INDUSTRIJA CEMENTA IN AZBESTCEMENTA — ANHOVO Prodajn i sektor: Nova Gorica, K idričeva 20 ■ Telefoni: 21748, 21 768, 21788 ■ Te­ lex: 34320 yu anhovo ■ Brzojav: salonit nova gorica informacija št.2 AVTOKLAVIRANE AZBESTCEMENTNE CEVI ZA KABELSKO KANALIZACIJO Zaradi neom ejene trajnosti, korozijske obstojnosti, gladkih no tran jih površin, visokih trdnosti, vsestranske uporabnosti in ekonom ičnosti so se azbestcem entne cevi zelo h itro uveljavile. V visoki in nizki g radnji jih uporab ljajo že več kot 50 let. Zaradi p riznanih fizikal­ nih, m ehanskih in kem ičnih lastnosti te r dokazanih prednosti v p rim erjav i s konvencionalnim i m ateria li so se uveljavile tud i za gradnjo kabelskih kanalizacij. Za vrednoten je kabelske kanalizacije ni dovolj, če upoštevam o le stroške za nabavo in vg rajevan je cev­ nega m ateriala, upoštevati m oram o predvsem njeno funkcionalnost in tra jn o s t To pa pomeni, d a m ora biti m ateria l m ehansko trden, negorljiv, obstojen tud i pri v išjih tem peraturah , nepropusten za vodo, odporen na kem ično in elektrokem ično korozijo, odporen proti električnim prebojem in neobčutljiv za blodeče tokove. Im eti m ora nizek to rn i koeficient in omogočati eno­ stavno, zanesljivo in h itro montažo. A zbestcem entne cevi im ajo zaradi znane surovin­ ske sestave in specifične izdelave vse našte te lastnosti in jih v svetu že več kot 30 le t uspešno upo rab lja jo za gradnjo podzemnih, nadzem nih in vzidanih kabelskih kanalizacij. Z aradi preizkušenih lastnosti in priznane ekonom ičnosti so azbestcem entne kabelske cevi nepo­ grešljive p ri napeljavah telefonskih, b rzojavnih in d ru ­ gih kabelskih instalacij za šibke in jake te r enosm erne in izm enične tokove p ri poštah, železnicah in podjetjih , ki se ukvarja jo z g radn jo in vzdrževanjem električnih napeljav. Redni tovarniški proizvodno-prodajni p rogram ob­ sega avtoklavirane azbestcem entne kabelske cevi v dol­ žinah 3,0 in 4,0 m in prem erih 80, 100, 125, 150 in 200 m ilim etrov. S cevm i dobavljam o posebne azbestcem ent­ ne spojke, ki om ogočajo h itro m ontažo in zagotavljajo nepropustnost kanalizacije tudi v p rim eru ta ln e vode. K abelske cevi proizvajam o po postopku avtokla- viranja, enako in iz enakih surovin kot tlačne cevi. Zmes azbestnih vlaken, cem enta, vode in fino mletega krem enčevega peska se v zelo tan k ih plasteh in pod pritiskom nav ija n a po lirana jek lena jedra, zaradi česar so no tran je površine cevi popolnom a in tra jn o gladke. V lečenje kablov v cevi je zato enostavno in hitro, mož­ nosti za površinske poškodbe kablov p a praktično od­ padejo. F ino m leti krem enčev pesek, ki ga p ri avtoklav- nem proizvodnem postopku poleg azbesta dodajam o cem entu, ni polnilo, am pak kem ično veže prosto apno, ki nas ta ja p ri s trjevan ju cem enta. Cevi, ki sm o jih iz­ delali iz te mešanice, vložim o v velike tlačne posode — avtoklave, k je r se vezava izločenega apna opravi pod visokim pritiskom v nasičeni pari. Zato im ajo avtoklavirane cevi sam o še prib ližno 0,5% prostega apna, m edtem ko je v azbestcem entnih ceveh, strje - van ih n a konvencionalni način, 20 do 30-krat več pro­ stega apna. Tako zm anjšana količina p rostega apna p a močno vpliva n a izboljšanje kem ične obstojnosti azbestcem entnih cevi. B istven rezu lta t avtoklaviranja je odpornost cevi n a agresivna zem ljišča in vode, ta pa je d irek tno odvisna od količine prostega apna, ki ostane v vezanem m aterialu . Avtoklavirane azbestce­ m entne cevi so tra jn o obstojne in korozijsko odporne, tako n a sulfatno agresijo pri koncentraciji do 5000 mg na 1 SO4 iona, kot n a m edije s kislo reakcijo (pH < 7,0) do pH > 6,0. K abelske cevi smo doslej pro izvajali predvseSm za izvoz, v zadnjem času p a se uveljav lja jo tud i n a do­ mačem trgu, predvsem p ri telefonskih napeljavah. Vse inform acije in tehn ične podatke v zvezi s k a ­ belskim i cevmi posreduje p rodajna služba SALONIT ANHOVO in tovarn iška p redstavn ištva v Beogradu, Zagrebu, Skopju in Sarajevu. e p - 9 6 9 Predstavništva: Beograd, Generala Ždanova 33, tel. 331 215 Sarajevo, Pavla Goranina 2, tel. 24 609 Zagreb, Trpimirova 25/1, tel. 410 424 Skopje, Đure Đakc.vića 34, tel. 32 330 IN D U S T R IJA TR A N S P O R TN IH S R ED S TEV IN O PR EM E KOČEVJE - SLOVENIJA Avtomatska stolpna betonarna kap. 30 m3/h svežega betona s silosom za cement kap. 100 ton, bun­ kerjem za gramoz kap. 200 m3 s petimi frakcijami in 11 programi, izdelana v sodelovanju s firmo »Pfister«, Augsburg, Zah. Nemčija. Za potrebe gradbeništva in gradbene industrije projektiramo, izdelujemo in montiramo: — avtomatske stolpne betonarne kap. do 200 m3/h svežega betona — polavtomatske betonarne kap. do 20 m3/h — prevozne betonarne kap. do 20 m3/h — kompletno opremo za pnevmatski transport prašnatih materialov — stabilne silose od 10 do 1000 t — prekiadalne postaje za cement — ladja — silos — vagon — avtosilos, sesalno-tlačnega sistema v sodelovanju s firmo Claudius Peters iz Hamburga — prevozne silose in cisterne za prevoz cementa in ostalih prašnatih materialov kapacitete do 30 ton — kontejnerje za prevoz mešanice za potrebe naftne industrije — avtomešalce za mešanje in prevoz betona kapacitete 4, 6 in 10 m3 — kiper prikolice in polprikolice nosilnosti do 26 ton — nizke prikolice in polprikolice za prevoz gradbenih strojev nosilnosti do 100 ton Vse detajlnejše informacije in pojasnila vam nudi »ITAS« Kočevje, tel. št. 86100, oziroma njegova predstavništva: 1. Beograd, Kičevska 8 tel. 47 332 2. Zagreb, Boškovičeva 34/1 tel. 417 673 3. Ljubljana, Titova 134 tel. 320 653 Tovarna tesnil in plastičnih mas f-fjc s iiillrii MEDVODE Instalacije nasploh in elektroinstalacije še posebej doslej niso sledile splošnemu trendu razvoja gradbeništva v smeri prehoda od obrtniške izdelave na industrijske postopke. Da bi omogočili ta prehod na industrijsko tehnologijo razvoda elektro- instalacij sta »Tesnilka« in »Elektro Gorica« skupaj razvili in izdelali tipe ELEKTRO IN STA LA CIJSKIH VOZLOV. Elektroinstalacijski vozel je industrijski prefabrikat, ki v enem elementu vsebuje vso opremo in instalacije vertikalnega razvoda, to je: dvižnih vodov, varovanja in meritve, vgrajeno v ohišju iz armiranega poliestra, opremljeno s štirimi vrati s posebnimi ključavnicami. Dvižni vodi so v obliki zbriralnic, ki so vlite v hrbtni strani ohišja. Namen elektroinstalacijskega vozla je omogočiti prehod iz obrtniške na industrijsko tehnologijo priprave in montaže elektroinstalacijskega razvoda pretežno v stanovanjski gradnji. Pri tem je namen doseči na­ slednje: — skoncentrirati ves razvod elektroinstalacij v objektu na enem mestu, — omogočiti industrijsko izdelavo, ki garantira preciznost in kvaliteto, — zmanjšati porabo žive delovne sile na gradbišču, — uvesti industrijsko standardizacijo in tipizacijo, — omogočiti hitrejše in lažje delo projektantu, — doseči določene ekonomske prednosti. Ti tipi vozlov so formirani na principih industrializacije in paralelizacije, to se pravi, da so izdelani v tovarni na zalogo, ali pa po pravočasnih posebnih naročilih in se vgrajujejo na objektih po operativnem planu, ki teče paralelno s planom grobih gradbenih del. Pri tem se objekt dokončuje od spodaj navzgor, a ne, kot doslej pri obrtniški finalizaciji, od zgoraj navzdol, šele po dokončanju grobih gradbenih del. Posebno pri sodobnih tehnologijah grobih del, kot je npr. liti beton, ali gradnja s prefabrikati, je uporaba elektroinstalacijskih industrijskih vozlov predpogoj za izvajanje plana organizacije s paralelizacijo gro­ bih in finalnih del. S takimi elektroinstalacijskimi vozli smo uspeli, da tudi grupo elektro­ instalacij vpeljemo v domen dimenzionalne standardizacije, kar bo imelo dalekosežne posledice na racionalizacijo projektiranja in izva­ janja. R U IA R S H O - M ETALURŠKI RO NI BI NAT ZENICA Od 1, januarja 1969 dalje posluje pod tem imenom največje podjetje jugoslovanske črne metalurgije in eno izmed največjih jugoslovanskih gospodarskih pod­ jetij sploh, ki ima v svojem sestavu naslednje de­ lovne organizacije: □ rudnik železove rude „Ljubija“ □ železarna in rudnik „Vareš“ □ železarna „Zenica“ □ železarna „Ilijaš“ □ tovarna žice „Alipašin most“ □ tovarna žice in žebljev ^Bihač“ □ tovarna vijakov „Mrkonjič grad“ □ tovarna apnenca „Doboj“ Telefonska centrala: 21244 Obveščamo vse svoje poslovne partnerje, da je Ko­ mercialna služba kombinata v Zenici in sklepa po­ godbe za vsa zgoraj navedena integrirana podjetja. splošno gradbeno podjetje primorje a j d o v š č i n a splošno gradbeno podjetje p r i m o r j e ajdovščina gradi: visoke, nizke, industrijske in hidrogradnje po naročilu, za trg ali po sistemu inženiring. Za potrebe na­ štetih gradenj, kakor tudi ločeno, po posebnem naročilu, Izvaja vsa asfalterska dela. Rekonstrukcija 30 km cest po Istri. Moderniziran odsek Vrsar — Llm GRADBENO PODJETJE Megrad Ljubljana, C elovšk a c. 34 izvršuje vse vrste gradbenih in projektivnih del ier gradi stanovanja za tržišče solidno in poceni. Gradbeno podjetje LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA ULICA 8 gradi in projektira vse inženirske zgradbe, prodaja gradbene objekte na tržišču, izvršuje usluge tujim na­ ročnikom in prodaja lastne izdelke v ekonomskih eno­ tah: obrata za zemeljska in betonska dela, opažarski obrat, zidarski obrat, železokrivski obrat, avtopark, mehanični servis, ključavničarstvo in obrat mehaniza­ cije, opravlja zunanjetrgovinski promet, izvaja investi­ cijska dela v tujini. TOVARNA IZOLACI JSKEGA MATERIALA UUBLJANA-MOSTE * TEL. 313-557,316-851 KOMBI NOVE LAHKE GRADBENE PLOŠČE Lastnosti KOMBI plošče so lahke gradbene plošče sestavljene iz dveh materialov: STYROPORA in IZOLITA (heraklita). So lahko: DVOSLOJNE — Styropor + izolit, ali TROSLOJNE — izolit + Styropor + izolit Oba materiala sta med samim proizvodnim postopkom monolitno vezana. Styropor dobi v kombinaciji z izolitom večjo trdnost — kompaktnost in sprijemljivo površino za vse vrste ometov. Kombi plošče je mogoče uporabljati vsestransko. Lahf jih je žagati na poljubne oblike in formate (s krožnimi ali ročnimi žagami). Enostavno in hitro jih je mogoče pritrjevati na vse vrste podlag — bodisi z lepljenjem (masivne stene), s pribijanjem ali vijaki (leseno ogrodje) ter z vgrajevanjem v opaže, med opečne ali betonske stene. Tehnični podatki velikost plošč: 500 X 1000 mm debeline plošč: 25, 35, 50 mm Kombi Oznaka Debelina plošč mm Izolit mm Styropor mm Izolit mm Prost. teža kg/m3 Teža plošč kg/m2 Toplotna izolacija MA = m!h”C/kcal Dvoslojna M-1/25 25 5 20 — 132 3,30 0,631 Troslojna M-2/25 25 5 15 5 250 6,25 0,546 Dvoslojna M-1/35 35 5 30 — 98 3,45 0,915 Troslojna M-2/35 35 5 25 5 183 6,40 0,832 Dvoslojna M-1/50 50 5 45 — 74 3,70 1,345 Troslojna M-2/50 50 5 40 5 134 6,70 1,260 Pri tem je: A za Styropor (rač. vrednost) A za izolit (rač. vrednost) specifična teža za Styropor specifična teža za izolit = 0,035 kcal/mh0 C = 0,085 kcal/mh0 C = 18 kp/m3 = 600 kp/m3 Način pritrjevanja kombi plošč na opečni ali betonski zid oziroma strop. Za oblaganje masivnih sten se ponajveč priporočajo dvoslojne plošče. Kot vezivo se uporablja fina cementna malta, ki se ji doda Jubinol 5 A lepilo. Vezivo se nanaša na kombi ploščo — na plast styropora — v točkah in sicer tri po širini plošče in štiri po dolžini; to se pravi, da je po­ trebno nanesti na vsako ploščo 12 točk malte. Plošče je treba polagati čim tesneje eno do druge. Stike je potrebno armirati s pocinkanim žičnim pletivom (izdelovalec »Žična« Celje). Receptura za lepilno malto — volumenski deli 1,5 dela Jubinol 5 A (proizvajalec »JUB« Dol pri Ljubljani) 3 dele cementa PC 350 7 delov mivke Vode se doda toliko, da se dobi čim bolj konsistentno malto. industrija stavbenega pohištva rihnica- dolenjsko Slovenija - jugoslavija PRODAJNA SKLADIŠČA: (industrijske prodajalne) BEOGRAD, ul. 29. november 188 NIŠ, ul. Dim itrija Tucoviča b. b. RIBNICA, Partizanska ulica 96 a SLAVONSKI BROD, Svačićeva ul. 1 VINKOVCI, ul. Moše Pijade 101 tel. 011 662 910 tel. 018 23 137 tel. 061 87 099 tel. 055 41 026 tel. 056 22 682 KOMPLETNO STAVBENO POHIŠTVO: OKNA, POLKNA, VRATA: (sobna, vhodna in garažna) NOVA PROIZVODNJA: sobna plastificirana vrata dokončno obdelana — tudi suho-montažna. BOGAT ASORTIMENT vhodnih in garažnih vrat, oken in poiken za VAŠE POTREBE PRODAJAMO TUDI NA KREDIT! INLES — industrija stavbnega pohištva RIBNICA je eden največjih proizvajalcev stavbenega pohištva v SFR Jugoslaviji OGLEJTE Sl NAŠE IZDELKE V NAŠIH PRODAJNIH SKLADIŠČIH V RIBNICI, BEOGRADU, NIŠU, SLA­ VONSKEM BRODU IN VINKOVCIH! Zahtevajte prospekte in obvestila! TELEFONI: direktor 061 87 050 — prodajna služba 061 87 069 — stavbeno pohištvo 061 87 068 — žagan les in finala 061 87 047 — nabavna služba 061 87 032 — finančno računo­ vodska služba 061 87 071 — razvojno-tehnična služba 061 87 108 — organizacijsko splošna služba 061 87 060 TELEGRAM: »INLES« Ribnica 2IRO RAČUN SDK Ribnica št. 5131-1-546 Gorenjska cesta — odsek pri Bistrici, ki jo je projektiralo podjetje Projekt nizke zgradbe Izdeluje projekte za vse vrste nizkih gradenj: ceste, mestne ulice. mostove, viadukte, predore, aerodrome, regulacije, melioracije, vodovode, kanalizacije, jezove, pregrade, črpalnice, čistilne naprave, industrijske in druge visoke zgradbe. Opravlja geodetske izmere In ekspropriacijske elaborate. Ljubljana, Parmova 33 Telefon 312 029 G M D fS g m S i s Nosilec Vse informacije in prospekte zahtevajte v prodajnem oddelku »GRADIS — OGP Ljubljana, Šm artinska c. 100/a — tel. 317 446. V obratu gradbenih polizdelkov proizvaja­ mo standardne izdelke iz betona: Cevi 0 10—100 cm (arm irane in nearm irane) Betonske in žlindrine blok votlake dimenzije 40 X 30 X 20 in 40 X 20 X 20 cm Montažne dimnike R itter klešče za daljnovode Robnike cestne in za vrtove DIN polnila (za montažni strop) Izdelke po naročilu: nearmirane, armirane s klasično armaturo in iz prednapetega be­ tona: Hmelj ske drogove Vinogradniške drogove Predalčne nosilce Fasadne plošče K rovna korita DIN nosilci (za montažni strop) Montažne lope, L = 12,00 m (postavljamo sami) Avtobusna postajališča M ontažne garaže Pohodne plošče M ontažna lopa Betonske cevi Harmonika vrata Pionir so vsestransko uporabna, ne sa­ mo kot vrata, tem več tud i kot prem ična predelna stena med dvem a prostorom a, prim erna zlasti v stanovanju med jed iln im kotom in dnevno sobo, v restavracijah , hotelih , šolah in p oslovnih prostorih. SGP PIONIR Novo mesto gradi vse vrste visokih in nizkih gradenj kvalitetno in v postavljenih rokih. Velika proizvodnja stanovanj za tržišče. Šola »Mirana Jarca«, Ljubljana Harmonika vrata Pionir dobavljam o v v seh dim enzijah po že lji kupca in v v seh vrstah žlahtnega furnirja, v in il ko­ že, skaja in ultrapasa. Harmonika vrata Pionir je brez truda m ogoče vgrad iti v že vse ljen e prostore, važn o je le, da se v zid in strop vgrade lesen i vložki, v tla p a vodilo. Harmonika vrata Pionir so oležajena, zato je pom ikanje povsem brez težav . V odilo v podu je n osiln o , zato mora b iti vgrajeno v v iš in i go tov ih tal. Pri naročilu je podati naslednje podatke: šir in o in višino zidn e odprtine (točnost v m m ), enokrilna a li dvokrilna vra­ ta, vrsta furnirja, sk aja a li ultrapasa, v rsta predvidenega tlaka.