CELJSKI TEDNIK
OLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA
'CELJE
; 13. DEC. 1957
i L. VIII. ST. 48
J E N A 15 DIN
Dvajset let na čelu bojev delovnega ljudstva
Leto 1937. Jugoslovanska komuni-
stična partija je bila oslabljena spričo
terorja neljudskega režima, zaradi no-
tranjih frakcionaških trenj, njeno vod-
stvo pa je bilo v tujini, ločeno od član-
stva in delovnih množic.
Tedaj je na čelo Partije prišel pre-
kaljen revolucionar, človek neomajne
volje in velikih sposobnosti. Josip Broz-
Tito je postal generalni sekretar KPJ.
Po njegovem prihodu je vodstvo Par-
tije prišlo v domovino. Njegovo ilegal-
no delo je od prvega dne beležilo veli-
ke uspehe pri notranji krepitvi Partije,
katere članstvo se je naglo razraščalo
in se okrepilo z mladimi revolucionar-
nimi silami.
Vojna vihra se je jasno najavljala
v mednarodnem političnem življenju.
Največji sovražnik napredka in delav-
skega razreda — fašizem je bil na po-
hodu ...
Težko je reči, če bi se komu drugemu
posrečilo v tako kratkem času, komaj
v obdobju štirih let, skovati Partijo v
tak monoliten blok enotnosti. Edina
prepovedana politična stranka v bivši
Jugoslaviji je bila ob zlomu pripravlje-
na na boj proti fašističnim osvajalcem.
Leto 1941. Pokazal se je velik sad Ti-
tovega dela. Komunistična partija je
popeljala delavski razred in z njim vred
vse poštene Jugoslovane v boj za osvo-
boditev domovine in za pravice delov-
nega ljudstva.
Sedem težkih ofenziv je obdobje, ko
je tovariš Tito zrastel v genialnega
vojskovodjo. Tovariš Tito je vedno bil
navajen voditi široko fronto revolu-
cionarnega gibanja. S partizanskimi
enotami je rasla ljudska oblast. Prvo
zasedanje AVNOJ v Bihaču je udarilo
temelje novi ljudski državi, drugo za-
sedanje v Jajcu pa je rodilo novo ljud-
sko državo. Visok cilj boja narodov
Jugoslavije je podredil vsa nekdanja
nasprotja. Nihče bi ne bil kos tako
tesno povezati narode Jugoslavije v
krog bratstva in enotnosti, kot ga je
avantgarda delavskega razreda na čelu
z maršalom Titom.
Leto 1945. Jugoslovanski narodi so iz-
šli iz krvavih bojev močnejši kot so
kdajkoli bili. Nova država, v kateri je
zavladalo delovno ljudstvo, ni v niče-
mer bila več podobna kaotično razko-
sani državi iz leta 1941.
Začela so se leta obnove in izgradnje
socializma. Josip Broz-Tito je začel
tretje obdobje svojega velikega po-
slanstva. Jugoslovanski narodi so pod
njegovim vodstvom izvojevali nešteto
novih zmag. Napadi od zunaj niso niti
za hip mogli omajati ravne poti, ki so
jo jugoslovanski narodi na čelu s pred-
sednikom 'Titom hodili. Čeprav je bila
vojna mimo, viharni časi niso minili.
V teh težkih časih je bil predsednik
Tito spet tisti, okoli katerega so se kot
velika družina zbrali vsi delovni ljud-
je Jugoslavije. Nič ni moglo oddvojiti
tovariša Tita od ljudstva, nič jugoslo-
vanskih ljudstev od njega. Kdor je žalil
Tita, je žalil narode Jugoslavije. In spet
smo pod njegovim vodstvom izšli iz
tega neenakega boja kot zmagovalci.
V svetu je Jugoslavija pomenila Tito,
Tito je pomenil Jugoslavijo. Ta del
sveta, na katerem živijo narodi Jugo-
slavije, je predstavljal stoletja sod
smodnika. Zdaj pa je postal simbol mi-
ru, sodelovanja med narodi, spoštova-
nja in zaupanja. Kakorkoli so se že
trudili tisti, ki hočejo uveljavljati svojo
nadmoč, nikomur ni uspelo Jugoslavije
odvrniti s poti, ki si jo je začrtala.
Vse to: Zmaga v boju za pravice de-
lavskega razreda, zmagoslaven izid bo-
ja za osvoboditev izpod največjega zla
človeštva — fašizma, notranja enotnost
jugoslovanskih narodov, veličastni
uspehi graditve nove socialistične druž-
be, rast gospodarske moči Jugoslavije,
njen velik ugled v svetu in njena jasna
bodočnost, vse to je tako tesno pove-
zano z imenom tovariša Tita, da lahko
vselej z zanosom rečemo — to je Titovo
delo.
Slovesnosti, ki so jo pred dnevi pred-
sedniku republike in generalnemu se-
kretarju ZKJ ob dvajsetletnici njego-
vega prihoda na čelo Partije priredili
njegovi najožji sodelavci na IX. plenu-
mu CK ZKJ, se pridružujemo vsi de-
lovni ljudje Jugoslavije v globoki želji,
da bi slavil še dosti jubilejev, da bi
nas tudi v bodoče zdrav in krepak vo-
dil k našemu cilju. Globoko se zave-
damo svojega dolga tovarišu Titu in
prav tako dejstva, da je jugoslovan-
skim narodom potrebna njegova roka
velikega voditelja, kot je bila v pre-
teklosti.
Ob tako pomembnemu jubileju mu
iskreno čestitamo in mu kličemo, da
bi nas še dolgo vodil, kajti skupna pot
s Titom pomeni uspeh, pomeni srečno
bodočnost nas vseh.
Umrl je dr. Ferdo Kozak
8. decembra je po krajši bolezni
umrl v senatoriju »Emona« v
Ljubljani podpredsednik Ljudske
skupščine ljudske republike Slo-
venije dr. FERDO KOZAK.
Pokojni slovenski pisatelj, ljud-
ski poslanec in i^^predsednik
Ljudske skupščine LRS dr. Ferdo
Kozak se je rodil 28. oktobra 1894
v Ljubljani. Po maturi v Ljublja-
ni je 1922 doktoriral iz slavistike
na praški univerzi in po različnih
službah nastopil končno mesto
profesorja na Uasični gimnaziji v
Ljubljani, kjer je ostal vse do ita-
lijanske okupacije. Med okupacijo
so ga pregnali v konfinacijo v Ita-
lij^ po zlomu fašizma pa je prišel
v Bari, kjer je bil član jugoslovan-
ske misije, vodil tam med sloven-
skimi ljudmi kulturno delo, bil
urednik lista »Domovina« in se na-
posled še pred koncem vojne vrnil
na domače osvobojeno ozemlje.
Tukaj je bil načelnik oddelka za
prosveto pri predsedstvu SNOS, 5.
maja pa mu je bilo v prvi sloven-
ski vladi poverjeno mesto mini-
stra za prosveto. Kasneje je bil
predsednik Ljudske skupščine
LRS, do smrti pa njen podpred-
sednik.
Ferdo Kozak se je v zgodnji
mladosti začel udejstvovati kot pi-
satelj in publicist. Po svojem mi-
šljenju se je kaj kmalu pridružil
tistemu delu slovenske inteligen-
ce, ki je bila razočarana nad poli-
tično in ekonomsko ureditvijo ta^
kratne Jugoslavije. V tem razdob-
ju med obema vojnama je Kozak
objavil dolgo vrsto literarnih, ese-
jističnih, kritičnih in publicistič-
nih del, ki jih je objavljal pred-
vsem v »Ljubljanskem Zvonu«,
»Slovanu«, »Preporodu« in pozne-
je v »Sodobnosti«. Njegovo prvo
večje literarno delo, ki je hkrati
pomenilo tudi njegov prvi večji
uspeh na tem področju, je bila
enodejanka »Komedija«. Malo
pred vojno je napisal še dve dram-
ski deli: komedijo »Profesor Kle-
pec« in dramo »Vida Grantova«.
Po razpadu Jugoslavije se je dr.
Ferdo Kozak takoj priključil na-
rodnoosvobodilnemu gibanju in je
bil med udeleženci zgodovinskega
ustanovnega sestanka OF dne 27.
aprila 1941. Po osvoboditvi je bil
dalj časa urednik osrednje sloven-
ske revije »Novi svet« in kareje
»Naše sodobnosti«. Za svoje pisa-
teljsko delo je prejel dr. Ferdo
Kozak najvišje slovensko literar-
no priznanje: Prešernovo nagrado,
od številnih odlikovanj pa je ob
svoji 60-letnici prejel tudi Red de-
la prve stopnje.
FRANC LESKCŠEK
ODLIKOVAN
OB 60-LETNICI Z REDOM
JUNAKA SOCIALISTIČNEGA
DELA
V nedeljo je predsednik repub-
like Josip Broz-Tito odlikoval z
Redom junaka socialističnega de-
la člana Zveznega izvršnega sveta
Franca Leskoška za izredne zaslu-
ge V socialistični izgradnji FLRJ.
Franc Leskošek je prejel odliko-
vanje ob svoji 60-letnici, izpolnjeni
z desetletji revolucionarnega dela.
Podelitvi odlikovanja na Brionih
so prisostvovali Edvard Kardelj,
Aleksander Rankovič, Vladimir
Bakarič, Jovan Veselinov, Miha
Marinko, Lazar Koliševski in dru-
gi. Lepo svečanost so zaključili z
intimno večerjo, katero sta na čast,
Francu Leskošku priredila svojim
gostom predsednik- Tito in njegova
soproga.
POHITETI BO TREBA
S seje upravnega odbora OZZ v Celju
VA2NI SKLEPI GLEDE ODDAJE NEKMETIJSKIH DEJAVNOSTI
PRI ZADRUGAH. — PROGRAM V KMETIJSTVU ZA PRIHOD-
NJE LETO BO OBSEŽEN. — TEŽISCE DELA SLONI NA POSLOV-
NIH ZVEZAH. — S PRIPRAVAMI BO TREBA TAKOJ ZACETI.
— ŠE TA MESEC V MAKOLAH TECAJ ZA VODILNO OSEBJE
POSLOVNIH ZVEZ
Pod predsedstvom tov. Franca Luheja je bila v torek seja upravnega
odbora Okrajne zadružne zveze v Celju, na kateri so razpravljali o iz-
ločitvi nekmetijskih dejavnosti od kmetijskih zadrug, o programu dela
za prihodnje leto ter o usposabljanju vodilnih kadrov pri pjoslovnih
zvezah.
Po obširni razpravi so sprejeli sklep,
da hi naj zadruge, v kolikor še niso,
izločile vso nekmetijsko dejavnost čim-
prej zlasti tam, kjer so objektivni po-
goji za to. Kjer teh pogojev ni (zaradi
pomanjkanja kadrov, lokalov itd. kar
bo le nekaj primerov v manjših krajih),
pa naj bi z oddajo nekmetijskih dejav-
nosti še počakeili. Zadruge bodo imele
po tej reorganizaciji le še trgovine z re-
produkcijskim materialom. Kjer pa ni
pogojev za takšne trgovine, naj bi za-
druge uvedle skladiščno poslovanje s
tem blagom. V tej zvezi bo poslal
upravni odbor vsem kmetijskim zadru-
gam, ki' so izločile nekmetijsko dejav-
nost, seznam reprodukcijskega blaga, za
katerega se bodo zadruge registrirale.
Občinskim odborom pa bo upravni od-
bor OZZ priporočil, naj vplivajo na
ostala trgovska podjetja v občini, da
se ne bodo pečala s trgovino repro-
dukcijskega materiala, za katerega so
registrirane kmetijske zadruge. Uprav-
ni odbor bo tudi priporočal zadrugam,
da pri predaji nekmetijskih dejavnosti
takoj urede in rešijo vprašanje osnov-
nih sredstev in inventarja, da pozneje
ne bo prišlo do sporov in celo škode.
Zadruge bodo morale ob tej priliki pa-
ziti, da bodo oddale vse kurantno blago,
ker se opaža, da se nekatera trgovska
podjetja branijo sprejeti nekatero bla-
go, češ da je nekurantno.
Ko so razpravljali o programu dela za
prihodnje leto' so ugotovili, da bodo
imele kmetijske organizacije skladno z
resolucijo Zvezne skupščine o pospeše-
vanju kmetijstva veliko odgovornih na-
log. Težišče izvajanja programa pa b»
slonelo na poslovnih zvezah in kmetij-
skih zadrugah. Zato je bila obširna raz-
prava bolj načelna, saj se bodo o kon-
kretnih delovnih programih morali.
čimprej pomeniti predstavniki in stro-'
kovnjaki poslovnih zvez in okrajne za-
družne zveze na posebnem sestanku, da
bi prišli do stvarnih zaključkov, kaj
bo obsegal program dela in kako gm
bodo posamezne poslovne zveze izva-
jale. K temu delu bodo morale poslov-
ne zveze čimprej in z vso odgovor-
nostjo. pristopiti, da bodo načrti stvarni
in življenjski.
Čeprav je bila razprava o programu
dela na seji načelna in v zvezi s te«
niso sprejeli nobenega konkretnega
sklepa, je bilo očitno, kako važne in od-
govorne naloge bodo reševale kmetijske
organizacije v celjskem okraju pri-
hodnje leto. Plan bo baziral na kon-
kretnih številnih akcijah. Naj jih za-
enkrat samo naštejemo: Dviganje hek-
tarskih donosov, pospeševanje živino-
reje (pitana in mlečna živina), izbolj-
šanje travnikov in pašnikov, prašičje-
reja, perutninarstvo, vzreja plemenske
živine, izboljšanje odkupa živine, izde-
lava mlekarske mreže, manjše melio-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Solfl za delavsko in družbeno upravljanje
NA TEHARJU PRI CELJU JE 2E ZACELA S POUKOM
Pred dnevi so v prostorih bivše restav-
racije Mlinarjev Janez na Teharju pri
Celju odp^i šolo za delavsko in družbeno
upravljanje. Ta šola je prva te vrste v
Sloveniji. K svečanosti ob priliki otvori-
tve so se zbrali številnd prcsdstavnikl de-
lovnih kolektivov iz celjskega okraja,
politični in oblastni predstavniki okraja,
bodoči predavatelji in nekaj predstav-
nikov iz sosednih okrajev.
Po uvodnih besedah predsednika OSS
v Celju, tov. Ivana 2maherja, je o po-
menu šole govoril sekr. Okrajnega od-
bora SZDL v Celju, tov. Stane Sotler,
nakar so si gostje ogledali lepo urejene
in opremljene prostore šole. Poleg šole
bo tudi internat, kjer je prostora za 28
tečajn.kov. Tečaj bo trajal 14 dni. V
'-•tu se bo zvrstilo t tej šoli okold
500 tečajnikov, ki si bodo na tečaju pri-
dobili znanje za še vispešnejše delo v
organih delavskega in družbenega samo-
upravljanja. Spočetka bodo obiskovali
tečaj člani delavskih svetov, pozneje pa
tudi člani organov družbenega upravlja-
nja. Pouk na tej šoli se je pričel v po-
nedeljek.
Učni program šole je prilagojen nivoju
našega dfelavca in zajema vparašanja, s
katerimi se mora delavec spoznati, če
hoče biti dober upravljalec. Poleg sploš-
nega znanja o ix)litiičnem in gospodar-
skem stanju pri nas, o vtstroju države
in o i)erspektivi nadaljnjega socialistiič-
nega razvoja v naši državi bodo tečajniki
sxx>znali osn. naloge, s katerimi se pri
svojem delu v podjetjih vsak dan sreču-
jejo. Skratka, program ima tri dele, in
sicer: politična družb, ureditev države,
gospodarski del ter sistem dela v delav-
skih svetih. Pozneje bo ta program raz-
širjen tako, da se bodo v tej šoli uspo-
sabljali tudi kadri za diružb^o uprav-
ljanje. Tu se bodo pozneje vzgajali tudi
predsedniki in upravniki kmetijskih za-
drug, predsedniki šolskih odboix>v, hiš-
mh in potrošniških svetov ter predsed-
niki odborov zdravstvenih in socialnih
ustanov.
Povečanje kmetijskih p>ovršin in izboljšanje pridelovanja nedvomno predstav-
lja tudi melioriranje. V prihodnjem letu dobo v celjskem okraju meliorirali
in izsušili velike površine zamočvirjenih zemljišč. Na sliki vidimo melioracijska
dela pod Stranicami. Prvi sneg ni zavrl dela...
Pogrebna svečanost
v Ljubljani
v sredo se je Ljubljana in z njo vsa
Slovenija poslovila od umrlega pod-
predsednika Ljudske skupščine Sloveni-
je, Ferda Kozaka. Pogrebnim svečano-
stim so prisostvovali vsi vidni politični
in oblastni funkcionarji LRS. Pogreba
se je udeležil tudi podpredsednik Zvez-
nega izvršnega sveta tov. Edvard Kar-
delj, član zveznega izvršnega sveta tov.
Franc Leskošek, nadalje veliko število
ljudskih poslancev, kulturni delavci, za-
stopniki društev, študentska mladina in
dijaki ter ogromna množica ljudi. Od
pokojnika se je poslovil predsednik
Ljudske skupščine tov. Miha Marinko,
nadalje tov. Josip Vidmar in cela vrsta
njegovih ožjih sodelavcev in pomemb-
nih predstavnikov javnega in kulturne-
ga življenja.
Pogrebne svečanosti so bile odraz pri-'
ljubljenosti, zaslužnosti in nepozabnosti
preminulega Ferda Kozaka.
STRAN  2	13. DECEMBRA — STEV. 48
POGLED PO SVETU
V minuli ofenzivi mraza je marsikaj
zamrznilo, zato ni čuda, če se led okoli
človeških src v preteklem tednu ni prav
nič odtajal, pod njim pa še vedno igo
strasti pohlepa, slavohlepja in nečimr-
nosti, ki ženejo narode iz dneva v dan
v nove, neporavnane spore, na drugi
strani pa pomirjevalne činitelje v vedno
nove poskuse, kako ukrotiti viharje so-
vraštva na svetu.
Stojimo pred veliko konferenco v Pa-
rizu, ki jo sklicuje NATO pakt. Dulles
je ponovno izjavil, da je ta blokovska
»obrambna« organizacija najboljše sred-
stvo za ohranitev miru, drugega izhoda
da ni. Sodeč po tem bodo Amerikanci
vse storili, da bi razkadili oblake neso-
glasja nad pariškim nebom. Ti oblaki
so nastali zaradi nekaj svežnjev pušk,
ki so jih Angleži in Amerikanci poslali
v Tunis, ne da bi za dovoljenje vprašali
Francijo, dalje zato, ker se Skandinavci
branijo ameriške atomske pomoči, kajti
S'Z jim je bližnji sosed, s katerim je
bolje izhajati zlepa, poleg tega pa se
Angležem, Amerikancem in Francozom
zdi že neumno plačevati stroške za vo-
jaške kontingente, ki se pasejo v Za-
hodni Nemčiji zato, da bi imel zapadni
blok videz vojaško enotne organizacije.
Angleži bi radi obdržali tam komaj
5000 vojakov, torej samo še simbol, kaj-
ti doslej so redili tu kar 75.000 svojih
Johnyjev, zadnje leto 13.500 manj.
Nemci pa grade na NATO in upajo
z njim doživeti renesanso Velike Nem-
čije, zato bodo stroške verjetno radi
plačali, da bi le ostalo vse pri starem,
njihova moč pa naj bi v NATO še na-
prej rastla, postali naj bi fuhrerji Za-
padne Evrope v NATO. To seveda ne bi
radi videli Francozi, na Angleškem pa
tudi ne slišijo radi atomskih bombni-
kov nad seboj, saj so se njim komaj
ohladila ušesa zaradi VI in V2. V Ita-
liji so prevzeli za 40 milijard lir diri-
giranih izstrelkov, kajti Italija si ne mo-
re privoščiti svoje politike, saj nima
v rokah nemškega aduta, to je, gospo-
darske prosperitete. Velja torej: kdor z
mečem okoli hodi, bo z mečem »okoli
prinesen«, kajti atomska mrzlica je hudo
nevarna za tistega, ki jo je po svetu
razsejal. Die Geister, die ich rief...
pravi Goethe, duhov, ki so jih priklicali
v ris, se zdaj ne bodo mogli rešiti.
Zato je Charles Wilson, bivši bogati
ameriški vojni minister, dejal, da raje
vidi Ruse na mesecu kakor v Detroitu,
kar pomeni, da gre Američanom ruski
»desant« v vsemirju na živce. Podsekre-
tar ameriške avijacije Gardner je iz-
javil še pred blamažo z ameriškim sa-
telitom: »Nič ne bomo dosegli, dokler
ne bomo iztrebili birokratske džungle,
v kateri se izgubljajo programi o ra-
ketah.« Verjetno je povedal resnico. Kaj
bodo k ameriškemu neuspehu rekli ti-
sti, ki pravijo, da so Rusom sputnika
napravili Nemci?
Sicer pa stoje stvari kakor zmerom.
Hruščev ponovno zatrjuje, da je SZ
vselej za konferenco med Vzhodom in
Zahodom, Dulles pa pravi, da ni za to,
ker ni nobenega uspeha, češ saj do
združitve Nemčije še vedno ni prišlo,
ker Rusi ne pristanejo na svobodne vo-
litve. In Varšavski blok se bo demili-
tariziral šele, če bodo izpraznili svoje
baze Amerikanci. Nasprotnika stojita,
kakor da bi primrznila, še roke ne steg-
neta drug proti drugemu. Sicer pa vsa-
ka gesta vzbuja nezaupanje.
Naštejmo še nekaj novic v kratkem:
V Franciji hi radi rešili, kar je naj-
važnejše — gospodarsko vprašanje. 1200
milijard jim požre na leto Alžir, vrača
pa malo ali nič. Letno porabijo 10 mi-
lijard za raziskovanje naftnih področij
v Sahari, in nato vrsta milijard za vse
postavke v proračunu, cene pa rastejo,
ljudje terjajo višje plače, prave radi-
kalne rešitve pa od nikoder. Tudi raz-
prava o Alžim Franciji ni pokazala po-
ti, čeprav je bilo ob njej jasno, da je
danes ves svet zelo majhen in da do
vsakega vprašanja sleherna država za-
vzema svoje stališče, da bi s tem izpri-
čala tudi svoja načela pa tudi potrebe
in cilje. — Generalni tajnik OZN Ham-
marskjold je kot »tih diplomat« na
Srednjem vzhodu dosegel lep uspeh in
oživil sporazum iz 1. 1948. Ni pa se mu
posrečilo ured ti vprašanja arabskih be-
guncev, ker bi to ne šlo v račun arab-
skim nacionalistom. Ti rabijo begunce
za dinamit proti obstoju Izraela, kar pa
je nerealna politika.
V Indoneziji se odigrava agonija ho-
landskega imerializma, ki je nekaj sto-
letij bogatil ta maloštevilni evropski na-
rod ob Severnem morju. Premoženja
imajo Nizozemci v Indoneziji za pol-
drugo milijardo dolarjev, v svojih ro-
kah pa drže še Novo Gvinejo, Zahodni
Iran, ki ga Sukarno hoče čimprej vklju-
čiti v sovobodno indonezijsko državo. To
se bo seveda zgodilo, predtem pa bo
zgodovina stkala še marsikaj. Na Su-
karna so naredili atentat, pri čemer je
bilo 10 mrtvih, ranjenih pa 137 ljudi
iz njegovega spremstva, on sam, simbol
svobodne Indonezije, pa je ostal živ.
Tudi španeki imperij doživlja morda
zadnje zdihljaje tam v malem Ifniju na
obali širnega Atlantika. Tako jim trda
prede, da morajo oskrbovati svoje vo-
jake iz zraka, ker ne morejo izkrcati
pomoči na obali. Tudi Spancem se ote-
pa, kajti zgodovina španske koloniza-
zacije po Krištofu Kolumbu ni izpustila
nobenega zločina, ki si ga človek lahko
izmisli. Nemci so se svojih teorij o
»podljudeh« in sužnjih v celoti lahko
naučili pri njih, če jim je bilo ravno
treba iskati mojstre v zločinskem iz-
trebljanju podjarmljenih narodov.
T. O.
O upravičenosti visokih premij
Med našimi delovnimi ljudmd so zad-
nje čase vedno pogostejše kritike na
račun visokih dohodkov, ki jih v obli-
kah premij prejemajo vodilni usluž-
benci v gosp^arskih organizacijah. O
vsem tem bi ne bilo vredno razprav-
ljati, če bi Šlo za golo zavist in neke
vrste socialdemokratske tendence. Pred-
vsem nam namreč mora biti jasno, da
je za razvoj gospodarstva, za večjo pro-
izvodno zmogljivost, za izboljšanje pe-
strosti in donosnosti proizvodnje, nuj-
no potrebno pravilno nagrajevanje lju-
di, in to v takšnem obsegu, kolikšna je
njihova prizadevnost in uspeh.
Toda kritične pripombe naših delov-
nih ljudi spremljajo še drugi očitki, ki
jih pa ne kaže preslišati. Gre namreč
zato, da ti izredni prejemki niso samo
previsoki, temveč tudi neupravičeni,
skratka, da dobitniki teh razmeroma
visokih denarnih zneskov niso ustvarili
pogojev za tako nagrajevanje. Taki
očitki so sicer hudi, toda koristni, če so
upravičeni. Ker pa tokrat ne krožijo
krilatice o »enakih želodcih«, temveč
ljudje premlevajo zasluge, ki naj bi da-
jale pogoje za tako visoko nagrajeva-
nje, mora biti vsakemu jasno, da vse
te govorice le niso zgolj »balončki iz
milnice«.
Jasno je, da govorice dostikrat, tako
verjetno tudi tokrat, dvigajo veliko
večji hrup, kot je potrebno. Nekateri
vodilni uslužbenci upravičeno preje-
majo z zakonskimi predpisi določene
premije. (Bilo bi zelo prav, če bi odgo-
vorni forumi kdaj obelodanili take pri-
mere, kjer prejemki niso bili upravi-
čeno izplačani).
Uredništvo nima možnosti, da bi oce-
nilo upravičenost ali neupravičenost
prejemkov na račun premij v posamez-
nih podjetjih, toda iz podatkov, ki smo
jih dobili, lahko povzamemo, da pre-
mije povsod le niso bile upravičeno do-
deljene. Zakaj?
Najprej je treba vedeti, kakšna je
osnova za premijsko nagrajevanje: Pre-
mije dobivajo vodilni uslužbenci kot
nagrado za dejansko izboljšanje gospo-
darjenja. Pod dobro gospodarjenje pa
spada v prvi vrsti dobra organizacija
dela, potem racionalno gospodarjenje
s surovinami in dejansko znižanje
lastne cene. Dobra organizacija dela pa
je izražena tako, da je v podjetju čim
več delovnih mest normiranih, kajti
normirana delovna mesta predstavljajo
osnovo za pravično in vzpodbudno sti-
mulacijo v delovnih kolektivih.
Od tod izvira tudi nezadovoljstvo v
podjetjih in je pogosto vzrok, da
Ijtidje s prsti kažejo na vodilne usluž-
bence, češ, poglejte njihove dohodke.
Zakaj zopet to? Cisto razumljivo! Pod-
jetje, ki ima malo normiranih mest
nima možnosti, da stimulativno nagra-
juje večino v kolektivu na osnovi pre-
sežkov norm ali akordov. Delavci so
tam povečini udeleženi zgolj na izpla-
čilu dobičkov. Ce pa bi bilo v podjet-
jih čim več delovnih mest normiranih,
bi bilo veliko več ljudi za večji trud in
boljše delo progresivno nagrajenih.
Pa si poglejmo to sliko v našem
okraju:
Pred dvemi leti smo imeli od celo-
kupnega števila delovnih mest približno
71% normiranih. Ne trdimo, da je od-
stotek bil čisto realen. Toda v zadnjih
dveh letih se odstotek ni ustavil na
bazi realnosti, temveč je nezadržno pa-
dal in danes imamo komaj 52% normi-
ranih delovnih mest. To se pravi, da
o dobri organizaciji dela, kot sestav-
nem delu pogojev za premiranja višjih
uslužbencev, ne moremo govoriti.
To je eden izmed konkretnih podat-
kov, ki spodbijajo absolutno upravi-
čenost premijskega nagrajevanja. Bolj
preprosto si delovni ljudje predstav-
ljajo upravičenost teh nagrad v po'
gledu zniževanja cen, boljše in večje
proizvodnje, v skrbi za delovnega člo-
veka, v tem kako podjetja sodelujejo
pri dviganju družbenega standarda itd.
Delavci v podjetjih, ki so najbližji de-
lovnemu procesu in proizvodnji, cenijo
zaslužnost vodilnih uslužbencev po tem,
kako je delo organizirano, kako jim ta
organizacija daje možnosti, da tudi sa-
mi (delavci) uspejo dvigniti svoje oseb-
ne prejemke na račun boljšega dela in
večje proizvodnje. V takih podjetjih,
kjer so taki pogoji, gotovo ni tolikšne-
ga nezadovoljstva in kritike na račun
premij.
Jasno je, da se delovni ljudje tudi ne
morejo strinjati z delitvami visokih
prejemkov med vodilnimi uslužbenci v
trgovinah. Danes potrošnikom ni »špan-
ska vas« dejstvo, da ponekod ustvarjajo
dobičke na zelo lahek način, ko niti
blago ne gre sko^ njihove roke, tem-
več samo fakture.'
Ko smo že pri dobičkih, še tole. Do-
biček ni ravno najboljša stimulacija v
podjetjih, še manj v trgovini. Edino
norma je za proizvajalce upravičena na-
grada. Za več dela (v čemer je zapo-
padena vrsta drugih stvari), večji za-
služek. Tak način koristi skupnosti, ko-
risti posamezniku. Medtem pa plače iz
dobička skoraj povsod prepogosto raz-
deljujejo. Veliko bolje bi bilo, da bi
ljudje prejeli le tisti denar, za katerega
vedo, da so ga zaslužili (ga znajo tudi
bolje ceniti), dobiček pa bi bilo bolje
uporabiti za dvig družbenega standar-
da. Marsikje nimajo niti higienskih na-
prav, toda dobičke delijo. Drugod so
ljudje v slabih stanovanjih, toda del
dobička je za njih enak kot za druge,
ki jim je bila sreča v tem pogledu bolj
naklonjena. Mar ne bi raje ta denar
vlagali v te vrste dejavnosti za zviša-
nje standarda? Danes je vendar vsem
jasno, da standard ni samo plača, tem-
več vse, kar je v zvezi z delovnim člo-
vekom v podjetju in izven njega.
Končno, obmimo še drugo plat me-
dalje. Govorice so usmerjene tokrat sa-
mo navzgor. Nekako tako, kot da je vse
določeno od zgoraj. Toda biti nam mo-
re jasno, da je družbeno, v tem primeru
delavsko upravljanje tisto, ki urejuje
vsa dogajanja v kolektivih. Dobro se
spominjamo, da so ob letošnjem po-
trjevanju tarifnih pravilnikov z okraja
in OSS zavrnili marsikateri tarifni pra-
vilnik. Med temi je bilo veKko takih,
kjer sta okrajna komisija za plače in
OSS bila mnenja, da so tarifne postav-
ke višjih uslužbencev bile previsoke.
Tarifne pravilnike pa je v podjetjih se-
stavljala sindikalna komisija???
Cemu te pripombe? Enostavno zato,
ker je pri nas še vedno tako, da ljudje
ne znajo uveljaviti svojega mnenja na
tistem mestu in ob času ko je za to
primeren. Delavsko upravljanje ne mo-
re biti dirigirano in vodeno od zgoraj
navzdol. 2e beseda sama pove vsebino!
Delavsko upravljanje je upravljanje
delavskih množic s svojimi podjetji in
proizvodnjo in končno v enaki meri
tudi na področju nagrajevanja! Tu se
konkretno uveljavlja izrek, da ni ved-
no gospodarstvo takšno kakršen je go-
spodar, temveč kakršna je gospodar-
jeva družina. Zato je dolžnost vsakega,
ki se čuti upravičenega, da kritizira.,
da tudi sodeluje in pomaga pri uprav-
ljanju. Predvsem pa je dolžnost sindi-
kalnih podružnic, da svoje delo usme-
rijo na to področje. Njihova vloga ne
bo uspešno dokončana vse dotlej, do-
kler bo velik del ljudi v kolektivu še
pasiven do družbenega upravljanja, ki
je ena največjih pridobitev delavskega
i?azreda ter alfa in omega našega na-
daljnjega razvoja.
K. J.
Pohiteti bo treba
(Nadaljevanje s 1. strani)
racije, uporaba gnojil, zaščitna služba
rastlin, izboljšanje odkupov, zlasti pa
odkupa živine, izboljšanje sadjarstva in
vinogradništva, uvajanje plantažnih
nasadov, ustanavljanje skupnosti^ pra-
vočasna oskrba sadik, razvoj že obsto-
ječih skupnosti, izboljšanje semenske
službe, razvoj' hmeljarstva, izboljšanje
organizacije in vsebine dela aktivov
mladih zadružnikov in žena zadružnic,
skrb za izobraževanje preko raznih te-
čajev in kmetijsko gospodarskih šol,
skrb za dvig članstva v zadrugah, vpra-
šanje odnosov zadružnikov do zadruge
in obratno, izboljšanje organizacije dela
ter skrb za kadre itd.
Da bodo te številne naloge, katere ob-
sega program dela za prihodnje leto,
čimbolj realizirali in prilagodili stvar-
nim prilikam v posameznih poslovnih
zvezah in kmetijskih zadrugah, so na seji
sprejeli sklep, da bo Okrajna zadružna
zveza še ta mesec priredila v Makolah
tridnevni tečaj za upravnike in kme-
tijske strokovnjake poslovnih zvez, kjer
se bodo na delovnih sestankih bolj po-
drobno in konkretno pogovorili o teh
nalogah, kar bo služilo poslovnim zve-
zam za osnovo pri sestavljanju kme-
tijskih načrtov za prihodnje leto. 
Novoletna jelka se blua
Med mladinskimi prazniki je Novolet-
na jelka v zimskem času eden najlepših.
Ob okrašeni- in čarobno razsvetljeni jelkii
se zbirajo cicibani, pionirji, mladinci in
mladinke, da slcupaj s svojimi stargi in
sorodniki ter ostalimi člani družin pri-
čakajo pozdrav Dedka Mraza kot simbol
veselega zimskega časa. Prav je, da se
mladina ob tej priliki razveseli in zaraja
ob glasbi in pesmi, da občuti medsebojno
tovarištvo in prijateljstvo, da izrazi svojo
hva,ležnost do svojih roditeljev in vzgo-
jiteljev ter do vse socialii&tične družbe,
ki čuti z njo in jo neguje ž vsemi raz-
položljivimi močmi.
Ce je ob Novoletna jelki s praznikom
združeno še skromno obdarovanje Dedka
Mraza, je veselje izraz presenečenja in
prijetnih družbenih odnosov, ne pa ob-
čutek tekmovanja, kdo bo razkošneje
obdarovan. Današnja mladina od naj-
mlajših do doraščajočih otrok že odstopa
od takih preživelih obdarovanj, tembolj
pa se veseli kolektivnih daril, ki jo dru-
žijo in plemenitijo pri zabavi, delu, igri
in športu. Taka obdarovanja imajo traj-
nejšo vrednost in velik vzgojni pomeni.
Proslava Novoletne jelke pri nas je po-
stala množična in družinska. Poleg in-
timne družinske nroslave T>rihaiaio vse
bolj do izraza tiste, ki jih .prirejajo ko-
lektivi podjetij, družbene organizacije,
otroški vrtci, mladinski domovi, pionir-
ski odredi in mladinske organzacije.
Kakor prejšnja leta bodo tudi letos v
celjskem okraju počastili ta mladins.ki
praznik s primernimi kulturnimi pro-
grami, filmskimi predstavami in igrami.
Po vsem okraju se že pripravljajo na ta
praznik, naša družba pa zbira skromna
sredstva, želeč, da bi se ob njem razve-
selili mladi in odrasli.
NELJUBA POMOTA
Pretekli teden se je vrinila v članek
na prvi strani, ki govori o šestdeset-
letnici tov. Franca Leskoška-Luke, ne-
ljuba pomota. Groba pomota je bila
namreč v tem, da v članku omenjamo
tov. Franca Leskoška-Luko kot koman-
danta Glavnega štaba NOV in POS po
tragični smrti narodnega heroja Franca
Rozmana. V resnici je bil narodni heroj
Franc Leskošek-Luka prvi komandant
slovenskih partizanskih brigad.
teCaj večerne gimnazije
v slov. KONJICAH
obiskuje okoli 20 slušateljev. Nekaj je
tudi takih, ki so vpisani, vendar so po
prvem predavanju odstopili, ,ker se
jim je zdel pretežak. Razen pripadni-
kov LM so med odraslimi dij^i še de-
lavci in nameščenci konjiških .podjetij
in ustanov, ki si žele izpopolniti svoje
znanje za opravljanje službe.
Pred občnimi zbori
občinskih sindikalnih
sveiov
Redni letni občni zbori sindi-
kalnih podružnic so bili v celj-
skem okraju te dni zaključeni. V
splošnem so potekali zadovoljivo.
Videti je bilo, da je bila po kon--
gresu DS večinoma po vseh po-
družnicah živahna sindikalna de-
javnost, kar se je odražalo tudi
na občnih zborih. Vendar pa je
bilo pomanjkljivo to, da so doma-
la na vseh občnih zborih premalo
govorili o vlogi komune ter o ob-
stoječih možnostih zboljšav v sa-
mih podjetjih. Ponekod so preveč
obravnavali samo gospodarske
uspehe in probleme, vse premalo
pa so razpravljali o tem, kako so
sindikalne organizacije pomagale
pri reševanju problemov. Marsi-
kje je bilo osrednje vprašanje ob-
ravnavanje nerealnih premij, kar
je dokaz, da je potrebna nujna
revizija premijskih pravilnikov.
Vsi diskutanti so si bili edini v
tem, da se od dobre analitične
ocene delovnih mest v bodoče
pričakuje boljša osnova za realno
nagrajevanje, ki bo vsekakor
vplivala na večjo storilnost dela.
Te dni se bodo pričeli občni zbori
občinskih sindikalnih svetov ter
okrajnih strokovnih odborov. V
glavnem bodo ta zasedanja 22. in
29. decembra. Tu bodo morali
predvsem razpravljati o razvoju
komunalnega sistema v občini. To
naj bi bila glavna naloga občin-
skih sindikalnih svetov. Med dru-
gim naj bi občni zbori sindikal-
nih svetov obravnavali praktične
vidike materialne povezanosti go-
spodarskih organizacij in občin-
skih ljudskih odborov na področ-
ju občine, ki jih prinaša v naše
družbeno gospodarsko življenje
nova delitev dohodka. Nadalje je
važno urejevanje problemov živ-
ljenjskega standarda, ki nujno
terja, da se vse družbene sile v
komuni povezujejo v svojih akci-
jah, ker bodo sicer prizadevanja
ostala med seboj preveč nepove-
zana in bodo razmeroma majhni
rezultati terjali velike napore.
Saj je cela vrsta problemov živ-
ljenjskega standarda neločljivo
povezanih z vsemi družbenimi či-
nitelji v občini.
Občinski sindikalni sveti se
morajo tudi zavedati, da bo v bo-
doče nujno spet poživiti zbore vo-
livcev v proizvodnih enotah in
zagotoviti, da bodo izvoljeni od-
borniki prihajali na zbore voliv-
cev, da se bo na ta način utrdila
vez med podjetji in LO, kar je
bilo doslej pomanjkljivo.
Nadalje bo nujno treba izdelati
koncept, tako v organizacijskem,
kot v vsebinskem smislu, za delo
sindikalnega vodstva v občini (z
izvoljenimi predsedniki delovnih
kolektivov in sindikalnih organi-
zacij v najrazličnejših organih
družbenega upravljanja). Dose-
danja praksa kaže, da sindikalna
vodstva niso dovolj delala z od-
borniki delovnih kolektivov in
sindikalnih organizacij, ki so na-
stopili kot zastopniki družbenega
upravljanja (stanovanjska skup-
nost, potrošniški sveti, šolski od-
bori itd.).
Pod točko dve: delitev dobička
Takole: Pola meni, pola vama! Razumeti
morate namreč, da ...
Nepričakovan uspeh
»Hudiča! Namesto satelita — komentarjUtc
RAZPIS
za novi te^j Politične šole pri CK ZKS
(od 6. februarja do 31. junija 1958)
Tečaj politične šole je namenjen predvsem delavcem in
delavkam v industriji in kmetijstvu, ki so se že uveljavili v
organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih obla-
sti, sindikatih, društvih itd., in jim daje potrebno širše znanje
iz politične ekonomije in znanstvenega socializma.
Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih, šolah,
o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter
tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih
organih pošljite najkasneje do 10. januarja 1958 na upravo Po-
litične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj
občinski komite ZKS.
O sprejemu v tečaj in v internat, ki je pri Politični šoli,
bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najkasneje 14 dni
pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi
šole, oziroma na občinskem komiteju svojega področja.
13. DECEMBRA — §TEV. 48 3A	STRAH
PREDSEDNIK MOZIRSKE OBCINE TOV. ANTON ZUPAN:
Nflčpt razvoja občine bodo pripravili sveti
Maprosili smo predsednika mozirske
•bčine tov. Antona Zupana, ki je ob le-
tošnjem Prazniku republike bil odliko-
ran z Redom zaslug za narod II. stop-
nje, za kratek razgovor.
Tovariš Zupan sicer ni hotel govoriti
• eebi, toliko raje pa je načel pogovor
e delu občine:
Predvsem nas zanima, tovariš pred-
sednik, kakšen je načrt razvoja mozir-
ske občine, ki ga bo v prihodnjih le-
tih ljudski odbor sp rova j al v življenje
in s pomočjo vseh občanov realiziral?
Perspektivni načrt občine v podrob-
nostih ni izdelan. Naše mnenje je, da je
treba podrobnejšo izdelavo programa
občine najprej zaupati posameznim sve-
tom. Sveti bodo v bližnji bodočnosti
izdelali daljše programe za svoja pod-
ročja, te programi pa bodo potem pred-
ložili ljudskemu odboru v razpravo. Mi-
slim, da bo le na tak način (če bodo
sveti v sodelovanju z organizacijami,
društvi in gospodarskimi organizacijami
pripravili predloge) bodoči načrt raz-
roja občine realen, dovolj obširen in
življenjski.
Kot ste že rekli, tov. predsednik, so
glavne smernice za bodoči razvoj obči-
ne že znane. Brez dvoma bodo tudi sve-
ti na osnovi teh znanih dejstev sestav-
ljali tudi svoje programe. Bi nam ho-
teli povedati na kratko o teh glavnih
Dcklogah občine za bodoče leto?
V bodoče bo treba i)osvetiti večjo po-
aomost in nuditi več možnosti razvoju
treh poglavitnih panog gospodarstva v
naši občini. Le-te so: Lesna industrija,
turizem in izkoriščanje rudnih boga-
stev. Kot vidite, sta poleg obstoječe les-
ne industrije ostali dve panogi res
stvar bodočnosti in dajeta smer raz-
širitvi naše gospodarske dejavnosti.
Medtem ko bo treba lesno industrijo pri
nas le razširiti in dopolniti, smo v po-
gledu razvijanja turizma pravzaprav
šele pri začetku, v pogledu izkoriščanja
rudnih bogastev pa še celo. Ni treba
posebej poudarjati, da bo razvoj teh
dveh panog odvisen v nrmogočem tudi
od višjih forumov. Razvoj turizma si
ne moremo zamisliti brez rekonstruk-
cije ceste skozi Zgornjo Savinjsko do-
lino, medtem ko izkoriščanje rudnih bo-
gastev terja prav tako investicijska
sredstva, ki jih občina sama ne bo
mogla zbrati. Toda raziskave so poka-
zale, da je vredno odpreti rudnik pre-
moga v Rečici ob Savinji, saj je tam
premog boljši kot je velenjski in tudi
zaloge mnc^o obetajo. Nadalje imamo
možnosti razviti kemično industrijo. Ta-
ka dejavnost je deloma že v Ljubiji.
Le-tam bi postopoma opustili lesno pre-
delovalno dejavnost in se posvetili
predvsem pa živinorejo in sadjarstvo,
ščanje bentonitnih plasti je že pri za-
četku.
Kakšen razvoj predvidevate na pod-
ročju kmetijstva?
Te naloge bodo uspešno reševale za-
druge in kmetijsko-gozdarska poslovna
zveza. Toda na tem področju bo treba
nekoliko spremeniti potek razvoja. Do-
slej se namreč vsi, tako posamezni
kmetje, kot zadruge in poslovna zveza,
preveč ukvarjajo z lesno trgovino. Pre-
več sicer ne bi mogel reči, toda ker se
ukvarjajo skoraj le zgolj s to vejo, je
vprašanje razvoja kmetijstva vendarle
enostransko. Z ene strani je sicer to
razumljivo, saj je zaslužek pri lesu
mnogo večji. Toda treba bo razviti tudi
druge panoge kmetijske proizvodnje,
predvsem pa živinorejo in sadjarstvo.
Vse kaže, da bodo sveti v vaši občini
imeli obilo dela in vrsto problemov, ki
jih bo treba rešiti. Kakšno je vaše mne-
nje, so vaši sveti dovolj močni za tako
pomembne naloge in bodo odraz druž-
benega upravljanja v življenju občine?
Tudi pri nas smo se dolgo zadržali
pri razpravi, če naj bi bili sveti številč-
no močnejši ali ne. V korist širine
družbenega upravljanja bi vsekakor bi-
lo, če bi bili sveti močnejši po številu
članov. Toda pozneje smo se le morali
zediniti, da pri nas sveti ne bi bili tako
številčni. Imamo svete celo s petimi
člani. Tu so nekatere težave čisto
tehničnega značaja. Nepravilno bi bilo,
če bi bili člani svetov predvsem iz ožje-
ga področja občine. Da pa bi bili so-
razmerno enako zastopani vsi predeli
občine, je skoraj nemogoče. Mozirčani
imajo na primer boljše zveze s Celjem
kot pa Solčavčani z Mozirjem. Ce bi bili
sveti številčno močnejši, bi se zelo po-
gosto zgodilo, da bi bile seje nesklepčne.
Seveda pa bomo morali najti obliko,
da bo sodelovanje množičnih organiza-
cij, podjetij, društev in volivcev tesnej-
še kot doslej.
In končno, kakšno je sodelovanje
množičnih organizacij z občino?
Sodelovanje množičnih organizacij ter
društev je zadovoljivo. Prepričan sem,
da bo to sodelovanje še pristne j še in da
bo občina v tem pogledu delo pri reše-
vanju najrazličnejših problemov uspeš-
nejše in lažje.
Predsednik občine Mozirje Anton Zupan
Za poživitev ljudsko prosvetnega dela
SVET ZA KULTURO IN PROSVETO JE ZASEDAL ...
V torek se je zbral k svoji prvi redni
seji novoizvoljeni svet za kulturo in pro-
sveto OLO Celja. Ker je glavna naloga
sveta predvsem aktivirati in popularizi-
rati kulturno-prosvetno delavnost na ob-
močju celjskega okraja, se je tudi prva
seja sukala največ okoli problematike
naših kultumo-prosvetnih ustanov ter
nezultirala v perspektivi njihovega na-
daljnega razvoja v naslednjih petih letih.
Svet je pretresal probleme arhiva,
glasbene šole, muzeja in Studijske knjiž-
nice ter povsod ugotovil nevarnost stag-
nacije zaradi pomanjkanja primernih
prostorov. Pri gledališču se je izrekel za
večji ix>udarek na kvaliteti, pri spome-
niškem varstvu pa zja ixxicrta(nje turi-
stičnih vrednot našega spomeniškega
sklada, brez katerega bi turizem izgubil
enega svojih glavnih elementov.
Posebno je svet poudaril ^potrebo f>o
ustanovitvi založniškega podjetja, fci bi
prevzelo nadaljno izdajo »Celjskega
zbornika« ter oskrbelo izdajo del raznih
celjskih kulturnih in znanstvenih delav-
cev. S tem (bi izpolnili veliko vrzel v kul-
turni delavnosti celjskega območja. Svet
se je tudi zavzel za ustanovitev umet-
nostnega paviljona v adaptirani cerkvi
sv. Duha, saj bi ta adaptacija po približ-
no lO-krat cenejši poti privedla Celje do
primernega razstaivnega paviljona, brez
katerega si nadaljnih likovnih razstav
skoraj ni več mogoče misliti.
Obsežno je svet obravnaval tudi delo-
vanje Okrajnega sveta Svobod in pro-
svetnih društev Cedje ter posebno nagla-
sil potrebo po večji pozornosti do ljud-
skih knjižnic kot izvorov globlje narodo-
ve kulturne in tudi svetovnonazorne za-
vesti.
Posebej so obravnavali ix>vabilo okra-
ja Maribor k sodelovanju pri ureditvi
znane turistične in speleološke postojan-
ke Hude luknje. K tej akciji bo nekaj
sredstev prispeval tukaj šni referat za
spomeniško varstvo, saj si>ada Huda
luknja k prirodnim zanimivostim tega
dela Slovenije in kot taka pod spomenii-
ško varstvo. Končno je svet pozdravil
tudi odločitev, da se končno vendarle
postavi šemi>eterska rimska nekropola,
ki bo gotovo ena najmočnejših kulturnih
atrakcij celjskega okraja.
S sklepom, da se v bodoče močneje
poudari kulturno življenje v našem
okraju, da se podpre znanstvene težnje
posameznikov lin da se posebno popula-
rizira ljudsko-prosvetno delovanje, je
svet zaMjučil sfvojo sejo.	CJ
Kamen na kamen palača...
hiša do hiše mestna četrt...
Kdor vsak teden ne pride na »otok«,
ni na tekočem kar se tam dogaja. La-
ni so na njivah ob Ljubljanski cesti ob
tem času sekali zeljne glave, danes je
ves ta prostor p>ozidan. Vse nekdaj do-
mala prazno i>odročje, kjer so stale
majhne utice za vrtnarsko orodje, in ki
so ga mestni otroci s pridom imenovali
»prerija«, danes seka ravna Trubar-
jeva ulica. Na eni strani dvostanovanj-
ske vile in potem vrstne hišice, ki so
dale streho štiridesetim družinam, na
drugi strani bloki. Bloki, ki so komaj
do prvega nadstropja zrasli iz tal, bloki,
na katerih okinčane smrekice oznanja-
jo »likof« na polovici, in bloki, kjer že
stanujejo ljudje. Od Ljubljanske ceste
do Trubarjeve ulice, od tu do Savinje
»kamen na kamnu« — hiša do hiše.
STANOVANJA SO —
STANOVANJ NI...
Tisti, ki čakajo pred stanovanjskim
uradom, lahko kar oči pasejo. Tu so
stanovanja, toda stanovanj ni. Ob Sa-
vinji gradijo zasebniki v zadrugi, na
oni strani podjetja in ustanove. Ko se
tloris komaj šele pozna nad kletno plo-
ščo, so že bodoči stanovalci tu: Tu bo
stala omara, tam postelja... Tisti, ki
delajo pri velikih podjetjih, imajo
upanje, češ, tudi naši bodo gradili.
Upanje imajo tudi oni, ki lahko igrajo
s kartami: Vi meni stanovanje, jaz vam
moje strokovno delo ... Taka množica
novih hiš, toda stanovanjska kriza je ne-
nasitno žrelo. Stanovanja so, in čez noč,
spet ni stanovanj. V dveh letih je zra-
sla cela nova četrt, na stanovanjskem
uradu pa se število prosilcev ni zmanj-
šalo. Prioritetna lista ne premore niti
enega odkljukanega imena ...
DRUGO LETO STANOVANJA
NAPRODAJ?
Med Reharjevo hišo in vrstnimi hi
šicami ob Trubarjevi ulici lahko te dr
vidite globoko jamo. Voda je v njej. Ka
lep bazen. Tu bo prihodnje leto »po
gnal« pod oblake deset nadstropij pr\
celjski nebotičnik. Stolpnica bo imek
40 stanovanj. Dvajset dvosobnih, dvai-
set trisobnih- To bo tudi prva celjska
hiša z dvigalom. V pritličju bo k stolp-
nici priključeno trgovsko krilo. Trgo-
vina z mešanim blagom, zelenjavna
trgovina, prodajalna kruha in mleka
in morda tudi mesnica. Stolpnico je
začel graditi Biro za stanovanjsko iz-
gradnjo, ki gradi tudi 16-stanovanjski
blok, ki pa je zgrajen že do plošče.
Biro za stanovanjsko izgradnjo je
ustanovljen po vzorcu Zavodov za sta-
novanjsko izgradnjo v Ljubljani, Ma-
riboru, Karlovcu in na Reki. Biro bo
zbiral sredstva za gradnjo, gradil bloke
in prodajal gotova stanovanja. Ta sta-
novanja bodo lahko kupila podjetja in
ustanove, ki ne premorejo denarja za
graditev celega bloka. Spet eno upanje
več ... Biro je ustanovila mestna ob-
čina. Ogrevajo se zato, da bi v okviru
tega biroja gradili vse velike bloke.
MEJNIK MED STARIM IN
NOVIM CELJEM...
Načelnik oddelka za gradnje pri
mestni občini tov. Vudler mi je poka-
zal zazidalni načrt »otoka« in Lise. To
je edino, dokončno rešeno zazidalno
področje v Celju. »Vsaka gradnja iz-
ven teh meja«, p>ravi tov. Vudler, »je
dvomljivega značaja.« Novo zazidalno
področje obsega ves ogromni prostor
med Ljubljansko cesto in Savinjo ter
med Sušnico in Ložnico. Ko bo zgrajen
most pri Reharjevi hiši, se bo odprlo
gradbeno področje onstran Savinje v
Liscah. Tam bodo spet vrstne hiše in
bloki, vse tja gor, kjer se cesta proti
Petričku stisne ob vodo in strmi breg.
Na vsem tem ogromnem prostoru ne
bo porušeno nič drugega, kot verjetno
stavba kina »Dom« in »Ojstrica«, pač,
proč pridejo tudi hišice med Ojstrico
in »Agroservisom« in Semečeva hiša.
Kjer je zdaj dvorana in letni kino bo
visoka stolpnica za mejnik med starim
in novim Celjem. Tu je nekoč stala tu-
di mestna mitnica. Na prostoru sedanje
»Ojstrice« bo velik hotel z veliko dvo-
rano za društvene prireditve, na Serne-
čevem vrtu pa nova stavba za mestno
občino. Od tu naprej pa stanovanjske
stavbe, bloki, veliki in mali, trgovine,
servisi itd.
Kako dolgo je še do tega? Ne preveč.
Saj je nova mestna četrt »Otok«—Lisce
skoraj do polovice že pozidana. Bo ta-
krat (traja lahko samo še nekaj let)
stanovanjska stiska nasičena. Optimisti
pravijo da bo, pesimisti spet, da ne.
c. k.
Takole globoka je jama, v katero bodo
»vsadili« deset nadstropno stolpnico. Na
vodni gladini se zrcalijo fasade novih
blokov na »Otoku«.
Mnogo malih a pomen^^bniti problemov
SO PRED DNEVI REŠEVALI NA SEJI OBČINSKEGA ODBORA IN
SEJI SVETA ZA GOSPODARST VO ObLO ŽALEC
Sprejet je bil odlok o formiranju
skladov pri kmetijskih zadrugah iz
sredstev od razlike v ceni za prodani
hmelj. Po odloku bi od vsakega kilo-
grama prodanega hmelja zadruge pre-
jele 45 dinarjev marže in 145 dinarjev
za investicijski sklad in sklad za su-
šenje hmelja.
Govorili so tudi o priključitvi »Elek-
trožage« Gotovi je h gradbenemu pod-
jetju »Gradnja« Žalec, o ukinitvi go-
stilne »Ob križišču« v Žalcu, ker nima
pogojev za obstoj in o reorganizaciji
trgovske mreže s tem, da trgovine
kmetijskih zadrug v Grižah in Prebol-
du preidejo v splošno družbeni sektor.
Pekarna v Žalcu bi nujno potrebo-
vala 1,800.000 dinarjev investicijskega
kredita. Ker občina zaenkrat nima to-
liko denarja, so sklenili, da se pekama
priključi kakemu drugemu podjetju, in
to tistemu, ki bo ponudilo najboljše
pogoje.
Oddvojitev trgovin iz dejavnosti
kmetijskih zadrug in njihova vključitev
v splošno družbeni sektor je v neka-
terih krajih zelo težavna stvar, saj na
primer v Braslovčah in Polzeli zadruge
ne dajo lokale za trgovino, češ da jih
rabijo za reprodukcijski material.
Sejmski dnevi so ostali tako, kot je
doslej običajno. Mesnica in klavnica v
Šempetru se mora čimprej likvidirati,
ker znaša izguba 71.000 dinarjev. Li-
kvidacija ne bo občutno prizadela pre-
bivalstva, ker ima »Planina« v Šem-
petru svojo prodajalno mesa.
Na seji so sklenili, da se čimprej
uredita prodajalni kruha na Polzeli in
Preboldu. Besede so tekle tudi o pred-
logu zbora volivcev v Žalcu, da naj bo
ob sobotah popoldne v Žalcu ena trgo-
vina odprta. Prošnji bodo ugodili na ta
način, da bo v prihodnjih mesecih v
Žalcu ena trgovina z non-stop odpi-
ralnim časom.
V šentjurski otieini so izvolili nove svete
Na nedavni seji ObLO v Šentjurju pri
Celju so ix>trdili občinski statut. Kakor
že prej komisija, tako se je tudi občinski
ljudski odbor odločil, da ne bo imel pbd-
fxredsednika. Določil je tudi število kra-
jevnih odborov, ki jtih bo v šentjurski
občini deset. Ti bodo imeli od 7 do 9 čla-
nov. Krajevni odbori bodo v Slivnici,
Ehramljah, Ponikvi, Prevorju, Loki, Ka-
lobju, Blagovni, Šentjurju, Plančni in v
Dob ju. Oba zbora sta izvolila nove svete.
Tugomir Voga bo vodil svet za gospo-
darstvo, inž. Vladislav Najžer svet za
družbeni plan dn finance, Franc Spolenak
vet za splošno upravo in notranje za-
deve, inž Anton Jenšterle svet za kmetij-
stvo, Janez Rauter svet za prosveto,
kulturno in telesno vzgojo, Oton Pun-
gartnik svet za šolstvo, Milan Grasseli
svet za delo, Jože Ceh svet za zdrav-
stvo, Štefan Stor svet za socialno var-
stvo in varstvo družine.
Občinski ljudski odbor je na tej seji
imenoval tudi šefe šestih krajevnih ura-
dov. Končno je sklenil prevzeti Zadružni
dom v Šentjurju, s tem da prevzame in-
vesticijski kredit v višini 6 milijonov din
ter obveznost za uporabljena obratna
sredstva v višini 5,700.000 din. Na prošnjo
odbornikov bo odbor posredoval pri SAP
Celje, da bi na progah Celje—Planina in
Celje—Loka uvedli še en avtobus.
Vsaki gospodarski organizaciji je potreben
Gospodarski koledar 1958
Uredništvo »Nove proizvodnje«, gla-
sila Zveze društev inženirjev in tehni-
kov LRS že od leta 1953 dalje izdaja
aa vsako leto Gospodarski koledar. V
dosedanjih petih letih so si Gospodar-
ski koledarji utrli pot v prav vse naše
gospodarske organizacije. Brez posebne
reklame je uredništvo tudi za leto 1958
pripravilo Gospodarski koledar. V njem
bodo objavljeni članki o vseh naših
industrijskih strokah, o kmetijstvu,
gozdarstvu, gradbeništvu, prometu, tr-
govini in gostinstvu, obrti, komunal-
nem gospodarstvu, vsi izpod peresa na-
ših najbolj razgledanih gospodarskih
strokovnjakov..Med drugimi so prispe-
vali važne članke tov. Zoran Polič, Ju-
lij Beltram in naši državni sekretarji
gospodarskih resorov.
Sleherna gospodarska stroka bo v
Gospodarskem koledarju 1958 našla vse
polno novegla, zanimivega, poučnega,
tako da bo Gospodarski koledar 1958
nujno potreben ne le vsaki gospodarski
organizaciji, marveč tudi vsem, ki so
zaposleni v gospodarstvu.
Gospodarski koledar 1958 bo izšel na
ca. 500 straneh, oprema bo luksuzna in
umetniška. En izvod bo stal 1000 din.
Naroča se pri Upravi »Nove proizvod-
nje«, Ljubljana, p. p. 407, Trubarjeva
ulica 15, telefon 32-472, tekoči račun
60-KB-1-Z-1142.
Celje se v lepem številu odziva
cepljenju
Prvo cepljenje proti otroški ohrome-
losti je pri starših v našem mestu na-
letelo na lep odziv, saj so se nekateri
tereni cepljenju odzvali skoro 100 od-
stotno, če izvzamemo primere, ko za-
radi bolezni otroci niso smeli biti cep-
ljeni. Nad vse pričakovanje pa je bil
lep odziv pri dojenčkih do 1 leta sta-
rosti, kar je dokaz, da se starši v polni
meri zavedajo posledic te strašne bo-
lezni.
V Celju je bilo doslej od skupnega
števila 4702 predšolskih otrok cepljenih
proti polyomielitisu 4049 otrok. Otroci,
ki zaradi obolelosti za gripo to pot niso
bili cepljeni, bodo dobili naknadno po-
zive. Skupno z odklonitvijo zaradi bo-
lezni je bila udeležba skoro povsod vsaj
90 odstotna. Najlepše se je odzval ter^n
Babno—Medlog (97%), Šmartno v Rož-
ni dolini (90%), Polule—Košnica (92%),
Celje-^sto (90%), Store 80% itd. Do-
jenčkov do 1 leta starosti je bilo cep-
ljenih 94%, nad 1 leto starosti pa 90%.
V teku je že drugo cepljenje in je od-
ziv prav tako lep. Imuniteta po drugem
cepljenju je 80 odstotna. Tretje ceplje-
nje je predvideno junija prihodnje leto.
Sele po tretjem cepljenju otrok posta-
ne popoln imun za otroško paralizo.
Zbor volivcev v konjiški občini
Na ixxiročju konjiške občine bodo še	razpravljali še o lokalnih problemih ter
v tem mesecu po vseh volilnih enotah	na ta način seznanili odbornike o naj-
zbori volivcev. Poleg poročil in volitev	bolj perečih vprašanjih posameznih kra-
x»ovih krajevnih odborov bodo volivci	jev.
Takšna bo stolpnica s trgovinami v pritlirjn« ►
STRAN 4	13, DECEMBRA — Stev. 48
30 LET CEUSKE TISKARNE
8. DECEMBRA JE POTEKLO 30 LET, ODKAR SO SE ZAVRTELA ZO-
BATA KOLESA 2E TAKRAT STARIH STROJEV V CELJSKI TISKARNI. TA,
ZA DELOVNI KOLEKTIV CELJSKE TISKARNE POMEMBEN DOGODEK SO
OBLJSKl GRAFICARJI PRETEKLO SOBOTO ZVECER PRIMERNO PRO-
SLAVILI. KOLEKTIV JE OB TEJ PRILIKI POVABIL ZASTOPNIKE ŠTE-
VILNIH KOLEKTIVOV IZ VSE SLOVENIJE, KI IMAJO POSLOVNE STIKE
S CELJSKO TISKARNO.
PRISRČEN POSLOVNI SESTANEK
Po ogledu tiskamiških prostorov in
strojev so se navzoči seznanili ipod kak-
šnimi težkimi pogoji, zaradi zastarelega
in izrabljenega strojnega parka, delajo
celjski tiskarnarji. Prav gotovo jim bo
sedaj bolj jasno, zakaj morajo včasih ča-
kati na naročene tiskovine, ki jih tiskar-
na zaradi zastarelosti obratov vedno
«e more izdelati do dogovorjenega
roka. Kljub temu pa se celjski grafičarji
trudijo, da bi svoje stranke, ki jih je iz
leta v leto vedno več, čimbolj zadovoljili.
To jim tudi usi)eva, saj si venomer pri-
zadevajo izboljšati proces dela. Vzpore-
dno s tem pa vlagajo tudi veliko skrb in
naipore, da bi obnovili tiskamo. V zad-
njem času so izboljšali že marsikaj. Naj-
bolj vidna zmaga na tem polju je, da so
lani iz lastnih sredstev uredili moderno
klišamo ter dvignili stavbo za eno nad-
stropje, kjer ima prostore knjigoveznica.
Tako so deloma razbremenili že tako
tesne prostore, v katerih delajo. Tudi
klišama je velikega pomena, saj naročil
je vedno toliko, da komaj zmorejo de-
lo, razen tega pa so močno razbreme-
Hili maloštevilne klišarne v Sloveniji.
Na poslovnem sestanku, ki se ga je med
drugimi udeležil tudi direktor Državne
založbe Slovenije tov. Ivan Bratko, je
«lirektor tiskarne, tov. 'Riko Presinger
seznanil navzoče z zgodovino tiskarne,
razvojem, delom uspehi in problemi.
8. DECEMBRA 1927 JE TISKARNA
ZACELA OBRATOVATI
Tiskarna je bila dejansko ustanovlje-
»a 1871. leta v Celovcu. Predno je dobila
lafitno streho, se je morala dvakrat seliti.
To je bilo 1903. leta. Ustanovitelj je bila
Mohorjeva družba z omejenim jam-
stvom v Celovcu. Tiskarna pa je poslo-
vala pod imenom Mohorjeva tiskarna.
Po plebiscitu na Koroškem se je tiskarna
1919. leta preselila v Prevalje, leta 1927
pa v Celje. 8. decembra istega leta je
tiskarna v Celju začela obratovati. Leta
1940 je bilo v tiskarni zaposlenih 14 na-
meščencev in 45 delavcev. Po kapitula-
cijii stare Jugoslavije je okupator pre-
imenoval podjetje v Siid-ost druck.
Hkrati je okupator ukinil Zvezno tiskar-
no, tako da je v Celju ostalo od prejšnjih
štinih, le dvoje tiskarskih podjetij, in si-
cer Mohorjeva tiskarna ter tiskarna bra-
tov Rode & Mairtinčič. L. 1942 je tiskarno
kupil Gauverlag Graz. V začetku leta
1945 so tiskamaško poslopje bombardira-
li zavezniki. Bombe so močno poškodo-
vale upravno poslopje in prostore
knjigoveznice, glavna industrijska stav-
ba pa je ostala skoraj nepoškodovana.
9. september 1950 — vazen
mejnik
Po osvoboditvi je podjetje prevzela v
upravo Začasna uprava za tisk Slovenije.
Tiskarna se je imenovala Zvezna tiskar-
na. V septembru leta 1945 je bil dosežen
sporazum med prvo slovensko vlado in
med Mohorjevo družbo, katere last je
bila tiskarna. Po tej pogodbi je tiskarna
delovala kot zadružno podjetje, in sicer
pod firmo Tiskarna Družbe sv. Mohorja,
tiskovna in produktivna zadruga z ome-
jenim jamstvom v Celju.
Spomladi leta 1949 je bila tiskarna po-
novno nacionalizirana z odločbo MLO
Celje, ker zadruga ni imela več pravne
in zakonite osnove za obstoj. AOR pod-
jetja je postalo Ministrstvo za industrijo
LRS, pozneje pa Ministrstvo za prosveto
in kulturo LRS. Ministrstvo za finance
pa je takoj nato izdalo registracijsko od-
ločbo, po kateri se je tiskarna preime-
novala v Celjsko tiskamo. S tem je bilo
likvidirano podjetje z založniško in
knjigotrško dejavnostjo ter je postalo le
tiskamiško podjetje. Z izidom zakona o
delavskem samoupravljanja je 9. sep-
tembra leta 1950 prevzel podjetje delov-
ni kolektiv v svoje roke in začel uravna-
vati poslovanje tiskame potrebam celj-
skega področja.
STORILNOST JE VEDNO BOLJ
RASLA
Ko je delavski svet tiskarne prevzel
proizvajalna sredstva v svoje roke, se je
začelo prSv za prav šele podjetje razvi-
jati in večati svojo produktivnost in pro-
izvajalnost. Storilnost je vedno bolj
rasla, z njo pa tudi uspehi. Kljub stare-
mu, zastarelemu strojnemu parku celj-
ski grafičarji iz leta v leto dosegajo večje
uspehe. To je bila posledica sprostitve
delovnega učinka, ki se je postopoma
razvijal po velikih spremembah pri gra-
ditvi socializma pri nas.
DANES JE V TISKARNI ZAPOSLENIH
132 LJUDI
Iz arhiva tiskarne je razvidno, da je
leta 1927 bilo zaposlenih le 33 delavcev
in uslužbencev, leta 1940 43 delavcev in
uslužbencev. Po osvoboditvi je bilo v
tisfkami že 67 zaposlenih, ob prevzemu
upravljanja podjetja po delavskem ko-
lektivu pa 97 delavcev in uslužbencev.
Danes ,pa je v podjetju zaposlenih 132
ljudi, in sicer 55 žensk ter 77 moških. Ra-
zumljivo je, da se je vzporedno z nara-
ščanjem delovne sile večala tudi proiz-
vodnja Tx>djetja. Leta 1940 so v tiskarni
potiskali 80 ton papirja, med okui>acijo
90 ton, prvo leto po osvoboditvi 67 ton,
leta 1946 že 143 ton, leta 1950 250 ton,
leta 1956 255 ton in letos bodo do konca
leta potiskali 260 ton papirja.
350 VAGONOV DOLG VLAK,
NATOVORJEN S PAPIRJEM
Preko starih tiskamiških strojev Celj-
ske tiskarne je steklo v dobi 30 let okrog
3400 ton papirja. To pa je že precejšnja
količina, saj bi lahko s tem papirjem na-
tovorili vlak, ki bi imel 340 vagonov. Iz
teh podatkov pa je razvidno, da je pro-
izvodnja porastla predvsem po osvobo-
ditvi, kar je ix)vsem razumljivo, saj so
se šele takrat bistveno menjali delovni
odnosi, ki so sprostili proizvodne sile.
Kljub temu pa je le malokdo predvi-
deval takšen razvoj proizvajalnih sil v
Celjski tiskarni. Pri tem moramo upošte-
vati namreč to, da je Mohorjeva tiskarna
v stari Jugoslaviji tiskala večinoma le
svoje knjige in to v visokih nakladah ter
je bila zaradi tega uporaba papirja ta-
krat sorazmerno visoka. Danes pa tiskar-
na tiska pretežni del le tiskovine, in sicer
nekaj več kot 60%, okoli 25% tiska knjig,
ostalo pa odpade na propagandni mate-
rial. Danes v Celjski tiskarni potiskajo
pet krat več kot pred vojno, medtem ko
se je število zaposlenih delavcev in
uslužbencev pjovečalo komaj za tri krat
v primerjavi s predvojnim stanjem. To
se pravi, da se je v novih p)ogojih po
osvoboditvi storilnost v tem prizadev-
nem kolektivu močno dvignila.
TE2AVE ZARADI ZASTARELIH
STROJEV
Kot ostala grafična .podjetja je tudi
Celjska tiskarna imela velike težave gle-
de obnove. Tiskarski, stavni in knjigo-
veški stroji ter črkovni material — vse
je staro in izrabljeno. Vrsto let po osvo-
boditvi ni bilo možnosti za obnovo za-
radi izgradnje ključnih objektov v indu-
striji. Šele v zadnjih letih se tudi v Celj-
ski tiskarni stanje postopoma izboljšuje
in danes že razpolagajo z dvema moder-
nima strojema.
KLJUB PRIZADEVANJU NE
ZMOREJO VSEGA
Že davno bi bila tej tiskarni potrebna
večja pomoč od družbe. Verjetno bi to
pomoč tudi dobili, če bi bili vztrajnejši in
uporne j ši v svojih zahtevah. Tako pa ta
skromen in prizadeven delovni kolektiv
obnavlja zaenkrat tiskamo sam s svoji-
mi lastnimi sredstvi. To pa gre seveda
počasi, mnogo prepočasi, da bi lahko
držali korak z nastajajočimi potrebami
hitrega kulturnega in gospodarskega
razvoja. Iz teh razlogov so tudi njihove
tiskarniške usluge v mnogih primerih
počasneje izvršene. Razen tega pa niso
odvisne samo od svojih kapacitet, tem-
več tudi od rednih dobav papirja. Znano
je, da je papir deficiten artikel v našem
gospodarstvu in tudi šortiment ne odgo-
varja dostikrat vsem potrebam našega
trga. Tudi zaradi tega ne morejo povsem
zadovoljiti v mnogih primerih svojih
strank. Organi delavskega samouprav-
ljanja in ves kolektiv Celjske tiskame
se sicer trudi, da bi kolikor se le da, za-
dovoljil zahteve svojih strank, ki jih je
iz dneva v dan vedno več, vendar vsega
pod dosedanjimi pogoji ne zmore.
KAJ PREDVIDEVA NACRT OBNOVE
Podjetje je za obdobje od 1956 do 1961
izdelalo petletni načrt rekonstrukcije.
'V tej rekonstrukciji se zrcali dejstvo,
da Celje s svojim zaledjem potrebuje
sposobnejše in večje tiskamiško pod-
jetje, če nočemo zaostati za splošnim
kulturnim in gospodarskim razvojem
okraja. Skupni znesek, potreben za re-
konstrukcijo, ki bi naj bila v tem pet-
letnem obdobju izvršena, je 166 mili-
jonov dinarjev.
Za gradnjo prizidka je predvideno
70 milijonov dinarjev. Ta gradnja je
nujna, ker je bil prizidek v letu 1945
bombardiran in je tako zrahljan, da
obstoja resna nevamost, da se zruši. V
tej vsoti je zapopaden tudi znesek za
nujno ureditev sanitarnih naprav ter
delno tudi razširitev obratnih prosto-
rov, ki so za naraščajočo proizvodnjo
že močno pretesni.
Za rekonstrukcijo strojnega parka od-
nosno opreme bi tiskarna potrebovala
96 milijonov dinarjev. Večina strojev
v vseh odelkih je še iz prejšnjega sto-
letja »in jih bo treba nujno nadomestiti.
Skoraj vsi so ekonomsko zastareli in
kvalitetno nesposobni za boljši tisk. Da
je tako, nam pokaže njihova zmoglji-
vost, ki je le še 31%.
Za izvršitev rekonstrukcije bi tiskar-
na sama razpolagala s 70 milijoni di-
narjev, kar bi zadoščalo za gradnjo pri-
zidka, dočim bi morala za rekonstruk-
cijo strojev in strojnih naprav dobiti
dolgoročno posojilo v znesku 96 mili-
jonov dinarjev.
V tem primeru sicer ne gre za po-
večanje družbenega produkta, in ta ra-
čunica ne kaže gospodarskega efekta,
ker ima tiskarna precej drugačen način
dela kot druga proizvodna podjetja.
Kljub temu pa bi se družbeni produkt
povečal za 50% po izvršeni rekonstruk-
ciji. Zato bo potrebno temu kolektivu
pomagati, da zamišljeno rekonstrukcijo
izvrši in tako ustvari nadaljnje pogoje
za še večji razvoj družbeno in politično
zelo važnega podjetja.
' S predvideno rekonstrukcijo, ki obsega
razvoj tiskame v nadaljnjih petih letih,
bodo celjski grafičarji povečali kapacite-
te svoje dejavnosti, ki bodo v skladu z
razvojem kultumih in proizvodnih po-
treb. Takrat bodo, vsaj tako so nam po-
vedali, lažje in uspešneje izvrševali na-
loge in zadovoljili poslovne tovariše.
Podjetje bodo skušali obnoviti z lastnimi
sredstvi, vsekakor pa računajo, da jim
bo pri tem priskočil na pomoč celjski
okraj in občina. In tako bi bilo tudi prav,
saj ta marljivi in skromni kole'ktiv vlaga
vse napore, da bi dosegel čim večje uspe-
he na polju čme umetnosti, kljub izrab-
ljenim in zastarelim strojem, hkrati pa
se živo zavzel, da po svojih lastnih mo-
čeh čimprej izvrši obnovo tiskame.
Trideset let dolga prehojena pot, pot
napornega dela, prizadevanj in uspehov
bo grafičarjem v Celju nadaljnja vzpod-
buda za še uspešnejše delo in razvoj. K
njihovim uspehom in pomembnemu ju-
bileju jim iskreno čestitamo z željo, da
bi čimprej obnovili zastarele obrate. Oni
pa so nas zaprosili, da ob tej priliki spo-
ročimo njihove želje vsem poslovnim
prijateljem, odjemalcem in dobavite-
ljem. Celjski tiskarji jim želijo, da bi
v prihodnjem 1958 letu dosegli še večje
uspehe v proizvodnji in v organih de-
lavskega in družbenega samoupravlja-
nja, kar vse bo v korist našemu delovne-
mu človeku.	!
Strojna stavnica Celjske tiskarne
Tovarna usn a Sošlan - eoa na stare šili tovarn v Juooslavi i
Šoštanjska tovarna usnja je začela
obratovati že leta 1788 in so prvotno
na obrtni način, brez strojnega parka,
izdelovali samo fini likanec, ki ga da-
nes imenujemo »blank« usnje. Zaradi
velike rentabilnosti tega artikla so po-
lagoma pričeli nabavljati razne usnjar-
ske stroje, ki so se pojavljali takrat
na tržišču. Zato ima tovarna v stroj-
nem parku še danes najstarejše tipe
uspia^-oVih stroiev.
Po prvi svetovni vojni je potreba po
blank usnju bolj in bolj padala, zato
je bilo podjetje prisiljeno razširiti
šortiment proizvodov in ga prilagoditi
zahtevam tržišča. Tako so ta čas uvedli
že proizvodnjo podplatnega in zgornje-
ga usnja. Ta proizvodnja še danes ob-
Btoja v različnih vrstah asortimana, le
da se je iz leta v leto bolj prilagojevala
potrebam mehanizacije.
Po osvoboditvi je tovarna brez več-
jih težav začela obratovati dalje. To
je bila zasluga nekaterih zavednih de-
lavcev in strokovnjakov, ki so bili or-
ganizacijsko povezani z ilegalnim vod-
stvom OF in jim je tako uspelo prepre-
čiti uničevanje tovarne po Nemcih.
Leta 1946 je tovama pristopila k
planski proizvodnji. V tem razdobju so
bila preko sindikalne organizacije in
strokovnega kadra med delavci organi-
zirana medsebojna tekmovanja za čim
večjo storilnost. Tako je zaveden ko-
lektiv z dobrim vodstvom na čelu vsa-
koletno presegel planske obveznosti za
9 do 20%. Za uspehe v proizvodnji je
kolektiv po osvoboditvi prejel že več
pomembnih priznanj, med drugimi tu-
di 2 zvezni prehodni zastavi in več po-
hval Glavnega odbora sindikatov Ju-
goslavije. Renomirana tovarna usnja
Šoštanj je svoje izdelke vedno lahko
prodajala, tudi v dobi konjukture, saj
je požrtvovalni delovni kolektiv poleg
dviga proizvodnje posvetil vso pozor-
nost tudi kvaliteti izdelkov. Za kvali-
teto dela ima tovarna že 7 zlatih me-
dalj in 1 srebmo. Več članov kolektiva
pa je bilo odlikovanih z ordenom dela.
Kljub mnogim objektivnim težavam
— o katerih bomo še govorili — so po
vseh obveznostih do naše skupnosti v
usnjarski idustriji v jugoslovanskem
merilu na prvem mestu. Tembolj se
moramo čuditi kolektivu, da je kljub
zastarelosti tovarne in strojnega parka
lahko tako dosledno izpolnjeval svoje
obveznosti. Do danes še niso prejeli
niti enega dinarja investicijskega kre-
dita in so vse, kar so zidali in obnav-
ljali, delali z lastnimi sredstvi. Večkrat
so postavili zahtevo po investicijskem
kreditu za rekonstrukcijo tovame, toda
so na pristojnih mestih navadno nale-
teli na gluha ušesa. Pod svojo upravo
so vzeli tudi Tovarno usnja Slovenj
Gradec in 2 tovarni v Rečici ob Sa-
vinji. Vsi trije obrati so bili gospodar-
sko skrajno šibki, toda podjetje Šoštanj
je pokazalo napram njim pohio razu-
mevanje. Samo za obnovo tovame v
Slovenj Gradcu so porabili preko 8 mi-
lijonov dinarjev lastnih sredstev, skup-
no za obe v Rečici pa preko 1 milijon
(poleg režijskih stroškov, ki jih je krila
Šoštanjska tovarna).
NEIZKORIŠČENA ^
ZMOGLJIVOST — PEREČ
PROBLEM
Poleg neodobrenih investicijskih kre-
ditov se podjetje bori še z eno nepre-
mostljivo težavo. Domače tržišče daje
komaj 45% surovih govejih kož za vso
usnjarsko industrijo, vso ostalo surovo
kožo pa morajo uvažati iz inozemstva.
Zaradi pomanjkanja deviznih sredstev
tudi šoštanjska tovarna usnja izkorišča
zadnja leta zapovrstjo svojo kapaciteto
zmogljivosti komaj 70 do 75%. Razum-
ljivo je, da ima to nepopolno izkori-
ščanje kapacitete različne negativne fi-
nančne rezultate. Zaradi zastarelosti to-
varne same, posebno pa njenega stroj-
nega parka, mora šoštanjska tovarna
kljub neizkoriščanju polne kapacitete
zaposlovati v remontnih delavnih sto-
odstotno delovno osebje. Upravno pro-
dajna in pogonska režija je veliko več-
ja, ker zmogljivost odgovarja izkori-
ščanju 100 odstotne kapacitete in ne
samo 70—75%. Prav tako mora biti tu-
di v administraciji polna zasedba, ker
obveznosti, ki jih administrativni apa-
rat mora izvrševati, zahtevajo stood-
stotno zasedbo delovnih mest, ne gle-
de na to, ali je kapaciteta proizvodnje
polno izkoriščena ali ne. Nepopolna ka-
paciteta končno vpliva negativno tudi
na delovno silo, ker morajo posamezni-
ka od časa do časa za nekaj dni pre-
meščati na drugo delovno mesto, kar
ima gotovo za posledico manjšo storil-
nost dela.
VL02ILI PA SO OGROMNO
LASTNIH SREDSTEV
V TOVARNO
Kaj vse je tovama usnja Šoštanj v
letih od osvoboditve pa do danes na-
pravila za obnovo in modemizacijo svo-
jega podjetja, skoro ne bi mogli našteti.
Ker — kot rečeno — vsa ta leta pod-
jetje m prejelo nobenega investicijske-
ga kredita, z večjimi adaptacijami ali
novogradnjami ni moglo pričeti. Pač
pa so z lastnimi sredstvi izvršili naj-
potrebnejša popravila in manjše adap-
tacije, zraven pa pomnožili tovarniški
inventar z nešteto novimi osnovnimi
sredstvi. Podjetje se je po osvoboditvi
v glavnem trudilo, da bi zboljšalo sta-
nje v tehnološkem pogledu. Transmi-
sijski pogon strojev so zamenjali s po-
ediničnim in tudi vse stroje preuredili
na nov pogon. Na novo je bila zgraje-
na tehtnica za tehtanje vagonskih po-
šiljk in mizarska delavnica. Od opre-
me so nabavili razna transportna sred-
stva, osebni in tovorni avto, parni ko-
tel, preko 50 el. motorjev, avtomatsko
sušilnico, stružnico, strojilne sode, razne
črpalke itd. V letu 1952 so tudi začeli
graditi stanovanjsko stavbo v Metle-
čah, v katero so investirali mnogo de-
narnih sredstev. V naslednjih treh le-
tih pa nameravajo v Šoštanju zgraditi
večji, 12-stanovanjski blok, prav tako
v lastni režiji. Mnogo je bilo storjene-
ga, vendar jih čaka še vse polno nalog.
Toda o kaki večji rekonstrukciji obrata
(ki pa bo nujna) bodo lahko govorili
le v primeru, če bodo dobili investi-
cijski kredit. Sicer pa bodo kljub naj-
boljši volji dobrega vodstva, kljub
skrajni požrtvovalnosti delovnega ko-
lektiva proizvodnim nalogam le s te-
žavo kos in je vprašanje, če bodo mogli
vzdržati ostro borbo s konkurenco na
tržišču.
DELAVSKI SVET OBSTOJA
V TOVARNI ŽE OD LETA 1950
Ko smo bežno našteli samo nekatere
vidnejše uspehe kolektiva Tovarne
usnja v šoštanju in omenili težkoče,
s katerimi se podjetje bori, ne moremo
zamolčati dejstva, da so ti uspehi in
umno gospK>darjenje spričo tako težkih
okolnosti v veliki meri tudi plod do-
brega delavskega upravljanja. Vse o^
časa, od kar so delavci prevzeli tovar-
no v svoje roke, je v tem razdobju de-
lavski svet skoraj vedno zastopal sta-
lišče, ki je bilo zakonito določeno v
delokrogu njegove funkcije pri samo-
upravljanju tovame. Veliko število de-
lavcev, ki so bili v tem času voljeni
v DS, je postalo razgledanih in so t
pogledu vodenja in upravljanja tovar-
ne veliko pridobili. S pregledom gospo-
darjenja v lastni tovarni so se člani
DS istočasno seznanili tudi s splošn«
gospodarsko problematiko. Tako član-
stvo že vidi in čuti, da naš gospodarski
sistem ni zaprta enota ene tovarne,
temveč je vse jugoslovansko gospodar-
stvo med seboj tesno povezano.
Da se delavci za probleme tovarne
živo zanimajo, so često dokazali s po-
zitivnim reagiranjem na pereče pro-
bleme tovame. Tako so pri sestavi pla-
na rekonstrukcije člani delavskega sve-
ta izinašali umestne pripombe, na pod-
lagi katerih so morali »planerji« manj
važne postavke izločiti. Z uspehi, ki
jih tovarna dosega, dobijo delavci ve-
selje in jim je v ponos važna beseda
soodločanja. Tako so seje delavskega
sveta, ki jih sklicujejo mesečno ali po
potrebi, največkrat precej pestre in re-
volucioname.
Seveda pa predsednik DS, tov. Vink«
Gombovc odkrito priznava, da pri tek
razpravah često izstopajo tudi negativ-
ne tendence in posamezniki iznašaj«
stvari, ki so več ali manj osebnega
značaja. Predvsem se nekateri radi
ustavljajo pri nagradah in premijah —
najbolj pestra diskusija pa je navadn«
pri reševanju socialnih problemov.
Direktor A. Stegnar in predsednik delavskega sveta V. Gombovc v razgovoru
13. DECEMBRA — STEV. 48	STRAN 5
ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI
Kaij boš ukrenil^ mali kmet?
Časi, ko je veljal za kmeta samo tisti,
ki se je z vso težo obešal na plug, ko
je oral težko zemljo po visečih brego-
vih, so mimo. Ttidi drobna proizvodnja,
ki jo je vojni čas zaradi skrbi za last-
no prehrano še bolj povečal, je stvar,
ki se zgublja v preteklost. Kmet se za-
čenja zavedati, da ni njegova moč v
tem, koliko zemlje ima, temveč v tem,
kako jo obdela in kaj zahteva od nje.
Najnaprednejši kmetje po vaseh so
se že odločili. Na njivah, kjer so sto-
letja sejali žito, ki je vrglo komaj to-
liko, kolikor so vsej ali, včasi pa nekaj
več, so posadili sadike malin in črnega
ribezi j a. V »telege« je vpreženih vedno
manj krav. Krava je zato, da daje mle-
ko. Da bo dala veliko mleka, mora biti
dobra krava. Krava z rodovnikom. Sad-
je ni več prepuščeno slučaju, če rodi,
rodi, če ne, potem nič. Ponekod niso
samo obnovili sadovnjake. Se več. Po-
sadili bodo plantaže enakih sort. Za-
kaj? Zato, ker ob istem času cvete j o.
Laže jih bo varovati pred zajedavci,
Hirazom in drugimi nesrečami. Ne vsa-
ko posebej. Vse hkrati.
»I, kaj boš napravil? Niso povsod po-
goji za tako moderno kmetovanje,« —
sliši kdaj strokovnjak v odgovor na
prigovarjanje.
Res je, niso. Ce v vitanjskem koncu
ne zraste pšenica, tudi ribez ne bo do-
zorel. To drži. Kaj potem? Les. Lesa
je tam dosti, toda treba ga bo začeti
varčevati. Gozd tudi ni neizčrpen.
Krompir v tem koncu dobro »pleje«.
Dvajset kmetov je letos dobilo nagra-
do. Toda vsega niso mogli prodati. Svi-
nje bodo krmili z njim. Zakaj ne. Mast
in meso se bolje proda.
Ostanimo torej v Vitanju. Močno za-
drugo imajo. Pomaga jim prodajati les,
skrbi za reprodukcijski material. Za-
druga bo organizirala vso reč tako,
da bo Vitanje postalo izpopolnjeno ži-
vinorejsko središče. Gojili bodo ple-
mensko živino. Odločili so se, da telet
ne bodo več pošiljali pod nož. Ce kmet
ne more zrediti teleta, ga bo prodal
zadrugi. Za klavno ceno. Njemu je vse-
eno. Zadruga bo tele dala drugemu
kmetu v vzrejo ali pa ga bo vzredila
na ekonomiji. Ce je plemensko živinče,
naj ostane za pleme, če ni, potem naj
gre k mesarju, ko bo tehtal bikec nekaj
več. Prav je tako. Krava povrže le en-
krat na leto. Zakaj bi prodajali kosti,
na katerih visi nekaj kilogramov mesa.
Je že res, boste dejali. Ljudje pa
hočejo jesti teletino. Drži. Vsak jo ima
rad. Treba je najti nadomestek! Toda
kakšen?
Kaj pa perutnina. Kokoši je po gno-
jiščih ravno toliko, da znesejo nekaj
jajc za sproti in kakšno za povrhu, ki
jo gospodinja potem spremeni v trgo-
vini za zavitek proje. Zakaj bi ne bilo
več perutnine?
Kmetijski tehnik v Vitanju Štefan
Kolar nam je pokazal kurjo farmo.
Blizu 4000 piščancev čivka v dveh ve-
likih »dvoranah«. To so križanci med
štajerko in newsheerko. Taki kokošji
»mulati« hitro rastejo in so kot nalašč
za pohance.
Gospodinje v vitanjskem koncu bodo
vzrejale kokoši. Jajca bodo pošiljale v
veliko valilnico v Loče. Tam naenkrat
v 13 inkubatorjih valijo po tisoče in
tisoče jajc. Obrat bodo baje razširili na
polmilijonsko letno kapaciteto.
Zaenkrat je perutnina za proizvajal-
ce še predraga. Toda obeti kažejo, da
bo v kratkem tudi proizvajalec bolje
nagrajen. Torej perutnina. To so drob-
ni piščanci, ki pa lahko dajo več kot
s potom zalivane njive na lapornatih
strminah.
Tako v Vitanju. Kje drugje so si omi-
slili kaj drugega ...
Nekaj prekelj fižola, nekaj škafov
žita, jerbas krompirja, nekaj glav zelja,
koš sadja in brenta grozdja; to ni go-
spodarski račun za malega kmeta. Po-
iščite strokovnjaka, povabite ga enkrat
domov in vprašajte kaj bi bil glavni
proizvod vaše kmetije. Pojdite kam in
poglejte. Ni vrag, da na vaših krpah
ne bi nekaj bolje rastlo in dajalo več
zaslužka.	c. k.
Piščanci se niso preveč zanimali za fotoreporterjev obisk. Jedli so naprej.
Posnetek je iz Vitanja
Trudijo se, da bi čimbolj zadovoljili
potrošnike
USPEHI IN TEŽAVE PODJETJA »MESNINA« V CELJU
Večkrat je slišati kritike in pripombe
na račun mesarij, češ da je meso drago,
da ni najboljše kvalitete in podobno.
Kako tudi ne bi, saj so ljudje pri tako
važnem prehranbenem artiklu kot je
meso najbolj občutljivi. Kdo bi jim
zameril. Marsikateri potrošnik se čuti
prizadetega, ko kupuje meso, ob misli,
da bi lahko bilo morda le ceneje. Pri
tem smo vsi dokaj občutljivi, saj ima
malokdo toliko denarja, da bi mu bilo
vseeno po kakšni ceni kupuje meso in
mesne izdelke. Vseh podražitev je po
navadi kriv mesar, saj se vsak najraje
obregne nanj. Malokdo se pa poglobi
v stanje v tej stroki, preden izreče kri-
tiko mesarjem. Razumljivo je, da bi
se tudi tu dalo še kaj izboljšati in po-
manjkljivosti popraviti.
Tega se dobro zaveda kolektiv pod-
jetja Mesnina v Celju. Zato se trudi, da
bi stranke v okviru možnosti kar se le
da najbolj zadovoljil. Vendar bi pri
odpravljanju pomanjkljivosti lahko ve-
liko pripomogli tudi potrošniki sami, če
bi opozarjali na napake, seveda na res-
nične, ne pa na izmišljene, kar se več-
krat dogaja.
Podjetje »Mesnina« ve tudi za po-
manjkljivosti, katere je pa zaenkrat
težko odpraviti, ker so objektivnega
značaja. V mesnicah manjka sodobna
ureditev, oprema in prostorov, hladil-
nikov za meso in mesne izdelke, stro-
jev za mletje in narezke ter ovojni pa-
pir. To so stvari, ki jih potrošniki naj-
hitreje opazijo. Zato podjetje skuša te
pomanjkljivosti odpraviti. In v kolikor
je bilo možno, je podjetje marsikatero
pomanjkljivost tudi že odpravilo.
Podjetje pa ima tudi težave pri od-
kupu živine, kar pa potrošnik malo-
kdaj upošteva. Zaradi velikega izvoza
živine in vedno večje potrošnje mesa
doma cena živini raste. Kljub temu se
pa podjetje trudi, da prodajnih cen ne
zvišuje, kar seveda gre na škodo pod-
jetja, ki ni v stanju, da bi obnovilo za-
starelp obrate, saj iz teh razlogov osta-
ne podjetju zelo malo denarja za te
potrebe.
Kljub temu pa je podjetje iz lastnih
sredstev uredilo iz razpadajoče barake
primerno skladišče, garderobo, pre-
oblačilnico, ki služi delavcem tudi za
jedilnico. Podjetje je obnovilo vse od-
točne kanale iz obrata predelave in
mesnice, tlakovali so dvorišče in ob-
novili vse prostore. Tudi mesarske stro-
je so primerno obnovili. Potrebno bo
pa še nabaviti hladilnike za prodajal-
ne, kjer le-teh še ni. Tudi lastne pro-
store za predelavo želi podjetje zgra-
diti. To pa zahteva več sredstev in pri-
merno lokacijo, zato bo podjetje to
vprašanje rešilo ob sodelovanju z me-
rodajnimi organi. Njihov predlog je si-
cer, da bi za prostore predelave upo-
rabili razpadajoče razvaline hleva na
Zelenem travniku, saj te razvaline da-
jejo zelo neugoden vtis mimoidočim,
saj je na ta račun padlo že mnogo kri-
tičnih opazk.
Tudi storilnost v podjetju je iz leta v
leto vedno bolj rasla. To nam nazorno
kažejo naslednje številke: Leta 1954 je
podjetje Mesnina proizvedlo 804 tisoč
kilogramov mesa in mesnih izdelkov.
Zaposlenih je bilo 78 delavcev in na-
meščencev. Prihodnje leto je proizvod-
nja narasla pri istem številu zaposlenih
ljudi na 939.000 kg, v letu 1956 že na
1 milijon 14 tisoč kg, v desetih mese-
cih letošnjega leta pa celo nekaj nad
1 milijon kg z istim številom ljudi.
To so uspehi, ki jih je podjetje v
zadnjih letih doseglo, za kar ima brez
dvoma največ zaslug delavski svet, ki
probleme nakupa, predelave ter pro-
daje stalno proučuje. Razen tega pa de-
lavski svet polaga pozornost tudi na
videz malim problemom, ki pa vsi
skupaj predstavljajo kar precejšen pro-
blem. Na svojih sejah delavski svet
tega podjetja obravnava odnose me-
sarjev, sekačev in blagajničark do
strank, skrbi da je v poslovalnicah
čim kulturne j ša postrežba ter da so
prodajalci do strank vljudni, da mesa
ne skrivajo pod pultom ali v hladil-
nicah ter da so do vseh strank enaki.
Razen tega delavski svet rešuje vpra-
šanje obnove poslovalnic, hkrati pa
skrbi, da so mesni izdelki zares kva-
litetni. V tem pogledu so dosegli vidne
uspehe, saj skorajda nimajo pritožb
glede kvalitete, kar močno dviga ugled
temu marljivemu mesarskemu kolek-
tivu v Celju.
Knjige za kmečko polico
Rakovec-Spiler:
OGRCAVOST
Ogrčavost je zajedavska bolezen in je
razširjena po vsem svetu in tudi pri
nas. Te bolezni je mnogo tam, kjer ži-
vino pasejo. Zatiramo jo že od leta
1947 in v desetih letih je bilo že mar-
sikaj storjenega. Kljub temu pa je ško-
da še vedno velika. Ponavlja se iz leta
v leto in povsod jo poskušajo omejiti na
najmanjšo možno mero. Ce pa hočemo
voditi boj proti ogrčavosti uspešno, mo-
ramo poznati vzroke, potek in posledice
te bolezni. S tem namenom sta napisala
strokovnjaka Veterinarskega znanstve-
nega zavoda v Ljubljani Rajko Rakovec
in vet. Erik Spiler knjižico OGRCA-
VOST, ki jo je izdala Založba »Kmečka
knjiga« v Ljubljani. Na 32 straneh žep-
nega formata je prikazana ogrčavost
kot bolezen; razvoj velikega in malega
zolja, povzročiteljev te bolezni; dejstvo,
da je ogrčavost bolezen pašne živine;
škoda, ki nastaja zaradi ogrčavosti z
izgubami pri mesu, mleku in kožah ter
način zatiranja. Vrsta slik pojasnjuje
besedilo. Knjižica se dobi v knjigarnah
in pri založbi v Ljubljani za ceno 70 din.
»KRT« — NOVO VRTNARSKO
IN POLJEDELSKO ORODJE
Znano je, da so naše kmečke gospo-
dinje zelo obremenjene. Gospodinjsko
delo, materinstvo in še kmetijsko delo
jih obremenjuje preko njihovih fizič-
nih možnosti. Zaradi tega jim poskuša-
mo to delo olajšati. Tako je n. pr. zelo
zamudno in nai>orno okopavanje z mo-
tiko, osipavanje okopavin in pletje s
pralico, ko se naše žene plazijo po nji-
vah in pulijo plevel in strn z njih. To-
varna poljedelskih strojev in livarna na
Muti je pričela izdelovati novo vrt-
narsko-poljedelsko orodje, s katerim je
delo nmogo laže. Zveza zadružnic Slo-
venije je izdala v svoji knjižnici (v za-
ložbi »Kmečke knjige«) brošuro o tem
novem orodju. V tej knjižici je s sli-
kami in kratkim opisom v geslih opi-
sana prednost novega orodja v primer-
javi s starim. Besedilo je pripravil inž.
Tone Marolt, slikovno opremo pa Jože
Fajon in Miro Bernot. I^njižica nazorno
kaže prednost dela z novim orodjem in
bo zanimala vse naše kmečke gospodi-
nje in vrtičkarje. Dobi se v knjigarnah,
pri krožkih Zveze zadružnic in v založbi
»Kmečke knjige«. Izvod stane 20 din.
OBVEZNIKI PREDVOJASKE VZGOJE
V LOCAH
so se preteklo nedeljo sestali. V okviru
učnega načrta so imeli več predavanj iz
notranje in zunanje politike, o NOB in
o ljudski tehniki. Podobni zbori obvezni-
kov bodo v prihodnjih nedeljah še v osta-
lih večjih krajih konjiške občine.
Iz Planine pri Sevnici
poročajo
... da so končno le dobili živino-
zdravnika ter da osemenjevalna
postaja dobro posluje, kar je ve-
likega pomena za tamkajšnjo živi-
norejo.
... da bo v kratkem s pomočjo
OZZ v Celju dograjena tudi nova
mlekarna.
... da bo treba v bodoče bolj
razvijati kmetijstvo tudi na Plani-
ni, saj sedaj, ko ima občina tudi
zbor proizvajalcev, bo morala te-
mu vprašanju posvetiti večjo po-
zornost. Doslej gredo skoraj vsi
odkupi na tem področju mimo
kmetijske zadruge. To pa se v bo-
doče ne bo smelo dogajati, saj bo
nudil zbor proizvajalcev zadrugi v
tem pogledu pomoč, pa se bo mo-
rala za odkupe bolj brigati.
... da si potrošniki že dalj časa
želijo dve špecerijsiki trgovini, saj
je ena vedno prepolna in morajo
čakati, da pridejo na vrsto. Po-
zdravljajo ukrep, da bi se naj
kmetijske zadruge ne "ukvarjale
več s trgovino, ker v tem pričaku-
jejo izboljšanje dela v zadrugi in
v trgovini. Vendar se merodajni
pri tem ne zganejo, češ da ni za
trgovino primernega prostora. V
resnici pa najbrž drži, da se od-
govorni ljudje pri zadrugi premalo
zanimajo za kmetijsko pospeše-
valno službo, kar je glavni namen
zadruge, in se raje bavijo s trgo-
vino, ki prinaša zadrugi kar lepe
dohodke. Bolj važno pa je, da bi
zadru>,a nudila kmetovalcem več
pomoči, saj je kmetijstvo na tem
področju še posebej dokaj zaostalo.
Viloštanjski KZ bi lahko bolje kmetova!!
Kadar pripelje pot novinarja v kako
podjetje ali drugo gospodarsko organi-
zacijo, mu navadno v<^ilni uslužbenec
govori največ le o uspehih, pomanjklji-
vosti pa raje. zamolči. Izjemno pa smo
naleteli pred kratkim pri upravniku KZ
Šoštanj, ki je zelo odkrito govoril pred-
TTsem o pomanjkljivostih svoje zadruge.
Področje šoštanjske zadruge se razte-
za okrog industrijskega središča in ima-
jo zato dobre odjemalce (Termoelektrar-
na, Tovarna usnja). Lahko bi ugodno
Tnovčili vse pridelke, toda pridelajo pre-
malo. Upravnik trdi, da se kmetovanje
pri njiih še ni zadostno približalo potre-
bam potrošnega središča. Ze več let za-
povrstjo se pojavlja kot glavna napaka,
da ima zadruga zadostne količine zele-
njave šele takrat, ko je zelenjave dovolj
že po vseh vrtovih.
Tudi živinoreja v zadrugi ni najboljša
In se živinorejci ne zanimajo dovolj za
zameno pasme. Čeprav jim strokovnjaki
že dolgo zatrjujejo, da je za njihove po-
goje najprimernejša s/ivorjava-pasma, je
kmetje kar nočejo zamenjati z marija-
dvorsko. Nekoliko bolj so napredovali v
prašičereji, saj so v preteklem letu na-
bavili precejšnje število plemenskih
svinj in merjascev. Tudi kokošereja na-
preduje iz leta v leto (dobre štajerke),
saj imajo v svoji sredini dobrega strokov-
njaka, ki je že v stari Jugoslaviji prejel
diplomo kot najboljši kokošerejec.
Dosti razumevanja kažejo kmetje v
Šoštanju tudi za hmeljarstvo. Izgleda, da
se bo ta gospodarska panoga še razvijala.
Predvidevajo tudi gradnjo nove hmelj-
ske sušilnice, za katero pa bo najbrž tež-
ko najti lokacijo, ker je cela dolina eks-
ploatacijsko področje velenjskega rud-
nika. Zato hmeljske sušilnice verjetno
ne bodo mogli postaviti na primernem
mestu, kjer je največ hmelja, ampak se
bodo morali nekoliko oddaljiti.
Ondotni kmetje že spoznavajo koristi,
ki jih dosežejo z dobrim semenskim bla-
gom, z umetnim gnojem, agrotehničnimi
ukrepi itd. Vendar je upravnik mnenja,
da je takih naprednih kmetov pri njih
še vedno premalo in da je skrajni čas, da
začno na napredno kmetovanje miisliti
tudi ^ostali kmetje. V takem industrij-
skem središču kot je Šaleška dolina, za-
ostali kmet ne bo mogel več dolgo voziti
vštric s sodobnim razvojem.
Od pospeševalnih odsekov je zaenkrat
najboljši hmeljarski odsek. Hmeljarji so
dobri računarji in vedo, kje leži denar.
Sadjarski odsek je po letošnji slani pre-
cej popustil. Zene zadružnice še kar do-
bro delajo, aktiv mladih zadružnikov pa
šele tiplje za oblikami dela. Ker je teren
raztepen in hribovit, ne morejo najti pra-
ve oblike dela, s katero bi zajeli celoto.
So pa dobili nekaj mladih zadružnikov,
ki lxxlo delali poizkuse z raznimi semen-
skimi žiti, nekaj mladincev pa išče doma
napredek v živinoreji.
O raznih kooperacijah v tej zadrugi še
niso dosti razmišljali in pravijo, da jim
razdrobljenost področja v višjih legah
onemogoča to obliko skupne obdelave.
Mogoče pa bi le ustanovili skupnost v
pašništvu in strojništvu. O tem vpraša-
nju, pravijo, da bodo še razmislili.
V SLOV. KONJICAH SO USTANOVILI
NOVO TRGOVSKO PODJETJE
Iz dosedanjih zadružnih trgovinskih
poslovalnic v konjiški občini je bilo pred
nedavnim ustanovljeno novo trgovsko
podjetje. Dve trgovini bo obdržala še KZ
Konjice, in sicer v Tepanju in Spitaliču,
trgov;na pri Jerneju bo pavšaMzirana,
obe iX)slovalnici KZ v Vitanju pa bodo
priključili k trgovskemu podjetju Fuži-
nar. Člani novega trgovskega kolektiva
se bodo konec tedna prvič sestali ter iz-
volili organe upravljanja. Za začasnega
direktorja je bil imenovan tov. Franc
Otorepec iz K Z Zreče.
ŽENA IN DOM
Gospodmjski koledar za leto 1957
Centralni zavod za napredek gospo-
dinjstva v Ljubljani je tudi letos izdal
Gospodinjski koledar, po katerem bodo
naše žene in dekleta gotovo z veseljem
posegle. Vsebina je pestra, zanimiva in
mnogostrana, cena pa tudi najskromnej-
ši gospodinji dosegljiva (290 din). Kole-
darju je priložen poseben zvezek, ki ima
obrazce za gospodinjsko knjigovodstvo.
Gospodinja bo lahko imela točen pregled
nad dohodki in izdatki, v posebne pre-
glednice pa bo lahko zapisovala izposo-
jene predmete, seznam perila, oddanega
v pranje itd. Novi so vzorci preglednic
»Kaj moram kupžti v prihodnjem mese-
cu« ter »Proizv(^nja in prodaja jajc in
mleka« — kar bo gotovo ustrezalo pred-
vsem kmečkim gospodinjam. K temu do-
mačemu knjigovodstvu so priložena ob-
širna in podrobna navodila.
Koledarski del obsega 137 strani in so
poleg koledarja v njem zbrani jedilniki
za navadne in praznične dni, razvrš-čeni
po letnih časih. Za manj znane jedi so
navedeni štev4ni receoti. Strokovnjaki
pa pišejo o pravilni prehrani, kako ču-
vamo vitamine, predšolski otrok in nje-
gova prehrana, prehrana starega člove-
ka, dnevna soba v sodoonem stanovanju,
za vsakdanjo rabo, kako olajšamo delo
kmečkim gospodinjam, kako se oblači-
mo, kako gojimo lončnice, pridelujemo
zelenjavo za zimo, nekaj o boleznih in
prvi pomoči pri živini, vzgoja otrok za
družinsko življenje itd.
Koledar zaključujejo številna navodila
za domače pletenje. Leposlovne prispev-
ke so napisali Tone Seliškar, Branka
Tancig dn Bogomir Magajna.
Koledar lahko kupite v vsaki knjigar-
ni — ali pa ga naročite pri Centralnem
zavodu za napredek gospodinjstva, Ljub-
ljana, Miklošičeva 4.
Strašno J^ zaljubljen v^ame
Smešno je, če mlada dekleta govore
na glas v svoji ljubezni, še bolj smešno
pa je, če odrasla, zrela žena obeša svojo
Ijuitezen na veliki zvon. Fantu gotovo ne
godi, če zve, da prijateljica njegove za-
ročenke ve za vse drobne intimnosti, ki
so bile namenjene »samo njej«.
Tako se je te dni družba pogovarjala
o zali ženi, ki je gotovo prekoračila že
trideseto, pa si še do danes ni ustvarila
svojega doma. Prijatelji, ki so se z res-
nimi nameni ustavljali pri njej, so ji
drugovali le nekaj mesecev, potem pa so
se s tem ali onim izgovorom poslovili.
Obsojala jih je v prvi vrsti »ona«, obso-
jali so jih njihovi prijatelji in obsojale
^ jih njene prijateljice. Ni jim bilo mo-
goče razumeti: čedna žena, s samostoj-
nim poklicem, srčno dobra itd. — moški
se vnema jo zanjo, potem pa se meni nič
tebi nič pošlo ve.
Morda pa je le krivda na njej. Vseka-
kor. Neva je pred kratkim spet doživela
bridko razočaranje. Vsa srečna je bila
z Dušanom, pol leta sta hodila skupaj in
verjetno so bile izrečene odločilne bese-
de, da si je začela celo »baloc< priprav-
ljati. Toda Dušana so lepega dne preme-
stili v drugo mesto in Neva je slučajno
zvedela, da je sam prosil za premestitev.
Ko je terjala pojasnitve, je bila dvojno
razočarana. Bivši zaročenec ji je naštel
vrsto deklet (njenih prijateljic), ki so ve-
dele mnoge intimnosti iz njunega kratko-
trajnega skupnega življenja. In da je bi-
la mera užaljenega ponosa še večja, mu
jih niso »servirale« njene prijateljice,
ampak njegovi prijatelji, ki so jim de-
kleta zaupala Nevino veliko ljubezen.
»Užaljeni zaročenec« ji je celo citiral
pismo, ki ga je pisala svoji prijateljici
— kako je prišel do njega, ni povedal —
ki je končala — »Strahovito je zaljubljen
vame in ga ta zaljubljenost dela že smeš-
nega ...«
Kaj bi sestavljala razbito čašo — ji je
odgovarjal na solze in besede obžalova-
nja! Tako je Neva izgubila tudi tega naj-
resnejšega ženitnega kandidata. Morda
jo bo ta slednja izguba spametovala i»
bo v bodoče, če bo še iskala življenjskega
druga, bolje premislila, kaj in kolik«
sme zaupati »prijateljicam«.
Primer Neve ni osamljen. Morda bod«
v njem mlada, neizkušena dekleta našla
zgled in oiX)zorilo, kako najlažje zgubi-
mo dobrega prijatelja. Sicer pa so mlada
dekleta dostikrat bolj zaprta od zrelik
žena in večkrat svoje ljubezni ne zaupa-
jo niti najbližji osebi. Gotovo pa je vsai
mati tista, ki lx) morala ali pa vsaj smela
vedeti za ljubezen svoje hčerke, da bi j«
lahko z izkušnjami vodila po zmerni is
pravilni poti. Ce kje, gotovo tudi tukaj
velja: Zaupaj — a glej komu!
IZ CELJA IN ZALEDJA
PISMO UREDNIŠTVU
Kam naj se obrnemo za dosego svojih pravic?
Leta 1955 nam je lastnik hiše, v ka-
teri stanuje naša sedemčlanska družina,
sodno odpovedal stanovanje s pritikli-
nami z utemeljitvijo, da rabi stanova-
nje zase. Jaz se odpovedi nisem pro-
tivil, zahteval pa sem zamenjavo.
Toda lastnik hiše na to ni pristal. Ni
hotel, da bi se moja družina' preselila
v stanovanje, v katerem lastnik sedaj
stanuje, prav gotovo iz razloga, da bi
imel dve stanovanji. Zato je izvajal na
našo družino še nadalje pritisk. Leta
1956 je sodno odpovedal vse pritikline.
S sklepom okrajnega sodišča nam je
bila odvzeta celo voda v stanovanju.
Ker sem se pritožil za tako ravnanje
na najvišjo instanco, mi je stanovanj-
ska uprava nato izdala odločbo za vse-
litev v dosedanje lastnikovo stanovanje.
Toda kljub temu, da so bile izdane o
tem dve pravomočni odločbi, se last-
nik hiše noče preseliti v svojo hišo, da
bi se naša dnižina vselila v njegovo
dosedanje stanovanje, čeprav je to
prvotno sam zahteval.
Ko sem interveniral na stanovanjski
upravi, da bi se odločba izvršila, so
povedali, da je to stvar sodišča, na
sodišču pa, da to spada v nadležnost
stanovanjske uprave. Potemtakem ni
organa, ki bi bil merodajen za izvrši-
tev odločbe. Tako je sedaj naša sedem-
članska družina z leto dni starim otro-
kom že osem mesecev brez pritiklin in
vode. Prosim merodajne, da mi po-
jasnijo, kam naj se obrnem za dosego
svojih pravic?
Anton Gajšek, Zagrad 109
Iz Stor poročajo
da je bila te dni v Storah prvai redna
seja novoizvoljenega tovarniškega ko-
miteja LMS. Razipravljali so o organiza-
cijskih vprašanjih in o programu dela
mladinske organizacije za prihodnje leto.
Organizacijski utrditvi bodo posvetili vso
skrb, prav tako pa razširitvi organiza-
cije. Na tej seji so izvolili tri komisije,
in sicer komisijo za politično-ideološko
vzgojo, za delo mladine v društvih in
komisijo za politično-ideološko vzgojo,
za delo mladine v društvih in komisijo
za družabno izživljanje mladine.
Ker se bodo v kraitkem pričele redne
letne konference obratnih mladinskih
aktivov, bodo tem pripravam posvetili
vso skrb in pozornost. Program dela, ki
ga predvidevajo, je zelo pester. Ob za-
ključku so se dogovorili, da bodo organi-
zirali proslavo 15. obletnice ustanovitve
USAOJ in razdelili mladinske izkaznice.
V ŽELEZARNI STORE BODO USTA-
NOVILI KOMISIJO ZA RACIONALI-
ZACIJO
V	štorski železarni so ugotovili, da se
poslednja leta .posveča premajhna skrb
racionalizatorstvu, ki je še vedno izre-
dno pomembno in potrebno. Zato so
mnenja, da ibi se sindikalna podružnica
pobrigala, da bi pri delavskemu svetu
ustanovili komisijo za racionalizacijo.
2ELEZARJI ZA VARNOST PRI
DELU
Po predlogu Komisije za higiensko
tehnična zaščitna vprašanja je upravni
odbor Železarne Store sklenil, da bo
nabavil 2000 izvodov brošure »Delaj
varno«, ki jih bodo razdelili med člane
kolektiva, in to predvsem tiste, ki so
v podjetju šele krajši čas. Brošure bo-
do v koristno pomoč pri upoštevanju
predpisov higiensko tehnične zaščite.
Vedeti moramo, da pride do nesreč
največ zaradi neupoštevanja ali po-
manjkljivega poznavanja zaščitnih
predpisov, kar je znak malomarnosti
do dela in do sebe.
DENAR ZA LJUDSKO TEHNIKO
Na zadnji seji upravnega odbora
Železarne Store so sklenili, da se dodeli
Klubu ljudske tehnike v železarni do-
tacija v višini 100.000 din. Vodstvo
ljudske tehnike je ob tej priliki skle-
nilo, da bodo s tem denarjem plačali
popravilo avtomobila, ki ga potrebu-
jejo za organizacijo šoferskega tečaja,
za katerega se štorska mladina zelo za-
nima.
STRELSKA DRUŽINA »KOVINAR« V
ŠTORAH JE ENA NAJBOLJŠIH
V OKRAJU
Strelska družina »Kovinar« v Storah
šteje 86 članov. Med njimi je dokaj mla-
dine, pionirjev in 7 žena. Kljub pomanj-
kanju denarnih sredstev je družina do-
segla kar lepe uspehe. Po kvaliteti in
uspehih se je uvrstila med najboljše dru-
žine v okraju ter celo v Sloveniji. Naj-
boljše uspehe je dosegla pionirska in
ml^inska sekcija, saj ima v svoji sredi
več okrajnih, repubMških in državnih
prvakov. Najboljše usi>ehe je dosegel
pionir Franc Brečko, ki je dosegel na re-
publiškem prvenstvu 292 od 300 možnih
krogov in tako postavil nov republiški
državni rekord. Med mladinci je na re-
publiškem prvenstvu zasedel drugo me-
sto Vili Dečman.
Kljub uspehom pa ima društvo težave.
Te so v pomanjkanju denarnih sredstev,
pomanjkanju društvenega prostora, da
bi vanj spravili vsaj svoje stvari, ter po-
manjkanju prostora za zimski trening za
zračno in malokalibrsko puško. Družina
namerava vključiti v svoje članstvo še
več mladine, zlasti ženske ter urediti in
modernizirati strelišče in strelsko lopo.
Na nedavnem občnem zboru je zastop-
nik občinskega strelskega odbora v Celju
major, tov. Ernest Piki podelil za izredno
delo in zasluge v strelstvu diplome Šte-
fanu Lužarju, Poldetu Vehovarju, Lud-
viku Držanu, Tonetu Rozmanu, Francu
Brečku, Pavlu Štefanr^iču, Mihi Zečma-
nu, Reziki Artnak in Viktorju Kočevarju.
Nekaj teh pa je prejelo tudi denarno
nagrado.
V	SPOMINU NA »MT. ROSI«
V	veliki dvorani prosvetnega doma
v Storah je bilo pred kratkim zanimivo
predavanje o vzponu celjskih alpinistov
na Mt. Roso — čez 4000 metrov visok
vrh na švicarsko-italijanski meji. Pre-
davatelj Ciril Debel j ak — mimogrede
povedano eden najbolj znanih vrhun-
skih alpinistov — je na zelo zanimiv
in prijeten način predstavil poslušal-
cem pomen in lepote našega planinstva
in alpinizma in se še prav posebej za-
držal pri opisu vzpona celjskih alpini-
stov na že prej omenjeni vrh, ki se ga
je tudi sam udeležil. Predavanje je še
prav posebej poživilo predvajanje barv-
nih filmskih posnetkov, ki jih je pred-
stavil Tone Dobrotinšek, priredil pa
Andrija Kopinšek, oba znana alpinista
iz Šentjurja pri Celju.
Za predavanje je bilo v Storah ve-
liko zanimanja, saj se ga je udeležilo
nad 200 Štorjanov, kar kaže, da je lju-
bezen do planin in njihovih lepot, če
ne že odkrita pa vsaj skrita pri mno-
gih prebivalcih tega pomembnega in-
dustrijskega središča. Prebivalci Štor
si žele, da bi jih Ciril Debel j ak in to-
variši še večkrat obiskali.
Zgodba o pretepenem
starčku...
Nekdo si je omislil zidati hišo.
Hiša je poceni, če jo gradijo
ljudje, ki jim ni treba plačati...
Starček, sključen pod težo let,
se je ponudil. Gospodar ga je vzel
in mu obljubil tisto česar starček
ni imel; kletno sobico.
Potem je starček vsak dan pri-
hajal na delo. Prvi je bil tam'.
Sključen je nosil vedro malte po
zidarskih odrih. Sonce je pripe-
kalo. Vsak dan na odrih z malto
v rokah, vsak dan pod pekočim
soncem...
Starček se je ob večerih zavle-
kel v kletno sobico.
Dokler je peklo sonce, dokler
je hiša rastla ...
Potem je bila hiša zgrajena.
Sonce je pozneje vzšlo, pozneje
zašlo. Gospodar se je vselil. Vse-
lil se je tudi njegov sostanovalec.
Starček je moral ven. Zunaj je
bilo zdaj že mrzlo. Iz dimnikov
se je kadilo. Tam notri je bilo
toplo. Ljudje so na cestah sti-
skali plašče k telesu.
Starček je potrkal. Upanje ga
je prignalo ...
Odprl mu je gospodarjev sosta-
novalec. Zagledal ga je in nahrul
z ubogo paro, ki nima kaj iskati
tu. V tem trenutku so začeli pa-
dati po njegovem hrbtu, ki ga je
poleti prepeklo sonce, zdaj pa ob-
lival mraz, udarci polena, ki ga
je oni mož, ki je prišel iz tople
kuhinje, vihtel v rokah.
Starček je prosil, naj mu priza-
nese, da bo šel. Toda udarci so
deževali. Nazadnje ga je oni mož
še treščil ob plot in zaloputnil
vrata za seboj ...
V bližnji gimnaziji so morda
tisti trenutek brali odlomek iz
Cankarjevih del Zgodbo o »Hlap-
cu Jerneju« ...
Žalostna zgodba, kaj? Iz pre-
teklosti? Kaj še! Kdo bi hodil 7.
novembra po Trubarjevi ulici v
Celju navzgor, bi to zgodbo videl
na lastne oči.
Sašo Vidal
PROMETNE NESREČE
Letos je bilo v celjskem okraju že
300 nezgod, pri teh pa je izgubilo živ-
ljenje 22 oseb.
Pred dnevi je na Ljubljanski cesti v
Celju avtomobilist Karel Kopač iz
Ljubljane podrl 8-letnega fantka Da-
niela Oprešnika iz Celja. Do nezgode
je prišlo, ko je voznik Kopač srečaval
drugo vozilo, katerega voznik ni za-
senčil luči. Otrok je dobil težje telesne
poškodbe.
Dne 4. decembra se je na Mariborski
cesti v Celju dogodila nezgoda zaradi
nepravilnega prehitevanja in prevelike
hitrosti na spolzki cesti. Voznik Stevo
Blagojevič iz Bosne je vozil proti me-
stu. Pri prehitevanju konjske vprege
ga je zaneslo preko ceste, tako da je
popolnoma zaprl pot drugemu avtomo-
bilu, ki je vozil nasproti. Materialna
škoda je zelo visoka, poškodovan pa ni
bil nihče.
Isti dan se je na Ljubljanski cesti v
Celju, na odcepu v Veterinarski zavod,
dogodila podobna nezgoda, ki je na-
stala zaradi neprevidne vožnje vozni-
ka Ivana Cebašeka iz Ljubljane. Ta je
nameraval prehiteti Unimog, ni pa po-
lagal pozornosti na to vozilo, ki je pra-
vilno zavijalo v levo. Potniški avto-
mobil je zaneslo v vrtno ograjo, nato
pa ga je zadela še prikolica Unimoga.
Skoda je ocenjena na okoli 100.000 din.
Dne 5. decembra se je v nočnem času
dogodila v Grajski vasi prometna ne-
zgoda, ki je k sreči zahtevala le večjo
materialno škodo. Inozemski voznik je
vozil proti Ljubljani in med vožnjo iz-
gubil oblast nad vozilom, tako da je
tega zaneslo iz ceste na travnik. Do te-
ga je prišlo zaradi prevelike hitrosti na
spolzki cesti, poleg tega pa so bili av-
tomobilski plašči zelo izrabljeni.
Dne 10. decembra je na Dečkovi cesti
V Celju motorist podrl deklico Damja-
no Skrabelj, oskrbovanko Doma Tončke
Cečeve. Do nezgode je prišlo, ker je
deklica hodila po levi stirani in pred
motoristom prečkala cesto, ne da bi
se prepričala, če je cesta prosta. Zaradi
poškodb se zdravi v celjski bolnišnici.
Zadnje čase je opaziti, da je bilo pri
nezgodah udeleženih nekaj otrok. Zato
opozarjamo starše in vzgojitelje po
šolah, da otroke nenehno podučujejo o
nevarnostih na cestah.
KRONIKA NESREČ
Leopold Očko iz Vrbišnice pri Humu
na So tli je padel in si pri padcu zlomil
desno nogo.
Marija Kokovnik iz Kaple vasi pri
Preboldu je padla 3 metre globoko in
pri tem dobila pretres možganov.
Viktor Kranj C iz Zadobrave pri Celju
si je pri padcu poškodoval nogo.
CENE NA CELJSKEM TRGU
Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor.
Krompir 11-14 (15-17), čebula 44 (50-100), česen
160 (180-250), fižol v. 80 (."0-80), fižol n. 56
(50—60), solata 35—50 (50—80), cvetača — (70),
spinača — (150—200), motovileč 100 (100—150),
radič — (150-200), zelje gl. 14-28 (14-40), zelje
rib. 46 (40—50), repa sv. 8 (15—20), repa rib. —
(25-40), pesa 30-40 (30-45), ohrovt 25 (30-40),
petržil 40 (40-60), zelena 40 (40-60). Korenjfek
40—50 (20-70), koleraba 20 (30-40), hren - (100
do 150), kis — (30—35), sadje suho — (80—100),
slive suhe 280 (70-100), fige suhe 160-200 (-),
gebe suhe — (1500). orehi celi 220 (200—220),
orehi lušč. 750 (700—750), orašidi 380 (—). rozine
400 (—), redkev 18 (20—40), mleko — (36). sme-
tana — (200), skuta — (140), maslo — (440—500),
kure — (520), piščanci — (250), jajca 25—26 (24
do 25), koruza — (40—50), pšenica — (50—55),
oves — (40), jabolka 60—80 (40—80), grozdje —
(100), por 50 (50—60), nespli — (50—70), poma-
ranče 400 (—), med v staklah (100—250).
GIBANJE PREBIVALSTVA
V času od 30 nov. do 7 dec. 1957 je bilo
rojenih: 29 dečkov in 34 deklic
Poročili so se:
Leopold Karničnik, nameščonec in Marta Obre-
za. nameščenka. oba iz Celja. Janez Strmole,
delavec in Karolina Kramer, trg. pomočnica, oba
iz Celja. Maksimiljan Plevnik, brusilec in Ana
Rojin, elektrovarilka, oba iz Celja. Jožef Bobnič,
rudar in Štefanija Jezernik, delavka, oba iz
Celja. Franc Tkalec, železničarski kretnik iz
Tratne in Marija Šešerko, delavka iz Celja.
Karol Kosem, poštni uslužbenec in Marija Vra-
bič, otroška negovalka, oba iz Celja. Konrad
Roje, mizarski pomočnik iz Celja in Marija Bo-
gatin, šiviljska pomočnica iz Bodreža.
Umrli so:
Ivan Tajnšek, poljedelec iz Podvrha, star 38
let. Franc Znidar, delavec iz Celja, star 78 let.
Marija Mirnik, gospodinja iz Vel. Pirešice, stara
79 let. Ana Kobale, poljska delavka iz Donačke
gore, stara 58 let. Štefka Imenšek, otrok iz Zg.
Kostrivnice, stara 16 dni. Ferdinand Uršič, soe.
podpiranec iz Celja, star 75 let. Katarina Belaj,
soc. podpiranka ii Predeace, stara 73 let.
KOMERCIALISTI
IZ CELJSKEGA OKRAJA
NA TEČAJU V OPATIJI
Pred nedavnim je bil v Opatiji tečaj
za komercialiste iz vse države. Tečaj je
zelo uspel in posebno mlajši komerci-
alisti so iz skrbno pripravljenega pro-
grama in praktične obdelave snovi
mnogo pridobili, starejši pa so dopol-
nili in obnovili svoje znanje. Komer-
cialisti proizvodnih in trgovskih pod-
jetij so se predvsem spoznali s principi
medsebojnega sodelovanja. To je kori-
stilo enim in drugim posebno zato, ker
v praksi po navadi vsak gleda na po-
slovanje le z očmi interesov podjetja,
kar pa je v veliko primerih v večjo ali
manjšo škodo skupnosti.
Seminarja v Opatiji se je udeležilo
več komercialistov iz podjetij v celj-
skem okraju. Vendar je treba poudariti,
da je bilo njihovo število v primeri s
pomembnostjo in razvitostjo gospodar-
stva v našem okraju še vseeno zelo
majhno. Skoda je, da ni več podjetij
izkoristilo ugodno priložnost.
VLOM V PROSTORE LJUDSKEGA
MAGAZINA V CELJU
V noči od 6. na 7. december je bilo
vlomljeno v prostore veleblagovnice
Ljudskega magazina v Celju. Viomiiec
je odnesel ca. 5000 din gotovine. Pri tem
je zanimivo to, da ni odnesel iz prodajal-
ne nič blaga, čeprav bi si bil lahko naba-
sal žepe z ročnimi urami in podobnim v
vrednosti najmanj pol milijona dinarjev.
Preiskava za neznanim vlomilcem je v
teku.
To je zadnje čase že drugi vlom v pro-
store Ljudskega magazina. Prvi je bil
pred meseci in takrat je vlomilec odnesel
pol milijona dinarjev. Vsekakor gre za
dolgoprstneža, ki so mu prilike v Ljud-
skem magazinu dobro znane.
..Tako ne ore'*
PRAVIJO POTNIKI IZ LASKEGA IN RIMSKIH TOPLIC
Od poletne spremembe voznega reda
smo potniki na jutranjem vlaku, ki od-
haja iz Ljubljane ob 4.47 in bi moral
po voznem redu priti v Celje od 7.15,
upravičeno nezadovoljni. Se enkrat se
ni zgodilo, da ne bi imel zamude. Cas
prihoda v Celje je za uslužbence zelo
neugoden, saj vsak dan zamude službo,
prav tako pa tudi dijaki. Mislim, da je
tako prihajanje postalo za podjetja, za-
vode in šole nevzdržno in terja hitro
rešitev, saj gre tu za več sto ljudi. Naj-
bolje bi bilo, če bi vozil lokalni vlak
od Zidanega mosta do Celja, ki bi pri-
•šel v Celje pred 7 uro, če to ne, naj
bi vsaj preprečili zamujanje vlaka.
Prepovedati bi bilo treba priklapljanje
tovornih vagonov, kar je največkrat
vzrok zamudi.
Gneča na vlaku je neznosna. Potniki
v Rimskih Toplicah posebno pa v La-
škem le s težavo najdejo kaj prostora
na hodnikih. Zato bi moral ta vlak
imeti vsaj en vagon več.
»Dijaški vlak«! Največkrat ima v
Celju tudi po dve uri zamude, da ne
odpelje niti pred potniškim vlakom ob
treh popoldne. Dijaki pa lahko ti dve
uri prištejejo v brezkoristen čas.
Vse to in še marsikaj drugega tare
redne potnike, ki se vozijo iz te smeri
v Celje. Prav bi bilo, da bi njihova
prizadevanja za ureditev teh vprašanj
podprla tudi podjetja, šole, ustanove,
sindikati in množične organizacije.
PESIMISTIČNA UGIBANJA
Ena prvih stvari, ki jo opazimo ob
prihodu v Laško je na pol zgrajena
železniška postaja. Laščani že precej
časa željno pričakujejo dan, ko bodo
končno lahko rekli: »Gotova je!« Po-
sebno »mesečarji« — uslužbenci in di-
jaki, ki se vsak dan vozijo v Celje, so
precej prizadeti, zaradi neurejenega po-
stajnega poslopja. Po predvidenem na-
črtu in obljubah bi morala biti postaja
zgrajena najkasneje do 15. decembra^
pa ni veliko upanja, da bi se to re»
zgodilo. — Ljudje čakajo že precej
časa. Koliko še?
Z VESELICE V SMRT
V rudarski menzi v Rečici pri La-
škem je bila pred dnevi veselica, na
kateri je bil tudi France Ramšak. Med
plesom ga je nekdo poklical na prosto.
Odšel je h kozolcu, kjer so ga tiriča-
kali trije fantje iz Trnovega in ga za-
klali. Zločince je Ljudska milica kmalu
izsledila.
Tako nekako izgleda poročilo o zve-*
rinskem uboju. Kam privede človeka
pijanost, nadutost in širokoustno »pe-
telinjenje«. Razprava na sodišču bo
vsekakor pokazala še kaj več. Prepri-
čani spno, da bodo zločinci prejeli za-
služeno kazen.
Kdaj bo prišel čas, ko na naših ve-
selicah ne bo več prostora za nekultur-
nost zverinistva?
PARK NAJ BO PARK
Turistično olepševalno društvo je or-
ganiziralo dela pri ureditvi parka, ki
je bil doslej vse prej kot pa to. Na
pol suho drevje so že podrli, ista uso-
da pa čaka tudi ostale, ki niso pri-
merni za ta prostor. Teren bodo zxav-
nali, spomladi pa zasadili novo drevje
in lepotično grmičevje. Tako bo »park«
res postal park.
Po Zgornji Savinjski dolini
NAJBOLJŠI V MOZIRSKI
OBČINI
Mladinsko organizacijo v Ljubnem
ob Savinji v glavnem sestavljajo mla-
dinci iz proizvodnje, ki delajo v raznih
podjetjih v trgu in okolici. Kmečke
mladine je malo. Prizadevno vodstvo
je s pravilnim delom uspelo vključiti
v mladinske vrste okoli 80% fantov in
deklet. Uredili so svoje igrišče za od-
bojko in ustanovili svojo mladinsko
godbo, ki si je v Zg. Savinjski dolini
pridobila že lep glas. Pri nabavi šport-
ne opreme in godalnih instrumentov so
jim veliko pomagala s finančno pomočjo
ljubenska podjetja. Ta skrb in razu-
mevanje mladini v Ljubnem veliko po-
meni.
Nasprotno pa Zveza komunistov in
Socialistična zveza delovnega ljudstva
nista sodelovali z mladinsko organiza-
cijo tako, kot bi bilo prav in potrebno,
čeprav so mladi ljudje izrazili željo in
pripravljenost po čim tesnejših med-
sebojnih stikih. Skrajni čas je že, da
množične organizacije podprejo težnje
mladine in jim po najboljših možnostih
pomagajo na vsakem koraku.
Ljubenska mladina je sklenila, da si
bo še vnaprej prizadevala pritegniti v
svoje vrste ostale mladince, ki še stoje
ob strani in — zelo važno! — da se
bodo vsi člani LMS v Ljubnem vklju-
čili v delo osnovnih organizacij SZDL.
Pričakujejo, da jim bodo starejši to-
variši drugo leto bolj naklonjeni.
Največ skrbi bodo posvetili kultumo-
prosvetnemu delu in športu. Ustanoviti
mislijo dve odbojkarski ekipi in eno
nogometno.
Še to! Zelo so bili zadovoljni, da
jim je VI. kongres LMS dal priznanje
za dosežene uspehe v predkongresnem
tekmovanju. Pohvala jim je v veliko
vzpodbudo pri nadaljnjem delu.
NAD 200 FANTOV IN DEKLET
V KMETIJSKIH SOLAH
V	okviru velikopoteznega načrta za
razvoj kmetijstva v mozirski občini so
te dni pričeli s predavanji na 5 kmetij-
sko-gospodarskih šolah in to v Smihelu
nad Mozirjem, Rečici ob Savinji, Ljub-
nem in Novi Štifti. Za predel, od Luč
do Solčave bo v Solčavi šola internat-
skega značaja. V vseh petih šolah bo
letos nad 200 kmečkih fantov in de-
klet. Predavatelji so učitelji osnovnih
šol, strokovnjaki Občinskega ljudskega
odbora Mozirje, Poslovne zveze Mozir-
je in Kmetijske zadruge. Vse stroške
bo kril občinski odbor, ki je v ta namen
dolčil 600.000 dinarjev in Kmetijska
zadruga, ki bo prispevala ostalo.
V	okviru teh šol bodo organizirali še
nekatere druge krajše strokovne tečaje
predvsem za žensko mladino.
PRED DNEVI
se je Občinski ljudski odbor Mozirje
sestal na svoji drugi seji in potrdil
spremembe statuta občine.
Oba zbora sta izvolila stalne odbor-
niške komisije (9) in nove svete (12), ki
jih sestavlja 88 članov, od tega 41
uslužbencev, 22 delavcev, 6 obrtnikov,
11 kmetov in 8 gospodinj. Razveseljiva
je predvsem druga ugotovitev: v svetih
je 23 žena in 14 mladincev in mladink!
V vseh svetih in komisijah sodeluje
skupno 123 mozirskih občanov.
Na skupni seji obeh zborov je pred-
sednik občinskega ljudskega odbora
Anton Zupan prebral poročilo o finanč-
nem stanju občine, iz katerega je razr-
vidno, da so bili do 21. novembra pla-
nirani dohodki za leto 1957 doseženi t
skupni višini 92%. Dohodki od pre-
bivalstva so za pol odstotka že presegli
plan, medtem ko so dohodki iz gospo-
darstva zaenkrat realizirani le v vi-
šini 65%. Pričakujejo pa, da bo plan
do konca leta v celoti dosežen, če ne
bo še presegel predvideno vrednost
POTRJENA ZDRUŽITEV
Sklep delavskih svetov Lesno-indu-
strijskega podjetja Nazarje in Zadruž-
no lesno lesno proizvodnega podjetja
Mozirje o združitvi obeh podjetij v ena
gospodarsko enoto je dobil te dni na
seji mozirske občine svojo polno velja-
vo, ko sta ga oba zbora potrdila.
V KRATKEM
bodo v mozirski občini zbori osnovnih
organizacij Socialistične zveze delovne-
ga ljudstva, in sicer vsi že ta mesec.
Osnovnih organizacij SZDL je na tem
področju 15 in vključujejo okoli 5000
(približno 50%) vseh volivcev. Za iz-
vedbo občnih zborov je bil od občin-
skega odbora SZDL imenovan poseben
štab, ki ga sestavljajo najvidnejši po-
litični in javni delavci. Taka skrb je
vsekakoi^ upravičena in koristna,
V LJUBNEM 88.870 DINARJEV .
MLADINSKIH VLOG
Ko se je pred dvema mesecema zgla-
sil zastopnik celjske Zadružne hranil-
nice in posojilnice v Ljubnem ob Sa-
vinji zaradi organiziranja dijaške hra-
nilnice na šoli, je marsikdo zmajal z
glavo, češ: »Te^o bo šlo«. Toda dejstvo,
s kako simpatijo je šolska mladina
sprejela hranilnico, je lahko marsikoga
prepričalo, da ne bo tako težko. Pri-
zadevanje učiteljev v šoli je doseglo
dobre uspehe, tako da so do danes na-
brali že 61.134 din vlog. Posebno pa smo
zadovoljni, ker ima od skupnega števila
šoloobveznih otrok, t. j. od 282 že 253
hranilne knjižice, ali 90 %. To je naj-
boljši dokaz, da trud učiteljstva v Ljub-
nem ni bil zaman, in zato zaslužijo vse-r
kakor priznanje za svoje delo, ker to je
uspeh, kakršnega ima verjetno malo-
katera šola pri nas.
Tudi pri kreditnem odseku kmetijske
zadruge je v zadnjem času večje po-
vpraševanje po hranilnikih. Do sedaj so
jih razdelili že 50 in to največ med
predšolsko mladino. Zabeležili so že
27.736 dinarjev vlog. Smatramo, da je
znesek precej večji, ker še niti polo-
vico mladih vlagateljev ni prineslo hra-
nilnike na izpraznitev.
Do tega uspeha je pripomogla tudi
celjska Zadružna hranilnica, ker je za
hranilnike zahtevala samo 100 dinarjev
kot osnovno vlogo in ker je izdala hra-
nilnike v lepi obliki in raznih barvah.
V kratkem nameravajo v sodelovanju
z zadrugo napraviti anketo med mladi-
mi vlagatelji. Večje število najboljših
odgovorov bodo nagradili, ker bo za-
druga v ta namen prispevala iz svojih
sredstev okoli 10.000 dinarjev. -ok.
CUajte
Celjski tednih!
OGLAS V ČASOPISU
je najboljša reklama
13. DECEMBRA — ŠTEV. 48 A STRAN
Zmagala je napredna smer
Med najpomebnejše dogodke zadnjega tedna
•^pada brez dvoma skupščina Zveze »Partizan«
Slovenije, ki je po referatu tov. Mitje Ribičiča,
 ačelnih razprav najvidnejših predstavnikov
8ZDLS, sindikatov, mladine, športne in planinske
•rganizaeije, vojske, šolstva ter športnih no-
Ti«arjev, končno pa še obširne;;a dela in raz-
pravljanja partizanskih delavcev iz terena v
Mtreznih komisijah, prinesla jasne poglede in
smernice za delo v bodoče. V vseh govorih in v
razpravi so prišle do izraza napredne misli o
adaljnji poti te vseljudske organizacije, jas-
ejši pogledi na program in vsebino dela, po-
trebne oreanizacijske spremembe v zvezi s sta-
tutom. oblike sodelovanja s športnimi organiza-
cijami in podobno.
Zmagala je misel oz. ideja I. slovenskega fe-
stivala telesne kulture, da je enotna akcija
Tseh telesno kulturnih organizacij sknpno z JLA
nujnost in potreba, da je organizacij lahko mno-
go. da pa je mladina ena sama in da lahko le s
takšnimi skupnimi akcijami dajemo vzpodbudo
k večji razgibanosti in dejavnosti na terenu. Od-
Teč je načelnikovati z vrha našim osnovnim orga-
nizacijam na terenu, odveč dajati operativne na-
loge s predpisovanjem pretiranega obveznega
programa, nmetno ustvarjati bojno razpoloženje
in odnos do športa in drugih prijetnih oblik
dela . . .Tudi sekcije v društvih Partizan niso
takšno zlo. da bi morali zaradi tega razpnščati
drnštva. ki jih imajo! Skratka — treba bo v
bodoče bolj prisluhniti našim ljudem in njenim
željam ter jim približati organizacijo, spoznati,
da je osnova našega dela delo v društvih, ki se
morajo vključiti v naš komunalni sistem, da
bo treba metode in oblike dela prilagoditi po-
trebam in zahtevam današnjega časa, podrnžabiti
telesnovzgojne naprave in objekte ter končno
zaključiti s škodljivimi diskusijami in pisanjem
v zadnjih letih na nrobleme telesne vzgoje n
Športa z neprincipielnimi stališči. Interesi po-
sameznih organizacij — Partizana, športnih dru-
štev, planinstva itd. — se morajo podrediti skup-
nim interesom družbe, njihova primarna naloga
ya je vzgoja človeka, ki ga je treba preko pri-
jetnih oblik dela vključiti in usposobiti za ustvar-
jalno delo. V večji meri kot doslej bo treba pri-
sluhniti željam mladih ljudi in jih po njihovih
interesih vključiti v ustrezno vadbo!
Kaj bo sedaj novega v Partizanu? Takšna vpra-
šanja so si večkrat zastavljali državljani ob zad-
njem nočelnem sporu v prejšnjem TO Zveze Par-
tizana Slovenije. In odgovor — težišče dela bo
5e naprej slonelo na amaterskih delavcih, ki pa
bodo v društva vnašali več raznolikosti, saj je
povsem zgrešeno delati v vseh organizacijah po
»stem receptu, večja bo decentralizacija, statut
e bo več odrejal togih organizacijskih oblik,
republiško vodstvo Partizana ne bo več operativ-
no, marve^ le instmktorsko-vzgojno, društva ne
bodo imela več enotnega predpisanega obveznega
programa dela, ker takšen način dela ni v skladu
z intresi dražbe in Končno — pravni lastniki
domov in ostalih objektov bodo postale komune,
ker takšen naein upravljanja zahteva že naš ko-
munalni sistem sam! To so bistvene spremembe
po nedelj.ski skupščini republiške zveze Parti-
zana. Da bodo ti zaključki tudi izvajani v naj-
krajšem času, imamo garancijo v novoizvoljenem
upravnem odboru, ki šteje 41 članov in v kate-
rem je večina delavcev s terena, med njimi tov.
AnčLk, Vitanc in Trogarjeva iz celjskega okraja.
Novemu izvršnemu odboru predseduje zopet tov.
Mitja Ribičič.
Orientacijski šport
ODLIČNI USPEHI CELJSKIH
UCITELJIŠCNIKOV
Na zadnjem športnem dnevu celjskega učite-
ljišča, ki je bil v močno meglenem vremenu, so
se mladinci in mladinke odlično odrezali v ori-
entaciji. Mladinci so imeli težavno progo, dolgo
preko 14 km, na kateri so morali rešiti 20 nalog,
med njimi streljanje, skiciranje, merjenje raz-
dalj, iskanje azimutov, hoditi po azimutih, iskati
oznake, ugotavljati prirodne in kulturne zname-
nitosti in podobno. Mladinke so imele krajšo
progo, na kateri so imele 10 nalog. Rezultati po-
hoda so bil razveseljivi. Vseh 40 skupin je opra-
vilo delo z odličnim in prav dobrim uspehom. Pri
mladincih so se najbolje odrezali IV. a letnik II.
in I. skupina ter H. a I. skupina, pri mladinkah
pa V. a letnik I. in IL skupina.
Nogomet
PORAZ VELENJCANOV
Nogometa;&i velenjskega Rudarja so v Hrastniku
podlegli tamkajšnjemu Rudarjn v preloženi je-
senski prvenstveni tekmi DNP lige z 2 : 6!
SE BESEDA O POSVETU OKRAJNE ZVEZE
PARTIZAN CELJE
V prejšnji številki smo obvestili bralce, da
bomo še spregovorili o zadnjem posvetu okrajne
zveze Partizan Celje, še posebej o plodni razpro-
Ti, ki je osvetlila pereče probleme in naloge
fe vseljudske organizacije v našem okraju.
Tov. Jakob Žen je med drugim dejal, da bo
treba vprašanje telesne vzgoje o<lločneje posta-
viti pred vse naše organizacije in ljudske odbore
že zaradi tega, ker se pojavlja povsod, kje živijo
ljudje. Treba bo zbrati vse sile, da bomo načrtno
nkrepali, da bomo vključili mladino v vrste aktiv-
ih telovadcev in športnikov. Marsikje bi lahko
pomagala pri vključevanju mladine v Partizana
društva prijateljev mladine, ki jih je precej v
okraju in imajo vidno vlogo pri skrbi zo zapo-
slitev naše mladine in pionirjev. Sami pa se bomo
morali boriti tudi za to, da bodo v vseh odborih
SZDL, ljudskih odborih, sindikalnih organizaci-
jah, delavskih svetih itd. zastopali vprašanja te-
lesne vzgoje kot del splošnih vprašanj, ker se
to dejansko tiče vseh ljudi. Mi moramo stremeti
xa tem, da ne bo pri nas mladinca, ki ne bi
bil nekje vključen, pa bilo v katero koli aktiv-
nost. V nadaljevanju razprave se je tov. Žen
zavzel, da bi občinski ljudski odbori pokazali
•reč vneme pri prevzemanju in upravljanju ob-
jektov za telesno vzgojo, ker bo možno le na ta
ačin ohranjati in dopolnjevati in z določeno per-
spektivo usmerjati razvoj društev, da bo skladno
2 aktivnostjo prebivalstva in njegovimi potreba-
mi. Glede materialnih sredstev je tov. Žen dejal,
da bi lahko v okviru občinskih odborov SZDL
formirali sklad za telesno vzgojo, v katerega bi
dotekala sredstva iz občine in podjetij. Ta sklad
bi naj imel poseben upravni odbor, ki bi po
določenih kriterijih subvencioniral razne organi-
zacije. Problemi telesne vzgoje so splošno druž-
beni problemi, pa bi morali o njih razpravljati
poleg Svetov za telesno vzgojo tudi Sveti za ko-
munalo, za šolstvo, za socialno skrbstvo itd., ker
«o ti problemi pomembni za razvoj naše celotne
družbe, saj so v ta društva vključeni prebivalci
aašega okraja. Orientacij je mnogo, treba pa je
v	okviru občin pristopiti h konkretnemu delu.
Tov. Jerman je defal, da bodo občine in okraj
T bodoče v večji meri skrbele za razmah telesne
-vzgoje v splošnem, pa tudi v materianem pogle-
du, da bo telesna kultura dobila potrebna sred-
stva za nadaljnji razvoj. Ce bomo stvari pravilno
prikazovali na občfnah, če bomo nazorno prika-
zovali potrebe in družbeni podmen te dejavnosti,
potem tudi oblastni organi ne bodo mogli zane-
marjati teh dejstev. Z ustanovitvijo fondov oz.
skladov, bi tudi gospodarskim organizacijam na-
pravili veliko uslugo, da bi se otresle neprestanih
prosjačenj od športnih delavcev, družba pa bi
dobila večji vpogled v sredstva in bi jih lahko
bolj smotrno delila. Tov. Jerman je še posebej
naglasil potrebo po prirejanju telesnovzgojnih
manifestacij ob določenih krajevnih praznikih,
kjer se lahko doseže velik propagandni namen
za nadaljnji razvoj telesne kulture.
Tov. Ložar je dejal, da bo treba reformirati
delo v Partizanu. Ta organizacija bi morala zajeti
v	svoje vrste množice naše mladine. Predvojaška
•vzgoja bi naj prenehala s svojim delom in bi
«lemente te vzgoje naj prevzela organizacij«
Partizan. Tudi tov. Ložar se je zavzel, da bi se
pri SZDL formirala komisijo, ki naj bi izdelala
načrt in predložila Zboru proizvajalcev okraja
in občin, da bi po<ljetja redno odvajala sredstva
T poseben sklad za telesno vzgojo.
Tov. Mitja Ribičič je navzočim pojasnil vzroke
Za sklicanje izredne skupščine Partizana, ki je
bila potrebna zaradi razčiščenja osnovnih vpra-
šanj, da se jasno postavi vloga in mesto tej
organizaciji v naši družbi. Iredna skupščina mora
predvsem razčistiti odnose do športne dejavnosti,
šolske vzgoje, strokovne vzgoje, enotnih pogle-
dov na osnovne organizacije na terenu in slična
vprašanja.
Mali rokomet
TURNIR CELJSKIH SREDNJEŠOLCEV
Na zadnjem turnirju celjskih srednješolcev
male rokometu, ki ga je organiziral mladinsk
aktiv na II. gimnaziji, so bili doseženi naslednj
rezultati: II. gimn. : I. gimn. - 17 : 9 (? : 4)
učiteljišče : ES.^ _ U : 8 (" : 4), L gimn. : ES!
- 18 : 12 (6 : 6) in II. gimn. : učiteljišče — 25 : 1
(15 : 6). Zmaga je pripadla mladincem H. gimn.
ki so od vseh nastopajočih ekip pokazali naj-
solidnejše znanje. Med najboljše igralce turnirja
pa lahko štejemo Levstika. Cvahteta, Cepjna in
Milinoviča.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV-NE
VRAČAMO — TISK CELJSKA
TISKARNA V CELJU
Podjetje »PYROTA« u likvidaciji, Celje
prodaja pod ugodnimi pogoji elektromotorje, vsakovrstno
orodje, pohištvene predmete, več vrst materialov itd. na javni draž-
bi," ki bo v nedeljo, dne 22. 12. 1957 od 9. ure dalje in v ponedeljek,
dne 23. 12. 1957 od 12. ure dalje v obratnih prostorih v Pečovniku
pri Celju.
Kupci — gospodarske organizacije in zasebniki — vabljeni!
Likvidacijska komisija
Gospodarska poslovna zveza, obrat »AGROPROMET«, Celje
sprejme s službo 3 kvalificirane delavce v trgovini živilske stroke,
in sicer za delovno mesto POSLOVODJE ali PRODAJALCA.
Prednost imajo moški. — Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po
dogovoru. — Nastop službe takoj.
Interesenti z ustrezno kvalifikacijo naj vložijo prošnje s po-
drobnim življenjepisom pri upravi obrata »AGROPROMET« v
Celju, Cankarjeva ul. l/I, soba štev. 27.
KMETIJSKO GOSPODARSTVO LAVA — CELJE
razpisuje v smislu o upravljanju z osnovnimi sredstvi Ur. 1. št.
52-53-8-53 in 32-54, 35-55 in 11-56
razprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
Traktor STE VER — 15 KS v dobrem stanju
Traktor STEYER — 15 KS v dobrem stanju
Traktor UNIMOG — 30 KS v dobrem stanju
Kozolce, vprežne poljedelske stroje, pluge, vozove in pohištvo.
Razprodaja bo v ponedeljek, dne 17. decembra 1957 od 8. ure
dalje na dvorišču KG Lava št. 9.
Interesenti naj prinesejo s seboj pooblastila svojih podjetij in
potrdilo NB, da so jim sredstva na razpolago.
V kolikor pa ne bodo državna podjetja kupila razpisanih
predmetov, bomo iste prodali tudi ostalim zasebnim kupcem.
KMETIJSKO GOSPODARSTVO VRBJE PRI ŽALCU razpisuje
JAVNO PRODAJO
ki bo v sredo, dne 18. decembra 1957 pri Upravi gospodarstva
s pričetkom ob 9. uri dopoldne.
Razprodali bodo:
razne pluge, vprežne in traktorske, mlatilnico »Zmaj«, preše za
sadje, slamoreznice, trosilec umetnega gnoja, kmečke vozove raznih
težin, krožne žage, sejalce za žito, snopoveznik ter druge stroje za
kmetijstvo in opremo.
Prednost imajo gospodarska podjetja, ustanove in zavodi.
Predstavniki teh naj s seboj prinesejo virmanski nalog ali ček.
V primeru nezainteresiranosti od strani teh se bodo stroji in
oprema prodali privatnikom.
Kratke iz naših krajev
580 LJUDI JE ODDALO KRI
Preteku teden je bila v šoštanjski
občini skupina za odvzemanje krvi iz
Ljubljane, kri je oddalo 580 ljudi. V
tej akciji so se najlepše odrezale ve-
lenjske gospodinje. Tovarna usnja Šo-
štanj in LIK Šoštanj. Pripomniti je tre-
ba, da vse zdravstvene akcije navadno
dobro potekajo. Za primer naj nave-
demo še Termoelektrarno Velenje, ki je
v protituberkuloznem tednu darovala
50.000 din. Vsak član tega kolektiva je
prostovoljno dal 100 din. Vsekakor je
to edinstven primer v celjskem okraju
in ga je treba pohvaliti.
Z OBČNIH ZBOROV SINDIKAL-
NIH PODRUŽNIC V ŠOŠTANJ-
SKI OBCINI
Na občnih zborih podružnic so naj-
več govorili o stanovanjskem problemu
ter o raznih organizacijskih vprašanjih.
Med najboljše občne zbore sodi oni v
velenjskem rudniku. Tam so kritično
pregledali dosedanje poslovanje podruž-
nice in ugotovili, da je premalo skrbela
za vključevanje rudarjev v sindikat.
Pohvalno je, da so govorili predvsem o
tem, kako povečati storilnost dela v
rudniku.
KRATKE VESTI Z OBCNIH
ZBOROV SINDIKALNIH
PODRUŽNIC
Na občnem zboru sindikalne podruž-
nice gradbenega podjetja v Konjicah
so med drugim sklenili, da bodo nji-
hovi zidarji in tesarji s prostovoljnim
delom postavili majhno hišico konji-
škim tabornikom. Temelji so že zgra-
jeni, material pa pripravljen. Hišica bo
stala v konjiškem parku, kjer je naj-
bolj primerno mesto.
V opekarni Loče in v Trgovskem do-
mu so na občnih zborih razrešili do-
sedanje odbore, takoj zatem pa so jih
ponovno predlagEili in izvolili v do-
sedanjem sestavu. Ker sta oba odbora
dobro delala in ker imata obe podjetji
malo število zaposlenih, tudi ni posebno
velike izbire ter je taka rešitev res
primerna.
OBJAVE IN OGLASI
MOTORISTI POZOR!
Lastnike motornih koles opozarjamo, da si vsak
nabavi vzvratno ogledalo in ga namesti na krmi-
lo motornega kolesa tako, kot zahteva Odredba
o prometu na javnih cestah v LRS, Ur. list LRS
št. 31/55.«	Iz pisarne TNZ Celje
TRGOVSKEGA POMOČNIKA (-CO) sprejme ta-
koj trgovina z živili >Savica«: Celje, Trg V.
kongresa 10.
FRIZERSKA POMOCNICA išče službo v Celju
ali bližnji okolici. — Drofenik Marjana, Fri-
zerski salon Lorbek, Celje, Tomšičev trg.
HONORARNO zaposlitev v dopoldanskem ali
popoldanskem času za kontrolo obračunov, nu-
dimo. — Pismene ponudbe na upravo lista.
KV.tLIFIClRANA kuharica z nekaj let prakse
dobi stalno zaposlitev. — Pismene ponudbe z
navedbo zaposlitve ia kvalifikacije pošljite na
upravo lista.
KUHINJSKO poanočnico z nekaj let prakse sprej-
memo v stalno za,po«litev. — Plača po tarifnem
pravilniku. — Pismene ponudbe pošljite na
upravo lista.
SPREJMEM takoj vajenca za elektro-inštalater-
sko stroko. Pogoii: uspešno dokončani 4 raz-
redi gimnazije ali osemletka. — Peer Karel,
elektroinstalater, Celje, Maistrova cesta 6.
SPREJMEMO učenko v krojaško obrt ia. Celja
ali iz bližnje okolice. — Naslov v upravi lista.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem zdravnikom ki-
rurgičnega oddelka Celjske bolnišnice za uspešno
zdravljenje in operacijo našega sinčka Mirka.
Prav posebno se zahvaljujemo dr. Edu Laknerjn
in vsem bolniškim sestram za trud in skrbno
nego ob težki bolezni.	Bevčevi
CISTO in pošteno upokojenko iščem za čuvanje
malega otroka v dopoldanskem času. Vprašati
na upravi lista.
TRGOVSKO podjetje >KRISTALIJAc v Celju
sprejme vajenca v steklarsko stroko. Nastop
takoj. Pogoj: najmanj 3. razrede gimnazije.
Prijave sprejema uprava podjetja.
RADA bi šla za nekaj čaaa k starej.^a samski
ženski, ki zna šivati, da bi se naučdJa šivanja.
Naslov v upravi lista.
KINO KAMERA NAPRODAJ
Prodamo malo rabljeno KINO KAMERO znam-
ke »Kodascope« model EE s transformatorjem.
Vse informacije dobite na Okrajnem odborM
Združenja šoferjev in avtomehanikov Celje, tov.
Vinko#Krivec, Mariborska cesta 16.
PRODAM ugodno motorno kolo cmS (Zun-
dapp). — Planinšek Franc, Celje, Zg. Hud. 14.
PRODAM zaradi bolezni lepo arondirano posest-
vo pri Celju (6 ha). — Naslov v upravi lista.
PRODAMO škropilnico >KULI< in stabilai motor.
Prednost imajo zadružne organizacije. — Kme-
tijska zadruga Ljubečna.
PRODAM dobro ohranjeno jedilnico. Laporndk
Konstantina, Celje, Bernekerjeva 4-L
PRODAM wlo z lepim vrtom in takoj vseljivim
stanovanjem. Vprašati: Dokler, Plečnikova 10.
LEPO srednje veliko posestvo na Teharjih pri
Celju ugodno prodam. — Inormacrije v upravi
lista.
UGODNO PRODAMO pisalni stroj »Under-
woodc, visoki, za tiho pisanje. — »Vino« Šmart-
no ob Paki.
PRODAM malo rabljen železni štedilnik. Infor-
macije od fr—11 v Celjski tiskarna pri Mejač
Vinku.
KUPIM dvo ali trosobno komfortno stanovanje
v mestu. Nudim veliko enosobno komfortno
stanovanje. — Naslov v upravi lista.
VZAMEM v najem ali kupim posestvo v bližini
Celja ali Slovenj Gradca. — Naslov v upravi
Usta.
NUDIM brezplačno stanovanje starejši ženi, za
pomoč v gospodinjstvu. — Naslov v upravi lista.
OBRTNIK išče primeren lokal ali večjo sobo
kjerkoli v Celju (lahko tudi v nadstropju).
Pismene i>onudl)c na upravo lista pod šifro
»Plačam po dogovoru<.
V SOBOTO, 30. novembra sem v vlaku, ki od-
haja iz Celja ob 7,22 proti Mariboru, v Grobelnem
našla dežnik. Lastnik naj vpraša v upravi lista.
PREKLIC
Golčar Mihael, sodar v Marija Gradcu pri Laš-
kem, obžalujem, da sem obrekoval Mastnak
Karla, kro-jaškega mojstra iz Laškega. Izjavljam,
da so moje trditve neresnične in se mu zahvalju-
jem, da je odstopil od tožbe.
Golčar Mihael
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Četrtek, 19. dec. ob 15. nri — Pavel Golia: Jur-
ček — Premiera mladinske igre — izven abon-
maja — po znižanih cenah
Petek, 20. dec. ob 14.30 — Pavel Golia: Jnrček
— zaključena predstava za I. osnovno šolo
ob 20. uri — Slavnostna akademija JLA
Sobota, 21. dec. ob 15 — Pavel Golia: Jurček —
zaključena predstava za I. osnovno šolo
Nedelja, 22. dec. ol 10 — Pavel Golia: Jurček —
Izven abonmaja — po znižanih cenah
ob 15.30 — Pavel Golia: Jnrček — Izven abon-
maja po znižanih cenah.
Opozarjamo starše, da pripeljejo svoje otroke
k mladinski predistavi >Jur5ka< v četrtek, dne
19. ck'c. ob 15. uri, ker bodo vse ostale predstave
zaključene za posamezne šole.
KINO UNION, CELJE
Od 113. do 15. 12. »Krojač za damcc, francoski film
Od 16. do 20. li2., >Vzhodno od raja< ameriški
barvni film, cinemascop
Od 21. do 23. 12, >Sen male Moj, Sivi razbojniik«,
kitajsko-ruski film
KINO MFrrROPOL, CKLJK
Od 15. do 18. 12., »Nismo angeti«, ameriški barvni
film
Od 19. do 22. 12. »Zgodba o Glen Millerju<, ame-
riški barvni film
NEDELJA, 15. decembra ^
12.10 Pogovor z državljani
12,20 Za naše podeželje
13,00 Prenos sporeda RL
14,00 Želeli ste — poslušajte!
15,00 — 23,00 Prenos sporeda RL
.	PONEDELJEK, 16. decembra
14,35	Želeli ste — poslušajte!
14,50	Zabavna glasba, vmes objave
15,00	— 17,00 Prenos sporeda RL
17,00	Domača kronika
17,15	Vsak eno — pester spored dom. ansamblov
17,35	Športniki o športu
17,45	Zabavna glasba, vmes reklame in objave
TOREK, 17. decembra
14,35 Želeli ste — poslušajte!
14,50 Zabavna glasba, vmes objave »
15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika
17,15 Poje ženski pevski zbor Svoboda Polzela,
p. v. Vinka Rizmala
17,35 Kulturni .obzornik
17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave
SREDA, 18. decembra
14,35 Želeli ste — poslušajte!
14,50 Zabavna glasba, vmes objave
15.00 — 17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika
17,15 Koncert godbe na pihala Tovarne emajli-
rane posode v Celju, p. v. Rafka Kosa
17,35 V zidanici — reportaža iz Virštanja
17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave
ČETRTEK, 19. decembra
14,35	Želeli ste — poslušajte!
14,50	Zabavna gla.sba, vmes objave
15,00	— 17,00 Prenos sporeda RL
17,00	Domača kronika
17,15	Od melodije do melodije
17,40	Gospodinjske beležke
17,45	Zabavna glasba, vmes reklame in objave
PETEk, 20. decembra
14.35 Želeli ste — poslušajte!
14,50 Zabavna glasba, vmes objave
15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika
'•iski instrumentalni kvintet
17,35 To bo zanimalo tudi vas
17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave
SOBOTA, 21. decembra
14,35	Želeli ste —. poslušajte!
14,50	Zabavna glasba, vmes objave
15,00	- 17,00 Prenos sporeda RL
17,00	Domača kronika
17,15	Zabavna glasba, vmes reklame in objave
17,25	Za vsakogar nekaj
ZANIMIVOSTI
Raketo »VAUNGUARD^^ ^^ razneslo.
V prejšnji številki smo poobjavili
vest, da so v Ameriki pripravili raketo
»Vaunguard«, ki naj bd i>onesla dvo-
kilogramski satelit v vesolje. Na Flo-
ridi, kjer so čakali na ugodno vreme za
izstrelitev, se je ob tistem času zbralo
veliko poročevalcev. Amerikanci so bili
prepričani, da bodo uspeli. Pa se je
primerilo, da se je njihov poizkus kon-
čal z nesrečo, ki pa ni terjala žrtev.
Ko so raketo izstrelili, je sicer nekaj
metrov poskočila od tal, potem pa je
zdrsnila nazaj, se nagnila, podrla lan-
sirni stolp in eksplodirala. Baje ni bilo
žrtev. Raketa »Vaunguard« je zgrajena
v treh stopnjah. Prvi dve stonji sta po-
polnoma uničeni, medtem ko je tretja,
ki ima vgrajen umetni satelit, ostala
nepoškodovana.
Amerikanci niso sporočili, če je do
nesreče prišlo zaradi okvare mehaniz-
ma, ali pa je gonilna eksplozivna snov
bila nepravilno sestavljena. Čudno pri
vsem tem je, da je Rusom uspelo po-
slati najprej 80-kilogramski, drugič pa
že kar poltonski satelit v vsemirje. Oba
ruska umetna meseca še vedno krožita
in te dni teče ravno pravda o delu ru-
ske rakete, ki se je baje zarila nekje
v ameriški Aljaski, Amerikanci pa tr-
dijo, da je bil to meteor. Vprašanje je,
zakaj je Rusom toliko na tem, da osta-
nek rakete dobijo nazaj in zakaj gre
Amerikancem, da ga ne izročijo, če je
bila res raketa?
Po vsem tem obstajajo resni razlogi
za ugotovitev, da Amerikanci na tem
'polju Sovjetom res niso še kos. Tudi
pri nas so nekateri ljudje, ki so trdili,
da Amerikanci niso na področju raket
nič na slabšem. Toda če je bilo sovjet-
sko izstreljevanje satelitov res nekoli-
ko vključeno v propagando ob 40-let-
nioi Oktobra, čemu bi potem služil po-
lom ameriškega poizkusa, ki so ga tako
reklamirali? Seveda s tem ni treba mi-
sliti, da v ZDA ne bodo enkrat le
uspeli, kajti zahteva ameriškega na-
roda, ki želi enako vrednost, če že ne
prvenstvo v svetu in neprestano zba-
danje Hruščeva, češ, ruskim satelitom
je dolgčas, je dovolj močna vzpodbuda
ameriškim znanstvenikom.
Raketa »Vaunguard« je bila pripravljena
za start... Ko se je zgodila nesreča, je
ta pošastna »patrona« podrla tudi stolp,
ki je na sliki dobro viden.
Na tej sliki razločno vidimo kroglo; to
je dvokilogramski satelit, ki naj bi ga
raketa »Vaunguard« ponesla v vesolje.
Potem pa je počilo in satelit je ostal na
trdni materi Zemlji.
Trodimenzionalna televizija
v barvah
v nekaterih državah je televizija že
stara stvar. Ce nekaj zastari, je po-
trebno novosti. Poglejmo, kako se je v
zadnjih letih razvila kinematografija.
Toda tudi v televiziji beležijo velike
napredke. Ameriška General Electric
Company je izdelala televizijski sistem,
ki prednaša sliko na enkrat v tridimen-
zionalnosti in v barvah. Medtem ko je
sistem barvne slike verjetno težko opi-
sati, je način, kako dobijo globino sli-
ke na besede zelo enostaven. Objekt,
ki ga snemajo, postavijo pred dve ka-
meri, ki sta pod različnimi koti usmer-
jeni nanj. Obe kameri naizmenično da-
jeta slike. Ce v eni sektmdi na ekranu
zdrsi 90 slik, je 45 slik od ene kamere,
45 slik pa od druge. Človeško oko pa
ne vidi te zapovrstne izmenjave in za-
to opazi toliko večjo globino slike na
ekranu.
Televizijska kamera, ki snema televizij-
ske slike v barvah in tridimenzionalnem
sistemu.
ZANIMIVOSTI
FILMSKA KAMERA NA SONČNI
POGON
Neka ameriška družba je izdelala
avtomatsko osem milimetrsko filmsko
kamero, pri kateri reguliranje leče
opravlja sončna, odnosno svetlobna
energija.
To je doslej prva kamera, kateri daje
pogonsko silo izključno svetlobna ener-
gija. Električna energija pride iz foto-
električne celice v napravo, ki avtomat-
sko kontrolira in uravnava »zenico«
leče.
GOSPODINJE V KALIFORNIJI 2E
KUHAJO Z ATOMSKO ENERGIJO
Od sredine oktobra kalifornijske go-
spodinje kuhajo z električnim tokom, ki
ga proizvaja atomska energija. Prva
dtomska električna centrala, ki služi za-
sebnim gospodinjstvom, je začela obra-
tovati v Mizantonu in napaja z električ-
no energijo 47 okrožij Severne in Sred-
nje Kalifornije. Zmogljivost centrale je
5000 kilovatov.
TEHNIKA CEZ PETDESET LET
Predsednik neke ameriške zrakoplov-
ne družbe Rickenbacker je pred kratkim
izjavil, da bo razvoj tehnike v naslednjih
petdesetih letih prinesel človeštvu:
—	Da bo let potniškega aviona preko
Atlantika trajal komaj dve uri.
—	Da bodo letala letala z brzino 4.800
kilometrov na uro, kar bo pomenilo prvo
etapo v izgradnji interkontinentalnih
raket z brzino 40.000 km na uro.
—	Da bodo razna odkritja omogočila
velike prihranke {»gonskega goriva.
BODICE
DELITEV PROFITOV
Vse leto so drobne, marljive čebele
od cveta do cveta hitele, šumele
in akumulirale skadki so med,
da v zimi, ki pride, imele bi jed.
Satovje po panjih so si napolnile
in planov preseženih se veselile.
Brez jeze oddale človeku so del,
ki ta si ga s staro pravico je vzel.
Se dosti za dom jim ostalo je hrane.
Tedaj pa čebele, krog matice zbrane,
sklenile so, naj se profit razdeli,
kot takšna je nova navada ljudi.
In matica — to je nekakšen direktor 
je vzela sto kil za osebni svoj sektor,
a kar še ostalo medu je nato,
to delavkam delež pravični naj bo!
In zima prišla je. Ob medu živele
so v panjih zaprte, zaspane čebele,
a matica misli je takšnih bila,
da sama svoj delež pospravi do dna.
Je pila in jedla, dokler ni zbolela,
nazadnje od sitosti konec je vzela.
Želodec ji počil je! To je dognal
konsilij treh trotov, ki tu se je zbral.
A med, ki ga rajnica je zapustila,
družina ob sladki sedmini je pila
na slavo pokojne, ki s tega sveta
je tragične smrti prezgodaj odšla.
TEKMOVANJE
Napovedano je tekmovanje:
Tu stoj^ na eni strani plače,
a na drugi naše ljube cene,
ki nivo jim nezadržno skače.
Plače gor in tudi pokojnine!
A pred njimi že hitijo cene!
Kdo je favorit v spopadu ostrem?
Komu zmaga lovor svoj nadene?
Sanjal sem: Nekdo nogo podstavil
cenam je, ko s starta so krenile,
in potrošnik je zaploskal k zmagi,
ki so plače si jo priborile...
SLADKOR
Skozi mrak nahrtnik je prenašal
in pod njim se mučil prav hudo.
»Kam, prijatelj?« sem ga hitro vprašal.
Tiho mi odvrnil je nato:
»Cul sem, da bo sladkor kmalu dražji,
pa sem nekaj kil si preskrbel
in tako za jurčka dva sem lažji,
a pri tem sem miren in vesel.
Davi pa sem čul še to novico:
tudi mast bo v ceni kvišku šla!
In zato sklenila sva z ženico,
še masti bo treba lonca dva!«
Posmejal sem se na vse te brige,
ki se z njimi trapi ubogi mož,
in dejal: »To vse so prazne fige,
ki ob njih se ugonobil boš!
Jaz pa vem novico tudi drugo:
V ceni kmalu zrastel bo še les!
In zato nabavi si še trugo,
z njo prihraniš jurčka si zares!
Kupi si za vso družino krste,
s tem pripravil si boš kapital,
izračunaj si ga kar na prste,
in potem ne bo več strah te Zal!«
FILM
Vztiodno od rekjst
James Dean je ime, ki se je zadnja
leta, lahko bi rekli največkrat, pojavlja-
lo v naslovih v fimskih rubrikah revij
in časopisov. Posnel je samo tri filme,
po vsem videzu sodeč pa bo njegovo
ime ostalo zapisano v zgodovini filma,
če že ne med prvimi umetniki, pa vsaj
med največjimi talenti. Njegova pot ni
bila lahka. Zgodbice o njegovem pri-
hodu k filmu so več ali manj izmišlje-
ne. Res je, da je leto dni trdo delal
na neki dramatski šoli, da si je pri-
dobil potrebno znanje. Brez znanja no-
ben talent ne more priti do izraza!
»Odkril« ga je Elia Kazan in mu za-
upal glavno vlogo v filmu — »Vzhodno
od raja«. Slučaj je nanesel, da bomo v
Celju videli Jamesa Deana prvikrat v
njegovi prvi vlogi.
»Vzhodno od raja« je posnet po isto-
imenskem romanu svetovno znanega
ameriškega pisatelja Johna Steinbecka,
ki ga je v filmski jezik priredil Paul
Osborn. Režiser in producent je Elia
Kazan, za kamero pa je Ted McCord.
Glasbo je napisal Leonard Rosenman.
Poleg Jamesa Deana nastopajo v
glavnih vlogah še Julie Harris (Abra),
Raymond Massey (Adam Trask) Jo van
Fleet (Kate) in Richard Davalos (Aron
Trask).
Film je posnet v Wamer Colorju in
Cinemaskopu.
filmski barometer
IDEALNA TASCA:
Igralci in gledalci menda že dolgo
niso bili tako »enotno« razpoloženi.
Ene je »morila« tašča druge pa film.
DOLINA NASILJA:
Omembe vredni so še najbolj po-
snetki svojevrstne pokrajine in ču-
doviti prizori brezglavega bega veli-
kanskih govejih in. konjskih čred.
Pomislite, šlo je brez poljuba med
glavnima junakoma! In to naj bo
kawbojski film!
FANT ZA VSE:
Toto — prvi komik Italije! Se v pri-
vatnem življenju se izdaja za potom-
ca Bizantinskih cesarjev. Takole v
eni sapi norčevati se iz provincial-
nosti, amerikanizma, eksistencializ-
ma, poslancev, umetnikov in še in
še, ni kar tako od muh. Seveda, pre-
več »resni« v njegovi »neunmosti«
niso videli veliko. Morda jim je
ostalo v spominu samo to, da ima
Toto »ošiljen« nos. Je že tako: kdor
hoče povedati kaj pametnega, se
mora narediti neumnega!
RAZLIČNI »TALENTI«
FILMSKIH ZVEZD
Boj za obstanek je v vrstah filmskih
zvezd zelo oster. Biti priljubljen pri
fimski publiki, pomeni dober angažman
pri f:iimc;Vih družbah. Kdor ima igral-
ski talent, temu celo v Hollywoodu ni
treba biti »pretirano« lep. Toda taJdb
talentov je bolj malo. Druge zvezde in
zvezdice si morajo pomagati drugače.
Na vse načine in na vse kriplje si mo-
rajo prizadevati, da bi obviselo ok®
producenta ali režiserja na njih. Ne-
katere si privoščijo pravcate predrz-
nosti. Neka mlada igralka se je pre<
leti celo naga kopala na javni plaži v
Cannesu.
Take zvezdice brez velikega igralske-
ga talenta si pustijo sugerirati tiidi
najbolj pikantne poze pred lečami fo-
tografov, ki odkrivajo svojim objek-
tom »seksizma« telesne čare do pike
natančno do meje med estetiko in por-
nografijo.
Igralka Marla English ni kdo ve ka-
ko dobra igralka. Toda takle priaor
vzbuja pozornost. Komentator slike
pravi takole. »Marla English ima lepe
nohte, zato jih neguje. Toda niso sana»
njeni nohti opazovanja vredni? ...
Moževa iaritna
postavka — doma
»ATOMSKA LUC« V SHIPPING-
PORTU
Te dni so v Sbippingportu v Pena-
sylvaniji (ZDA) v veliko električfco
centralo montirali ogromen atomski
reaktor. Tehta 58 ton, stane pa rei
milijonov dolarjev. Reaktor bo s svojo,
skoraj neizčrpno atomsko energijo po-
ganjal turbine velikih generatorjev.
Centralo so začeli graditi pred trenili
leti. Napajala bo z električnim tokoaa
mesta in vasi ter tovame Pittsburškega
industrijskega področja.
Amerikanci trdijo, da je to prva mir-
nodobska atomska naprava na svetaa.
Tako trdijo tudi Angleži za svojo in
Sovjeti so tudi že pred meseci objarlK,
da imajo tako električno centralo.
Vseeno je, če je ta ali ona dežela
prva. Prav je in prav bd bilo, če bt
svet le našel skupno pot in zares upo-
rabljal atomsko energijo izključno aa
gospodarski procvit sveta in boljše živ-
ljenje delovnih ljudi. Na tem polju naj
bi se razvila tekma, a ne na onem, k»
gobasti oblaki atomskih eksplozij ogro-
žajo mir in okužujejo zrak.
Reaktor, ki so ga v Sbippingportu spu-
stili v kotel, izgleda sila preprost. Toda
ta »cisterna« bo gnala velike tovame in
svetila mnogim mestom ...