MuróèiUna listu : teeio i^.v, _	^
n dia., èeirt le ki 9 din. Izven jugoslavi^. C*to teto 65 din. Inserati aK osnanila.se ®aw»òunajo po dogovoru; pri večkratnem laaeriraiiju primeren popust. Uprnvnišfoo «pw#«ar»a naročnino, inserate in reklamacij«.
Telefon inierurban štev. 115
aOSSISE» POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKO UÜBSWO
PoStnina plačana v gotovU.
„Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in ptoMfc Uredništvo in upravnikivo je v Maribai Koroška cesto štev. 5. Z uredništvom more govoriti vsak d« »uro od 11. 4l
12. ure dopoldni. Rokopisi se ne iififj Nezaprte reklamacije so poštnine pnA Telefon interurbon štev. 115.
jiLA.&, tt>m m-m a
Maupibon, ttne Ö. oktobna A&Z&m»
JUetnlk XXV.
Ob drugi obletnici.
(Spisal Caranthanus).
Z bolestjo v srcu se spominjamo ob žalostni drugi obletnici preteklih dni, ko so Juli strti naši naši upi in smo doživeli razočaranje. Ako pomislimo nekolika nazaj, se nam zdi tedanja doba kol celo leto trajajoč pred-pust, nepretrgana veriga veselic, plesov in zabav, vse za narod, vse prirejeno od tujih agitatorjev, nepoznavajo-čih značaja koroških Slovencev. Zamislimo se nekoliko v njih «plodonosno« delovanje!
Resna, sloka, spoštovanje vzbujajoča postava, večkrat z nahrbtnikom, napolnjenim z agitacijskimi plakati, katere razsipa ob potih, kadar ga nihče ne opazuje hodi mož počasi, umerjenih korakov po cesti. Kdo je ta učeni mož? Vsak otrok ve povedati, da je to velik učenjak, plačan agitator, katerega so Kranjbi poslali na Koroško, da pridobiva ljudi za Jugoslavijo.
Oglejmo si nekoliko natančneje možakarja in spremljamo ga na njegovem «misijonskem« potovanju! Iz levega žepa mu gleda njegov evangelij «Slov. Narod« ali «Domovina« iz katerega črpa svojo modrost zoper farje in klerikalce, ker ve iz svoje skušnje, da se s to vrsto agitacije največ doseže. Na desni strani mu pa sramežljivo kuka iz žepa vrat steklenice, da si «agitator« od časa do časa namoči žejno grlo. Saj to je vendar popolnoma opravičeno in samo ob sebi umevno. Gospod mora mnogo govoriti, vročina je huda, cesta je pokrila s ped debelo plastjo prahu, a na vsakem oglu tu vendar ni gostilne.
«Živijo narod«, pozdravi vstopivši v pivno sobo, ondi sedeče voznike in kmete, naroči liter najboljšega in se vsede med družbo.
Začel je govoriti najprej o vročini, vremenu in letini, nato je razpravljal o kmetijstvu, ninni živinoreji, zboljšanju pašnikov, kurjereje, elektrike itd. Z eno besedo, on je povsod strokovnjak, vse ve, vse zna, pravcati vedež in «univefzalgeni«, da ga mora vsak respektirati. Slednjič je spretno privedel razgovor na glasovanje.
«Ha, kako boste pa vi glasovali, kaj? Permojduš, če ne boste glasovali za Jugoslavijo, vam bom vsa rebra polomil!« In udaril je s jiestjo po mizi. «Še en liter! Zn, vrtffia. za k a i smo plačani? Saj je denarja dovolj! Vidite, če boste glasovali za Jugoslavijo, boste tudi vi tako lahko pili. živijo! Hoch!« Učeni gospod Vseznal je ob vsaki priliki rad pokazal, da zna tudi nemški. «Mi smo vas prišli rešit izpod nemškega jarma. Na pij, goba žejna. Vidiš, v Jugoslaviji je dosti vina. To ga boš pil, če boš glasoval za nas! Jaz ga veliko nesem, Kranjc rad pije! Le mene poslušaj, pa ne fajmoštra, mi smo vam prinesli Jugoslavijo!«
In nalil si je zopet kozarec ter ga z vzklikom: «Vse za narod!« res izpraznil do dna. Vsa njegova agitacija je obstojala v zabavljanju in psovanju, svojim trditvam je dajal povdarka s pristnimi kranjskimi kletvami. V presledkih si je pridno nalival kozarec in se krepčal za nadaljni potek diskuzije, obstoječe iz izbranci cvetk psovk in priimkov, a ne stvarnih dokazov.
Tako so se razčeperili liberalni narodnjaki lansko leto po slovenski Koroški.. Vsak večji kraj je dobil podobnega klovna ali harlekina za agitatorja, katerega glavno agitacijsko delovanje je obstojalo v pijančevanju in veseljačenju. Našinci so se njihovim burkam smejali, nasprotniki pa so to spretno uporabili kot protiagitacijo. Veljave in ugleda niso uživali pred njim oziroma pred njegovo gonjačo so imeli rešpekt samo otroci.
Drugi, večinoma liberalni učitelji, so se odlikovali s popolno brezbrižnostjo in ponašajoč se s svojim svobodomiselstvom so z zaničevanjem gledali verske navade našega ljudstva po rimskem: «Odi profanimi vul-gus«. Oni, ne poznavajoč razmer, so nam ostali tuji, v svojih visokih oblakih nedostopni, ljudje niso iskali z njimi stikov, kratko rečeno, vsemu< agitacijskemu delu so bili balast!
Veliko bolj popularne so bile gospodične učiteljice, ki so v mladostni razposajenosti letale od zabave do zabave, se oblačile nedostojno kot Judinje ob poletnem času ob Vrbskem jezeru. Zelo rade so gospodične v družbi raznih kavalirja* švabčarile in pačile s pristnim kranjskim naglasom nemški jezik.
In mi smo si mislili, s skrbjo v srcu: Gorje nam, če bodo taki narodnjaki reševali naš narod!
Prišel je usodepolni dan, 10. oktober, zvedeli smo bridko resnico. Pa plačanih narodnjakov in buditeljev ni bilo več med nami. V naglici, po noči so kar brez slovesa zbežali na varno čez mejo in pozabili tukaj poravnati dolgove. Spomnil sem se besed sv. pisma: Najemnik pa beži, ker je najemnik. (
Potegnimo črto. In rezultat? Koroška se je titopilà v veselicah, plesih in vinu. Kar pa jo je še gledalo iz tega močvirja, jo je pogreznil Žerjavov svinec. Surovost vojaštva, zlonamerna hladnost beograjskih krogov in uporaba propagandnega fonda v Žerjavovih rokah za strankarske svrhe, — vse to je pripravljalo pot — zmanjšanju odporne moči slovenstva napram beograjskemu centralizmu.
Koroško smo zgubili, ker se je lo hotelo, in ker je plačano efijaltstvo, zaradi svojega in svoje stranke trebuha, zločinsko spretno spletkarilo v korist — Nemcev. Vsemu temu pa je diplomacija — brez Slovencev in proti njim — dala svoj blagoslov.
Kaj sedaj? Vse naše delo bodi osredotočeno na glavno točko programa vseli poštenih Slovencev, da iz-vojujemo najširšo zakonodajno avtonomijo, ki bodi pri vlačila sila neosvobojenim Slovencem za združeno Slovenijo v 'Okviru velike Jugoslavije!
Z izdajalci pa nobenega usmiljenja, ker «pokora klete njih grehote vnukom bo še poznim — tujčev jarem«.
Politični položaj.
Kriza* vlade. Vse konference so imele doslej samo (a rezultat, da se je konstatirala nevzdržljivost položaja. Po treznem presodim so Pašičevi poskusi, da se obdrži situacija in vladna kombinacija kakor doslej, neuspešni, režimski listi pa še vedno svetujejo in modrujejo, kako bi se dalo režimu podaljšati življenje. Prav posebno zanimiva je beograjska «Politika«, ki pravi: «Ali se ne bi dalo predpostaviti, da bo Pašič, ki je v notranji politiki tako gibčen in širokogruden (!), zgrnil v svoje naročje vse raznorodne elemente ter jih vsaj za nekaj časa pomiril? On bi n, pr. mogel, da sprejme samo eno orientacijo zagrebškega kongresa — zbliža-nje s Hrvati, — odvrne pa revizijo ustave ter vse druge sugestije tega zbora . . .« Kako naj bi Pašič sprejel sa ■ mo zbližanje s Hrvati, vse druge «sugestije« današnjih splošnih zahtev pa odklonil, to razume samo beograjska «Politika.«
O težkoči vladne krize. Vsi uglednejši politiki in celo demokratski ministri so uverjeni, da stoji sedanja vlada pred krizo in da bo sledila krizi ostavka, samo se še sedaj ne more trditi z gotovostjo ali bo ta demisija pred sejo glavnega odbora in klubov, ali takoj po svečanostih v Pragi in K umano vem. Izlaz iz vladne krize bo po mnenju finančnega ministra Kumanudija zelo težak in sicer: novo-vladno koalicijo bo treba ustvarili na povsem novi podlagi; ministrski portfelji se bodo morali izmenjati in težko ho „najti,prave osebnosti za novi kabinet.
Z napadi na vojnega ministra nadaljuje radikal-ska «Tribuna«. Najprej glede konfidentske liste, sedaj mu pa stavlja tale vprašanja: 1. Ali sta šla in zakaj sta
šla gospodična Zorka Vasiljevičeva in g. Mijolkovič, direktor zavarovalnega društva «Srbija« na Dunaj? Ali zato, da sprejmeta, kakor se trdi 1,500.000 dinarjev, kol provizijo za prodajo municije ‘ naši državi?— 2. Kdo sta ta Srb in ta Dunajčan, ki grozita s tožbo in odkritjem velike afere, ko se tudi njima ni izplačala ista provizija, kot jo je sprejel beograjski agent Fijucek, — 3. Ali je sprejel general Vasič kako preteče pismo iz Dunaja od doličnega sbrškega agenta in ali je res, da je dunajski fabrikant municije Mandl s 400 tisoč dinarji pomiril neke nezadovoljne? — Mi bi radi videli, da liodo odgovori na ta vprašanja jasni in razločni, da se viid, kaj je resnica in kaj ie obrekovanje.
Deset let je danes preteklo, ko je črna gora napovedala vojno Turčiji, kmalu za njo — in sicer 18. okt. 1912 — so sledile še Srbija in Bolgarija. Tako se je zä-i čela vojna, ki je znana v zgodovini pod imenom «bal-I kanska«. Nepričakovano hitro in zmagoslavno je kon-I cala balkanska vojna. Macedonija je bila od tretjih I vržena kot jabolko razdora med Bolgare in Srbe, da je : prišlo do obžalovanja vredne bratomorne vojne, ka-' tere posledice še danes težko občutimo in bodo še dolgo j. v spodtiko medsebojnemu sporazumu in ovira bral-j skemu jugoslovanskemu združenju. Velesrbstvo in ve-lebolgarslvo je bilo in bo vedno vir nesreče za njih in za tiste, z njimi-delijo usodo. K sreči se je velebolgar-j sivo ugnalo, velesrbstvo pa dobiva svojo moč zaenkrat : se iz centralizma in od kratkovidnih, pohlepnih poli-; tikov. Upati pa je. da bodo. skupni interesi združili vse 1 Jugoslovane v skupne meje pod geslom: vsakemu svoje j v avtonomiji!
Katoliške šole v Bosni in vlada. Sarajevska «Ne-! delja« piše: 5' Bosni in Hercegovini je 40 katoliških šol. Od teh je nekaj delovalo že za časa turške oblasti, a-tekom avstrijske okupacije se je na teh šolah vzga-' jala narodno zavedna in zanesljiva inteligenca. Pričakovati bi bilo. da hp'narodna vlada tem šolam po-j svečala iz hvaležnega priznanja skrb in podporo. Toda ’ vlada res nadzoruje te šole, ukazuje poprave šolskih I zgradb, določa zanje knjige in se zanima zlasti za «pa-; trijotično« vzgojo in zato, ako se z zadostnim spošto-! vanjem navaja ime; atentatorja Principa itd. Kar se
■	tiče podpore., pa daje vlada vsem lem 40 katoliškim šolam vsega skupaj 10.000 dinar jev ali 40.000 kron letne podpore! Toliko zasluži vsaka učiteljica, ki je prvo le -
: to v službi. Ko je prišla nedavno h g. Grdjiču, ki mu je j od prevrata sem poverjeno šolstvo, prednica nekega sa-I rajev.skega katoliškega zavoda in ga opozorila, da obis-
■	kuje sarajevske katoliške šole 2000 otrok in da bo mo-1 rala vlada izdajati milijone, ako se bodo ti zavodi zapeli, je g. Grdjič rekel; «Mi bomo le milijone radi dali,
bomo imeli vsaj mladino v svojih rokah! Mi to tut. hočemo, da vaše katoliške šole izginejo!« To je tort prosvetna politika vlade, njeni šolski program in nje na enakopravnost!
Jugoslovanski Miklavž.
Na žalost smo že davno morali spoznati, da pri na ne vlada to, kar se po kulturnem svetu imenuje in raz ume kot vlada, temveč nekaj posebnega: neka pol javna in pol lajna družba, katero imenujejo Srbi, ki imaj-v tem že več izkušenj, — porodica. Porodica, to je sorodstvo — krvno, duševno ali kakorkoli, je zastopan, tudi v vladi, sedi na ministrskih stolčkih, sestavlja i: podpisuje naredbe, uredbe, ukaze in zakone, izvršuj često tudi kraljevsko oblast, rešuje in rešava, pa venda; vse te na vladnih mestili" vidne osebnosti niso glavni del porodice ali družbe, ki nas vodi, vleče, pogreza, u gonablja ali vlada, temveč glavni del in izrečno pov dar jeno najaktivnejši del te družbe je raztresen po cei «čaršiji«, — da prednjači največjim špekulantom i, velekapitalistom.
Ministri so pravzaprav orodje onih porodičarjev. ki so razdeljeni po bankah, vele ležiščih, borzah in drugih profitarskih mestih. Glavni porodičarji pa sploh n nastopajo javno v bankah, veletrgovinah in tako dalje. lemveč vodijo svojo zasebno, nekontrolirano in pri lem posebno izdatno trgovino.
Vsem tem vrstam in strokam pa prednjači na vsa; način g. Nikola Pašič. Oh je na vladi in na «čafšiji« in on ima glavne zasluge na tem, da se je sistem porodic uvedel najprej v Srbiji, potem pa v Jugoslaviji. On j> bil iz profiterstva ali trgovine upornik, ustaš, izzval ji upore, izdajal manifeste, kar je danes vodil, to je jutri obsojal in tudi sodil, pri slabem koncu tega in onega je pa druge pošiljal v ječo in smrt, sebi pa je očuval zdravje ter nagrabil veliko premoženje.
Da to ne bi padlo javnosti v oči, je uvedel v javno življenje poseben sistem, ki se ne razlikuje od nekdanje, od njega samega toliko preklinjane vladanavščinc iz najhujše Obrenovičeve absolutistične dobe: uvedel je sistem ene ali pa dveh garnitur. Kadar je bil on na krmilu, so imeli njegovi ljudje vse, drugi pa nič, ko- jo on. z- drugimi jstrankaini .sklepal vladRC zveze, so se delokrogi in izkoriščevalna polja razdelila in na krmili;
, ali v pravici toliko proslavljene demokracije je bila ena in druga «garnitura« vladnega zavezništva, vsi ostali krogi in sloji srbskega naroda pa brez vsake besede. To se je preneslo na Jugoslavijo in na krmilo sta prišli radikalska in demokratska garnitura, samo da-je seda j začela ena drugi strahovito nasprotovati, ker noče nobena prevzeti cele odgovornosti današnjega režima. Policija je demokratska, sodnija radikalska — in seljak-Srbin, politično prebrisan, v južni Srbiji nosi po žepu po dvoje strankarskih izkaznic: če pride poli-. caj od ene, pokaže demokratsko, če pride sodnijski pisar od druge strani, pa radikalsko strankino izkaznico in pri enih in drugih se lahko izkaže kot lojalen državljan te države. Pašiču je dovolj, če ima svojo močno «garnituro« in danes bi se zvezal tudi s policajdemo-kratom Pribičevičem, kaj program, kaj stranka, sardo da je močna garnitura!
Ker vedno samo garniture smejo govoriti, je tudi Pašič pri vsej svoji grabežljivosti postal tradicijonalna figura. Čitajmo razne vladne liste, pa vidimo, da se govori, da mu je narod veliko premoženjč «naklonil«. in da se ne bi smelo reči, da si je on sam to veliko imetje — nagrabil.
Kdo govori, samo vladna garnitura in nikdo drugi! Ona in naj je še tako nasprotna v razdelitvi plena, ima pa interes, da teko govori. Pašič je Miklavž. Gre, nikomur ne pove kam, pride in vedno prinese. Danes «Omnium Serbe« za sebe in ludi za druge v vladnem taboru, jutri brezžično štaeijo enemu in vseiii in tako gre brez kraja in konca. Vladni tabor pozna svojega Miklavža. Pa še kako! — Pozna ga, ceni in drži!
Miklavž hodi vedno, tajno naokrog, gre in zopet pride. Prvi je njegov sin Rade, ki ga vpraša, drugi pa čakajo, dobro vedoč, da Miklavž tudi njih ne pozabi. Pašič pride od mirovne konference, sin ga vpraša,: Kaj je, oče, kaj prinašaš? — Mir, vojne odškodnine. — Dobro je, dobro zasluži. — Sin Rade se spravi na nemške črede volov v zvezi s Puceljem, konje da oficirjem, stari Pašič pa napravi listo svojih vojnih odškodnin, ter zahteva za vsak liter vina, za vsako staro pipo, cigaretno dozo, palico, kubom (starinsko kresilno orožje), razne spomine na carje in kralje po tisoče in tisoče dinarjev odškodnine. Miklavž gre, ne pove nikomur ne kod ne kam, kaj sklepa in kaj dela, vrne se, sin pa že vpraša: Očka, kaj si prinesel? — Prinašam vojno! — Tudi vojna je dobra, mnogo se zasluži! —• Sin Rade to že 'dobro ve, ko so Srbi krvaveli in umirali sestradani in raztrgani, je on delal najboljše kupčije.
Očetovo delo, celi državi tajno in prikrito, generalsko bojaželjnost, vladino nesposobnost izrabi, kupi v Rimu 200.000 vojaških oblek tér se pripravi za vojnega liferanta za vsak slučaj. Tako dela sin. ki ni javen bankir, ni javen trgovec, temveč samo sin starega — Miklavža in teko delajo vsi porodičarji, vsak po svo-
jih močeh, po svoji spretnosti in vsi v nenasilni želji po profitu.
V ministrskih sobah se določajo monpoli, a pred vratmi pa čakajo drugi porodičarji, da prevzamejo Ii-feracije in glavne zaloge, na ministrskih sejah se raz-' pravlja o slabem prometu, o pasivnih krajih, o draginji in pomanjkanju, drugi porodičarji si pa manejo roke, ker je vse, kar vlada razpravlja in sklepa, voda na njihov mlin. Zanemarjen promet je odrezal pokrajino od pokrajine in tudi drugače se ne skrbi za to, da bi preostanki enih krili nedostatke drugih krajev, kar noče razumeti vlada, to dobro razume njena špekulativna žlahta, ki nakupuje in prikriva velike zaloge živil in drugega blaga, da si iz pomanjkanja kuje dobiček, za spremembo nam dovaža tudi moko iz Rumu-nije, Bolgarije in Italije, mast iz Amerike in ko upravna zanikernost dopušča, da se kvarijo velikanski gozdovi, dobivamo tudi les iz tujih dežel po porodičarskih rokah, ki še nikdar niso delale brez velikega dobička.
Vsaka stvar ima svoj konec in tako se bo tudi po-rodièars'o izkoriščanje nehalo, zmanjkalo bo plena. V Pašič-Miklavžev režim verujejo oni, ki čakajo na o-že tako razmnožila, da Miklavž ne zmore več darov za vse, ki so pri njej že od nekdaj, kaj še le za nove. Plena je vedno manj, zemlja je izmozgana, odtod prepiri in razkoli med porodico, nova jata hlapcev naj se zaveda, da ostane vedno hlapčevska in da po prestanem Miklavžu ne bo nikdar gospodarila nad narodom, ki jo je že spoznal in obsodil.
Po svetu.
Švica bo posodila Avstriji 20 milijonov švicarskih frankov in to radi tega, ker je ponudila poljska vlada, da prevzame za avstrijsko posojilo 10 odstotne garancije. Poljaki ponujajo Avstrijcem garancije — je ravno tako, kot bi kazal slepec slepcu pot.
Sestanek orijentalne mirovne konference želijo Angleži v Veneciji ali v kakem kraju v bližini Carigrada tekom 14 dni.
Grki morajo izprazniti Trakijo tekom 10 dni. —
Med zavezniki in angorsko vlado je že podpisan prehodni sporazum. Po tem sporazumu morajo Grki izpraznili Trakijo do Marice. Izpraznjene Trakije pa ne sme Turčija poprej zasesti, dokler ne bo podpisan mir. Ako bi se Grki protivili tem pogojem, bodo začeli zavezniki na pram Grčiji z nasilnimi koraki, angleško brodovje bo blokiralo grško obal in Turki bodo dobili dovoljenje, da prekoračijo morske ožine.
Grki nabirajo dobrovoljce. Grški vojni minister je izdal proglas na vse nemobilizirane moške, naj se priglasijo za vojno službo kot dobrovoljci in služijo lot laki do konca vojne.
Resna opasnost. V Kirkilisah in Istrandži in v oko- j lici ravnokar omenjenih krajev se je nabralo okoli ;
100.000	izlakanih grških beguncev in obstoja resna ne- j varnost, da pride do pokolja in ropanja med tamoš- ; njim turškim prebivalstvom. Močne grške čete korakajo v smeri proti Rodosto ter Čataldži in na potu rekvirirajo | ves živež. Bolgari so zabranili prehod grškim in tur- j škim beguncem na bolgarsko ozemlje.
Odstop carigrajske vlade je fakt, angorska vlada bo ; poslala v Carigrad svojega guvernerja. Carigrajski sul- i tan bo odstopil po sklepu miru.
Nevarna francoska igra. Po angleških zagotovilih ; se je postavila Francija na stališče, da se naj Rumu- j nija in Jugoslavija izključita od orijentalske mirovne j konference in to radi tega, da se z izključitvijo Rumu-nov in Jugoslovanov lahko opraviči tudi izključek — Rusije. V Londonu se baje protivijo temu francoskemu predlogu, ker Rusijo in Turčijo zamorela ogrožati samo Rumunija in Jugoslavija.
Rusija in Anglija. Ruska vlada je v noti na Anglijo j protestirala zoper samovoljno zatvorilev Dardanel, ki jih straži nič manj kakor osepi angleških drednotoc. j Nato je angleška vlada razglasila po «Reuterju« vest, da je ruski protest brezpredmeten, ker Anglija Dardanel nikomur ni zaprla. Danes se poroča, da je Anglija j v sporazumu s Francijo in Italijo odredila zatvoritav Dardanel za 48 ur. V imenovani noti ruske vlade je bilo ! •med drugim rečeno: «Svoboda morskih ožin ne pomeni svobode za zapadne velesile, da blokirajo ožine, kadar se jim zdi, pod katerokoli pretvezo in odrežejo Črno morje od ostalega sveta.« Nadalje: «Rusija razume svobodo ožin v tem smislu, da se razteza le na trgovske ladje ter enkrat za vselej osvobodi ožine in Črno morje od pričujočnosti tujih vojnih brodovij.« — Kakor sc vidi, se Anglija za to me ne zmeni in se vede na tujem kakor doma. Utegne priti čas, ko bo to imelo tudi za Anglijo neprijetne posledice. Sicer se pa Angliji že sedaj otepa. V Mezopotamiji so se že pred Kemal-pašino ofenzivo kazali znaki upora proti angleški nadvlad:. Anglija je s svojo brezobzirnostjo sicer ukrotila ministre, položaj je pa ostal kritičen in se vedno boj ostri.
Mirovna konferenca v Moskvi. V Moskvi se sedaj pripravljajo velike in važne stvari, vse ono, kar se je v Parizu in v Londonu zgrešilo, to se pripravlja sedaj v Moskvi z večjo vnemo, resnostjo, poštenostjo in vsem drugim, kar jamči za velik uspeh in še večji pomen. Snuje se velika vzhodna antanta in sedaj tudi razoro-žitvena konferenca med Rusijo in njenimi sosedi. V Varšavi so se že sestali zastopniki generalnih šlabov Poljske, Finske, Estonije, Litve in Rumunije, da se ; pripravijo za moskovsko razorožitveno konferenco. — j Ruska vlada je poslala rumunski noto, v kateri jo po- ! novno poživlja, da se udeleži razorožitvene konference v Moskvi, ne da bi stavila kake predhodne ultimativne zahteve (Besarabija), ker je Rusija pripravljena se prijateljsko razgovarjati o vseh še nerešenih vprašanjih.
Skoraj neverjetno. Skladatelj Egidij Russo v Trstu
jfc objavil v listu «Era Nuova« članek, v katerem opisuje glasbeno stenografijo. S pomočjo kombinacije pik., krogov in znakov je mogoče vsako melodijo takoj sproti prenesti na papir, pa naj jo svira solist ali pa še tako mnogoštevilen orkester ali pevski zbor, ker se da zabeležiti tudi orkestracija. Bajé so celo najslovitejši glasbeniki navdušeni za to novo iznajdbo, ki jo imenuje vidi, kaj je resnica in kaj obrekovanje.
Beležke.
Sloves pravega Srba in srbskega ministra je dose gel poštni minister Miladinovič po mnenju «Balkana«, ker se je razvnel v največjem šovinizmu na radikalnem shodu v Somborn. Minister, ki na najhujša očitanja nereda in korupcije pri pošti niti ust ne odpre, minister, ki je tudi teda j molčal, ko se je pri proračunski debati ob splošnem krohotu konštatiralo, da se o pošti ne splača govoriti, ker je tako slaba, je v Somboru kai besnel v svojem «patrijotizmu.« Med drugim je tudi vpil: «Jugoslavija je avstrijska laž; država naša, če bi že hotela spremeniti svoje ime, se sme imenovati samo «Velika Srbija.« Vojska podpira našo odločnost in oni Hrvati, ki nosijo razdor, se bodo srečali z vso silo in močjo srbskega naroda.« — «Balkan« ga hvali ter porabi še priliko, da govori o srbski stranki.
Naše edinstvo. Muslimanska «Pravda« prinaša tole sliko: Povodom učiteljskega kongresa v Sarajevu sta se razgovarjala dva učitelja, eden Bosanec in eden Srbijanec. — Ali si ti kolega za edinstvo? — vpraša Srbijanec Bosanca. — To že, samo, da bi se morale dati pokrajinske avtonomije, ker so pač razmere v vsaki pokrajini druge in ker .... Kaj razmere, se zadere Srbijanec, — komaj smo izvojevali to naše edinstvo, in seda j ga moramo očvrstiti! — Prosim te-kolega, koliko pa imaš plače?"— vpraša Bosanec Srbijanca. — Ja, brate, nekaj nad 2000 dinarjev. — Jaz pa, vidiš, samo 1200. — Zaka j je to? — Drugačne so pri nas razmere, odvrne Srbijanec.
Žandarske kasarne in postaje gradijo po južni Srbiji na narodove stroške. Vas, ki dobi posta jo, jo mora sama plačati ter po večini tudi žandarje izdržavati in tako stane v ubogi macedonski vasi žandarska postaja več kot vse vaške kolibe skupaj. BitOljski list «Radikal« piše, da je to nezakonito ter da se mora s tem takoj prenehati. Čudne pojme imajo današnji oblastniki o dolžnosti in pravici naroda. Pravic mu sploh ne priznajo, nalagajo mu pa baš toliko, kot v vojnah kaka tuja si'a podjarmljenemu svetu.
Bolgarija in Bolgari.
Bolgarska javnost.
«L’Echo de Bulgarie«: Politika osvajanja je končno propala. Čas je da prepusti svoje mesto politiki miru in sodelovanja. Dogodki zadnjih let so dovolj poučni, da Grška spozna, koliko je s svojo nevračunljivo politiko ovirala vzpostavitev miru in normalen razvoj svoj in drugih. Iskreno želimo, da po tragičnih dneh, ki jih preživlja, Grška pride do orijentacije izrazito miroljubne politike. V tem so ji zagotovljene iskrene in lojalne simpatije.
Isti list: Beograjska «Politika« je priobčila vest, češ, da je v Sofijo prispela boljševiška vojaška misija, da organizira boljševiško revolucionarno gibanje v Trakiji. Odločno dementujemo to vest, na kateri se pozna tendencijozen namen.
«Slovo«: Poraz Grške, zlasti pa sklepi Francoske, Angleške in Italije, da se vzdrže pravice Turčije na Vzhodno Trakijo z Drinopoljem, vse to je popolnoma predrugačilo račune Male antante. Sicer pa je naravno, da niti Srbi, niti Rumimi ne pojdejo na vojno zalo, da ohranijo Grkom Solun in Dedeagač. Očividno je, da je konec politiki obkoljenja Bolgarije in s tem je tudi konec dosedanjemu postopanju Jugoslavije in Rumunije napram Bolgariji. Dosedaj se Srbi niso upali odkrito govoriti o svojih zahtevah na Solun. Grški poraz in prihod Turkov v bližino Marice nudi Srbom bolj proste roke, ker se boje morebitnih komplikacij. Prisiljeni so, da spremenijo svojo politiko napram Bolgariji in njenemu izhodu na morje.
«Zora«: Grška vstaja ima patrijotski značaj; gre za ohranitev Trakije. i a vstaja ni delo boljsevikov ali republikancev. Izvršili so jo častniki in vojaki zaradi spremembe oseb, dočim se režim niti za las ne bo spremenil. Gre za novega kralja in novega ministrskega predsednika. Predsednik vlade je znan; svojčas je bil izgnan in je sedaj v Parizu. Tudi glava države je že pripravljena; zet rumunske kraljice iz anglosaksonske vladarske hiše in svak jugoslovanskega kralja. Grčija pač ni mogla boljše izbirati. Šlo bo zato, da se spet razgib-1 je trakijsko vprašanje in se bo poskušalo v ta namen zlepiti dele grške vojske. Znano pa je, kako misli odgovoriti Kemal-paša. Požar na naših mejah se približuje.
«Preporee«: Konstantin je odstopil v korist svojega sina Jurija, zeta romunskega kralja in svaka kralja Aleksandra. Vlada v ostavki je saura pozvala Venize-losa na krmilo države, da reši Trakijo. (Izvrstni glumci so ti-le Grki — op. ur. «Str.«).
«L’Echo de Bulgarie«: Če pazno motrimo vse okolnosti in dejstva, vidimo, da je položaj skrajno napet. Dogodki se razvijajo z bliskovito hitrostjo in nevarnost novega prelivanja krvi še ni odstranjena. Vsled svojega neposrednega sosedstva s Turki in Grki, Bolgarija je najbolj izpostavljena v slučaju obnovitve sovražnosti v Trakiji. Obračamo pozornost velesil na to dejstvo, ki je tem neugodnejše, ker je Bolgarija popolnoma razorožena. Nevtralnost namreč zahteva sposob-
nost obrambe lastnih meja. Bolgarija pa nima niti dovolj vojske za varnost in red v notranjosti svoje zemlje.
«Pobeda«: Dogodki v Grčiji z dne 26. in 27. m. m., podčrtavajo dejstvo, da je dva dni pred revolucijo ministrski svet sklenil izvršiti z vladnimi naredbami to, kar bi sicer moralo biti delo revolucije. Torej še pred revolucijo je vlada sklenila pozvati Venizelosa in kot j neizogibno posledico tega tudi abdikacijo kralja Kon-; stantina. Dva dni na to je bila «revolucija«, ki se : je izvršila brez resnih dogodkov in brez vsakega odpora«. Istotako se zanika republikanski značaj. Če pomislimo, da so «revolucionarji« poverili Venizelosa z nalogo, da brani grške interese v Evropi in podvzame mere za orgatnizacijo odpora v Trakiji, — se ne moremo iznebiti vtisa smešnosti grške revolucije. Vsekakor pa je jasno videti bistveno vladni značaj te «revolucije«.	/
«Radikal« (Sofija): Zdi se, da je v Atenah še eto-i volj naivnih ljudi, ki mislijo, da bo diplomatični Vem-i zelosov genij ohranil Grški njene pridobitve v Evropi.
; Po velikih turških zmagah je dvomljivo, da M Veni-zelosova vlada mogla doseči kake uspehe za Grško. Rezultati turških zmag so tako veliki, da jih diplomatic-no ne bo mogoče ovreči, Grčija se bo morala odreči svojim sanjam o vzpostavitvi Bizancije in najti leka svojim ranam, pa naj bo že na vladi kdor koli: Venizelos ali Konstantin.
«Narod« :	Ozemlje med črnim, Marmorskim in
Egejskim morjem mora postati svobodna država, ki naj odpre svoja pristanišča vsem narodom. Popolno in definitivno nevtralnost naj zajamčijo vse države. Avtonomija Trakije — v teni je rešitev trakijskega problema.
«Makedonija«: Nas Macedonce spaja ljubezen do • domovine. Naša trdna vera pojačuje odpornost legitimnih narodnih aspiracij, ki jih nobena sila ne more nikdar zatreti.
Svetovna javnost.
«Manchester Gardian« (Anglija); zahteva, da se udeleže vzhodne konference v Mudaniji tudi zastopniki Bolgarije in Zveze narodov, ker gre za stvari, ki direktno zanimajo Bolgarijo, Zvezo narodov pa zlasti kontrola nad morskimi ožinami in uprava avtonomne Trakije.
«Daily Chronicle« (Anglija): piše v istem smislu.
«Daily Mail« (Anglija): Venizelos, «grški netilec požara« (fire brand), je dospel v London in se takoj oglasil v zunanjem ministrstvu. V London prihaja z bakljo vojne; vendar pa je bil bolje sprejet, kakor pa turški odposlanci v začetku avgusta. Tiste, ki prihajajo k nam z oljkino vejico, ne sprejme nobeden britanski minister. Venizelosu in njegovim finančnim prijateljem Anglija ne sme zaupati, ako hoče vzpostavitev trajnega miru na Vzhodu. Venizelos in njegovi prijatelji, ki so krivci vseh sedanjih ležkoč, je izvršil fatalno ekspedicijo v Malo Azijo vkljub svarilom pokojnega maršala Henry Wilsona, ki je prorokovah da bo Venizelos upropaslil Grško. Nočemo, da sedaj, poleg Grške, upropasti še Anglijo in jo zavede v porazno vojno,
Dnevne novice.
Dr. Hohnječeva shoda na Brezno in Rerašroiku sta
bila včeraj hvalevredno dobro obiskana. Gospod poslanec je razlagal na zborovanjih na prostem na priprosto podučnih vzgledih zunanji in notranji politični položaj. Zborovalci so ob koncu shodov izrekli zaupanje Jugoslovanskemu klubu in obsodil vsak morebitni oboroženi nastop naše vlade, zahtevali izdatnejšo prehranjevalno pomoč in krščansko šolo.
Vinarsko-sadjarska šola v Mariboru ostane. Ker je že razpisan sprejem učencev v srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in ker bo ta šola nameščena v. sedanji vinarsko-sadjarski šoli, je poslanec dr. Hohn j« o usodi vinarsko-sadjarske šole v bodočnosti vložil interpelacijo na g. ministra poljedeljsva. Dne 7. oktobra je dobil tale odgovor, datiran s 4. oktobrom; 1. Srednja kmetijska šola v Mariboru je samostalna ustanova, keja bo postajala poleg sedanje sadjarsko-vinarske šole, katera se v nobenem slučaju ne bo ukinila in njeno ukinjenje ni bilo nikdar nameravano. 2. Za zidanje posebne zgradbe za srednjo kmetijsko šolo v Mariboru so izdavna podvzete potrebne mere, to je, ukazano je upravi, da stori, kar je potrebno, za izdelavo načrtov in proračuna. 3. Za prvi dve leti bo samo za učilnice složila sedanja zgradba sadjarsko-vinarske šole, ne đa bi se motilo delo v tej šoli, a v tem času bo se pripravilo vse, kar je potrebno, da bo v tem roku nova zgradba gotova.
Srednja kmetijska šola za prvi čas ne bo imela svojega internata.
Tudi državnim uslužbencem je že dovolj čakanja.
Sedanja vlada vedno maže, državne uradnike s potrpežljivostjo, češ, le čakajte, službeno pragmatiko bomo že izgotovili in potem bo konec uradniški bedi. Sedaj že vendar uradniki uvidevajo, da so obeti o uradniški pragmatiki s strani sedanje vlade prazni in je seglo uradništvo po samoodpomoči. Državni nameščenci bodo osnovali v najkrajšem času poseben osrednji odbor, katerega naloga bo, da preskrbi privatne službe vsem onim državnim nameščencem, ki bodo zapustili državne službe. Iz državnih služb bo izstopilo veliko število uradništva in to sigurno, ako ne bo vlada rešila uradniškega vprašanja pri prihodnjem parlamentarnem zasedanju. Ravnokar omenjeni pokret med državnimi nastavljene! zna imeti nedogledno slabe ter pogubonosne posledice za celo državo.
Tovarišem! Ponovno opozarjamo, da moramo koncem tega tedna (do 12. oktobra) skleniti račune. Zato zaključite svoje nabiralno delo čimprej ter vrnite izpolnjene nabiralne pole, kakor tudi denar na naš na-
slov. Za slučaj pa, da ne bo mogoče vsem tovarišem završiti svojega nabiranja še ta teden in nam do J 2. oktobra 1922 vposlati denarja in nabiralnih pol, naj nam jih poedini tovariši izroče pri svojem prihodu v Ljubljano. Nabiranje od strani naših organizacij na deželi (Dekliških zvez in Orlovskih pododsekov) ter drugih naših somišljenikov, na katere smo se tozadevno obrnili za sodelovanje in podpiranje, se lahko naprej vrše ter nas po končanem nabiranju obvestite na naslov: Štajerski pododbor menze kat. akademikov — Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Za prevoz v Ljubljano poskrbimo mi. Do 14. oktobra 1922 pa bo naše tajništvo poslovalo v Mariboru, nato pa pod gorajšnjim naslovom v Ljubljani. Toliko v pojasnilo.
Ker začno predavanja na ljubljanski univerzi na nekaterih fakultetah 16. oktobra in ker do 10. oktobra še ni bilo mogoče izvesti vseh tehničnih priprav za menzo, se stvori naša menza še le 16. oktobra, kakor je bilo prvotno objavljeno. Na to vas opozarjamo. Ne pridite pred 16. oktobrom v Ljubljano.
Za našo menzo v Ljubljani so darovali: Mariborski bogoslovci 1200 K; upravitelj sivo Vetrinjskega dvora 1000 K; Obran Matija 800 K; Bratje Tavčar 600 K; (dobimo še prispevke v realijah); dr. Josip Leskovar 400 K; dr. Josip Hohnjec 400 K: dr. Alojzij Juvan 200 kron; Starčič Franc 120 K. Tajništvo nabiralne akcije za menzo kat. akademikov — Maribor, Koroščeva 12.
škandal za škandalom. Hrvatski pokrajinski namestnik Demetrovič je izdal okrožnico ter jo priobčil tudi v «Službenih Novinah«, v kateri poziva vsa vodstva srednjih in podobnih šol, naj strogo pazijo, da se dijaki ne bodo vpisovali v nobeno telovadno društvo, ako ni včlanjeno v SHS Sokolskem Savezu. Vsa druga telmsadna društva so za dijake prepovedana.
Ss Proti železniškemu škandalu. Na zborovanju zveze industrijalcev v Ljubljani se je govorilo o žalostnem položaju državnih železnic. Navajali so se škandali, katere smo že mi nedavno opisali v daljšem članku in sprejela se je resolucija, ki roti vlado in posebej še ministra saobraćaja, da neznosni nered odpravi, ter odstrani s tem največje nevarnosti, ki pretijo trgovini in ob enem tudi celi Sloveniji, ki je izročena bedi in obupu, ker je že danes dejansko brez železniškega prometa. Omeniti je treba, da pripozna resolucija tudi bedno stanje železniškega osobja, ki je sramotno plačano, po vagonih nastanjeno in ki ob taki eksistenci tudi ne more dobro opravljati svoje službe.
Žalostna statistika. Po podatkih ministrstva za socijalno politiko je v Srbiji in Čmigori 137.022 rodbin v vojni padlih vojakov. Od tega velikega števila pa 12.837 otrok brez očeta in matere. V Banatu, Bački in Baranji je 14:340 vdov, sirot brez staršev pa 1104. V Hrvatski in Sloveniji 12.135 vdov, 27.372 otrok in 1406 sirot brez staršev. V Dalmaciji je 4057 vdov, sirot brez staršev pa 2989, v Sloveniji je popisanih 9407 vdov, 15.007 otrok in 2012 sirot brez staršev. V Bosni in Hercegovini vdov 12.385, otrok 29.398, sirot brez staršev pa 2772. — V to štatistiko niso vštete one invalidske rodbine, katerim se invalidske podpore regulirajo, pa še niso regulirane.
Dete zblaznelo vsled batin. Naslednji slučaj se ni zgodil pri vpadu kačakov ali macedonskih komitov, temveč sredi Sarajeva, ker je batinaštvo prišlo policiji že tako v kri, da se znaša celo nad otroci. Sarajevska «Pravda« pripoveduje: V naše uredništvo je prišel Huso Turčalo, ter izpovedal: Moj sin Hamid, dete od 9 let, obdolžen je po nekem policijskem agentu tatvine. Izjavil sem, da vse poravnam, če se detetu kaj dokaže. Pozval sem tudi dotičnega agenta, naj preiskuje v okolici in pa v moji hiši, da se skaže, kaj je resnica. Agent ni pristal na to, temveč je odvedel dete na policijo. Tu so otroka silili, naj prizna in ker ni imel kaj priznati, so ga pretepali. Pretepenega, modrega in krvavega obraza, oteklih oči so mi ga poslali zopet domov. Od tedaj dele ni več pri pameti, po noči vstaja in vpije od strahu. Težko, da se mu normalno duševno stanje kedaj povrne. — K temu ni treba komentarja! In minister policije se še upa ponašati s svojo protibatinaš-ko naredbo in cela vlada s kulturo, ko 'je vse polno taki hin enakih slučajev.
Goriška Matica v Gorici izda za leto 1923 tri knjige in sicer: Koledar, Zabavne knjižice III. zvzek in Siravoho knjigo za skupna ceno 20 dinarjev. Po vsebini in s slikami bogatem koledarju bo pridejan zemljevid cele Julijske krajine v slovenskem jeziku. Zemljevid bo mogoče vzeti iz koledarja in ga obesiti na steno. Zabavno knjižico je priredil pisatelj in pesnik dr. Al. Gradnik, Sirahove bukve pa dr. Andr. Pavlica. Kdor si želi knjige nabaviti, naj do 15. oktobra t. 1. javi svoje ime in stanovanje podružnici Jug. Matice v Mariboru, Sodna ulica 32.
Iz Maribora.
MARIBORSKI OBČINSKI SVET.
Po daljšem odmoru se je v petek, dne 6. oktobra, zopet sestal mariborski občinski svet k redni seji. Na dnevnem redu so bila poročila županova, interpelacije in poročila odsekov.
Dva nova občinska svetnika, župan imenuje za overovatelja zapisnika občinska svetnika dr. Jerovšeka in Selinšeka. Svoje mandate sta iz zdravstvenih razlogov položila člana občinskega sveta gg. Anton Krepek (SLS) in F. Voglar (JDS). Sklene se na mesto odstopivših vpoklicati njune namestnike. Namesto Krepeka pride v občinski svet g. Ivan Lorber, slikarski mojster, namesto Voglarja pa g. Franjo Bureš, mar. Nadalje poroča župan o ustanovitvi občinske mesnice in o spremembi pravil Mestne hranilnice.
Nato se je razpravljalo o interpelaciji khiba JS-DS:
Kdo je kriv, da se v Mariboru ne zida?
Župan pojasnjuje, da je bilo že lansko leto sklenjeno, da mora v Mariboru okoli 40 tvrdk, med lemi vse banke, graditi poslopja za stanovanja. Ti sklepi so bili že pravomoćni. Mestna občina bi imela pravico dotične banke in tvrdke deložirati in jih tako prisiliti, da zgradijo predpisane stanovanjske hiše. A kakor strela iz jasnega neba je dospel iz Beograda preko pokrajinske uprave dopis ministra za socialno politiko (Medklici: Socialno smrt.) dr. Gregorja Žerjava, po katerem je določeno, da, kdor je že začel zidati, mora gradnjo nadal jevati, a kdor še ni pričel, tega se ne sme prisiliti h gradnji (Burni ugovori. Velika nevolja v sejni dvorani. Občinski odborniki JDS gledajo pod klopi.) Minister dr. Žerjav namerava izdati nek «Pravilnik« k stanovanjskemu zakonu, ki bo uredil vprašanje, kdo mora graditi nove hiše.
Prvi govornik k temu predmetu je načelnik kluba JSDS g. Bahun, ki imenuje to Žerjavovo odredbo «javen škandal.« V imenu kluba SLS govori g. dr. V er st o v š e k, ki izvaja: «Ta dopis dokazuje, kako vlada sama ruši avtoriteto. Mi '«brezdomovinci« in «kršitelji države«, kakor se nas imenuje, moramo danes ščititi zakone, a minister jih kruši. Nedopustno je v ustavni državi, da bi se veljavni zakon razveljavil kar s kakim ministrskim pismom. Stanovanjski zakon je pravomo-čen in minister ga ne more sam razveljaviti. To more in sme storiti le parlament. Namesto, da bi vlada podpirala ob času neznosne stanovanjske bede gradbeno gibanje, pa ga zavira in gre bogatim bankam na roko. (Burni klici ogorčenja: Škandal! Vrana vrani ne iz-k ju je oči!) Dr. Verstovšek stoji na stališču, da se naj mestna občina drži pravomočnega sklepa in naj banke in druge, ki so po lem sklepu prisiljeni graditi, delo-žira. Ob enem pa predlaga, da vloži občinski svet pr j-test proti takemu načinu zavlačevanja gradbene akcije« Za dr. Verstovšekov predlog glasujejo razim štirih demokratov (dr. Sernec, Weixl, Kejžar in Tomažič) vsi občinski svetniki. Dr .Leskovar predlaga, naj župan posreduje pri parlamentarnih klubih, da o tem škandalu, ki ga je povzročil minister dr. Žerjav, interpelirajo v parlamentu. (Sprejeto z vsemi proti glasovom kluba J-DS. (Nekateri občinski svetniki kličejo JDSarjem: Hlapci bank in milijonarjev!)
Draginjska debata.
Klub JSDS je interpeliral župana radi draginje. Svetnik Kohlbesen predlaga prepoved izvoza žive živine in zahteva, da se na izvoz določi posebna davščina v korist mestne blagajne. Govorniki dr. Sernec, Roglič in dr. Verstovšek povdarjajo, da občinski svet ni kompetenten do lakih sklepov. Dr. Verstovšek izvaja: «Maribor je postal najdražje mesto v Jugoslaviji. Poleg mnogo poštenih imamo žal v Mariboru veliko število nesolidnih trgovcev, ki podražujejo življenjske potrebščine. Ironija je bila, da je neke vrste trgovstvo sklicalo shod, na katerem bi naj izrazilo simpatije bednim državnim nastavljencem.« Dr. Verstovšek omenja, kako se je letos silovito podražilo knjige in druge potrebščine za šole. Doprinesel je dokaz, kako je hotel nek demokratski trgovec-knjigotržec potom neke organizacije organizirati bojkot proti trgovini Cirilove tiskarne, ker je ista prodajala knjige 10 odstotkov ceneje, kot druge. Prišlo je do burnih nastopov med dr. Verslovšekom in trgovcem Weixlom. Dr. Verstovšek je Weixla razkrinkal pred celo hišo. Weixl je začel psovati z «lažnjivci«, a ta izraz je padel nanj ter je moral sramotno utihniti. Razun dr. Serneca, Tomažiča in Kejžarja ubogi Vilko Weixl ni imel nikogar, ki bi ga branil. — Kohlbesenov predlog je bil izročen pri glasovanju kombiniranemu klavniškemu in finančno-gospodarskemu odseku.
Nakup zemljišča.
Župan poroča, da se je mestni občini ponudilo v nakup parcelo ob Radvanjski cesti, katera meri 1829 kvadratnih metrov, za ceno 65 K. Sklene se, da se parcela nakupi. Ob tej priliki omenja župan, da pokrajinska uprava ni odobrila nekaterih kupnih pogodb, katere je sklenila občina, ko je prodala več stavbnih parcel nekaterim tvrdkam v svrho gradnje hiš. Proda jne cene je mestna občina prenizko nastavila.
Mariborski «tramvaj.«
Neki Roman Pelikan se je obrnil na občinski svet, da mu dovoli upel jati v Mariboru redni promet z avio-cmnibusi. V vsak voz bi šlo 15 oseb. Tarifa še sicer ni določena, a predvideva se, da bi znašala za osebo in km
3—4 K. Upeljale se bodo tudi znižane cene za delavce, železničarje in državne nastavljence. Podjetje bo pia -čevalo del dobička mestni občini. Pogodba se sklene na pet let. Podjetje mora nastaviti samo slovensko in domače osobje. Za sedaj so projektirane le-le proge: L Glavni kolodvor—Glavni trg, 2. Glavni kolodvor— Koroški kolodvor, 3, Glavni trg—Mestni vodovod (Tezno), 4. Glavni trg—Pobrežje (pokopališče). Postaje bodo za sedaj sledeče: Glavni kolodvor, Aleksandrova ce sta (Ulaga), Grajski trg, Glavni trg (Terezijn dvor), Kralja Petra trg, Koroški kolodvor, železniški prehod na Tržaški cesti, Ptujska cesta, Vodovod, pod železniškim mostom, Pobrežje (pokopališče). Mestna občina zahteva v slučaju potrebe še otvoritev drugih prog, n. pr.: v Kamnico, Vojaško realko, Melje, Pesnico i. t. d. Predlog stavbenega urada se sprejme.
Nato poroča g. mestni svetnik dr. Leskovar kot načelnik pravnega odseka o pritožbah proti globam radi ponočnjaškega davka, glob radi pasjega kontuma-ea, o domovinskih, obrtnih in drugih zadevah itd. Seja se je zaključila ob pol 11. uri.
Ker je ostalo nerešenih še več nujnih zadev, n. pr. vprašanje draginjskih doklad mestnim uslužbencem,
se bo prav kmalu vršila nova seja mariborskega občinskega sveta.
Kdo je krii draginje v Mariboru? V petek je bila v seji občinskega sveta burna draginjska debata. V debato je posegel tudi občinski svetnik dr. Verstovšek, ki je izvajal, da so draginje krivi nekateri nesolidni trgovci, ki hočejo kar čez noč obogateti. V Beogradu in v Zagrebu se zdaj ceneje živi in ceneje kupi, kakor v Mariboru. Poprej je bilo ravno narobe. Nečuveno je, da trgovske organizacije na eni strani sklicujejo protestne shode zoper draginjo, na drugi strani pa same ovajajo svoje tovariše, če prodajajo blago nekoliko bolj poceni, kakor se je žal zgodilo v Mariboru. To je naravnost škandal! Po teh izvajanjih dr. Verstovšeka se je čutil prizadetega gremijalni načelnik knjigotržec V. Weixl, ki odgovarja, da ni res, da bi bil trgovski gremij kakega tovariša ovadil in da je bil dr. Verstovšek lažnjivo informiran. Dr. Verstovšek nato z vso ostrostjo zavrne očitanje g. Weixla, prizna, da izraz «gremij«, ki ga je rabil, mogoče ni na mestu. Hoče pa opisati slučaj, ki se je zgodil in iz katerega je razvidno, da je njegova trditev resnična. Slučaj je pa ta-le: Višji šolski svet je svojčas dovolil, da smejo knjigotržci pribiti na določene cene šolskih knjig še 10 odstotkov. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru se te pravice ni poslužila in je prodajala šolske knjige brez tega pribitka. To znese veliko svoto,
n.	pr. samo pri dveh atlantih znaša ta pribitek 70 Iv. Zato so jo pa mariborski knjigotržci tožili v Ljubljani pri svojih tovariših, češ, da ne pobira teh 10 odstotkov, kakor bi morala, in so grozili z represalijami proti Tiskarni sv. Cirila. Govornik se zdaj obrne proti g. Weu-lu in ga vpraša: «G. Weixl, ali Vam je to znano? Ali ste mogoče tudi Vi tožili Tiskarno sv. Cirila zaradi ‘figa, ker je prodajala knjige bolj poceni in s tem šla dijakom in staršem izdatno na roko? Tako torej pobijajo nekateri mariborski trgovci draginjo, da tiste tovariše, ki so še cenejši, tožijo in ovajajo!« G. Weixl nato ni vedel drugega odgovoriti, kakor to, da trgovski gremij tega ni storil; če je pa to storila zveza knjigotržcev, je pa to druga stvar. S tem je gremijalni načelnik g. Weixl sam priznal, da trgovci sami preganjajo tiste tovariše, ki malo cenejše prodajajo svoje blago. Ko so občinski svetniki izvedeli to zadevo, so se razširjali glasni klici ogorčenja radi takega počenjanja!
Demokrati za stanovanjsko bedo. Na drugem mestu poročamo, kako je mladodemokrat dr. Žerjav kot minister za socialno politiko preprečil v Mariboru gradnjo 40 novih stanovanjskih hiš. žerjava poznamo, da je vnet pripadnik stranke zlatega teleta. On že po svoji preteklosti mora braniti banke in verižnike. Jadranska banka, koroški svinec, Agromerkur in drugo nam povejo dovolj. A da so padli tako nizko mariborski demokratski občinski svetniki: ctr. Sernec Vladimir, nadučitelj Tomažič, balkanec Kejžar in knjigotržec Weixl. to nam ne gre v glavo. Saj ti ljudje vedno povdarjajo po «Taboru« svoje «socialno« stališče. In v petkovi se j i občinskega sveta so ti ljudje glasovali za banke in verižnike. Niso se upali glasovati za protest proti Žerjavovemu pismu. Na stotine državnih in privatnih aa-stavljencev nima stanovanj, a demokrati glasujejo proti temu, da bi se banke in verižnike prisililo graditi 40 novih hiš.
Nadučitelj Tomažič se je v petek zvečer pri glasovanju o Verstovšekovem predlogu proti škandalozni odredbi Žerjava glede gradbe 40 stanovanjskih hiš, čudno obnašal. Glasoval je proti protestu, torej za Žerjava. Morda upa dobiti od Voglarja in Lipolda še kak ostanek fonda Žerjavščine v Jadranski banki. Videli smo, kako se je gospod Tomažič proseče oziral okoli. Mencal je: «bi, ali ne bi, bi, ali ne bi«. Lep zastopnik učiteljstva in državnih nastavljencev! E, ka j je demokratu za trpine, da le sam ima udobno stanovanje! Kaj ga briga, neznosna beda drugih ljudi! To je res pravo demokratsko socijalno stališče. Vidi se, da so vsi mariborski demokrati pod jerobstvom in morda celo pod sekvestrom Agromerkur ja Žerjava!
Dijaki in starši! Dr. Verstovšek je v petkovi seji mariborskega občinskega sveta razkrinkal demokrata knjigotržca Weixla Viljema, da je on bil tisti, ki je povzročil neznosno navijanje cen šolskim knjigam, zvezkom in šolskim potrebščinam sploh. Lep prijatelj ubogih dijakov in staršev je ta Weixl! Da teh ljudi iz demokratskega tabora ni sram, povzročati tako izžemanje ubogih dijakov in staršev! Nov dokaz, da demokrat Žerjavove in Kukovčeve sorte pozna samo svoj žep, magari, da vsi ljudje krog njega počepajo.
Dramatski odsek ima danes v pondeljek točno ob 7. ari zvečer v navadnih prostorih v Lekarniški ulici važen sestanek in bralno vajo za »Mlinar in njegova hči«. Vse članstvo je dolžno udeležiti se sestanka točno ob določeni uri. Sprejemajo se še vedno novi člani in članice in naj se tudi ti nocojšnjega sestanka udeleže. — J. P: režiser.
Uradno poslovanje v Maribora. Predsedstvo mariborskega okrožnega sodišča naznanja, da bodo pri teh sodiščih v zimski dobi, to je od 15. oktobra 1922 do 15. aprila 1923 ob delavnikih uradne ure od 8. do 14. ure. Vložnica bo odprta od 8. do 13. ure, zemljiška knjiga pa od 8. do 15. ure. Uradno poslovanje ob nedeljah in praznikih ostane nespremenjeno.
GLADIATORJI.
(156. nadaljevanje.!
Laže mu je bilo, sedaj, ko je bil storjen začetek, in z rastočim, mračnim sovraštvom ji je pripovedoval podrobnosti minulega dne, obtožbo Janeza iz Giskale» zasliševanje pred sanhedrinom, kako je za las manjkalo, da ni bil obsojen, in o izpovedbi obeh bogokletnežev, ki sta priznala, da, se celo bahala s svojim bogokletstvom.
Navdušeno, fanatično je govoril. Samga sebe je pregovarjal, da je on razžaljen, da sta njemu odpadnika stpc
lila krivico. S toliko zgovornostjo in prepričevalnostjo je govoril pred hčerko, da bi se bil opral pred samim Matijem in njegovimi tovariši, če bi se bilo treba zagovarjati zaradi Janezove obtožbe.
Kakor okamenelo je stalo dekle pred tem strastnim izbruhom divjega sovraštva. Nazadnje je še celo niej o-čital, da je preveč radevoljno poslušala mehke nauke svojega strica, da je preprijazno občevala s tujcem, — ki ga je pa sicer on sam prvi povabil pod svojo streho.
Samo enkrat je poskušala zagovarjati Esko, pa veld ji je, naj molči, še preden je končala.
»Oče«, ga je branila, »pogan je bil, pa sprejel je obrede našega ljudstva, tujec je bil, pa sam si rekel, da «se nobeden v naših vrstah ni boril silneje za rešitev Svetega mesta, ko. on, naš gost, pogumni in zvesti Eska!«
Grozeče jo je prekinil:
«Hči Manahemova! Tisti dan, ko se boš še enkiat drznila izgovoriti to prepovedano ime, naj ti zatemnijo tvoje oči, naj ti otrpnejo tvoji udje in tvoje srce naj ti zamre v prsih, — da boš vzeta iz življenja v svojem grehu, da boš odpadla kakor posušena veja od debla tvojega rodu, .da boš razpadla v prah in izginila kakor voda, razlita v pesek, — in tvoje ime naj bo za večno izbrisano iz vrst Judovih hčera in izmed otrok tvoje očetovske hiše -—I«
Strahotna je bila njegova divjost, pa ni se ga ustrašila. Marsikatera ženska bi bila v grozi zbežala izprzd njegovega obličja, ali pa bi se bila vrgla na kolena pred njega in ga s solzami in jokom prosila usmiljenja. - — Mariamna mu je nepremično gledala v obraz in tiha 'a-lost ji je stopila na lice, ki ga je zadela v živo in razburila do skrajnosti.
»Oče«, mu je mehko rekla, »ničesar se ne bojim na tem svetu! Ubij me, pa ne preklinjaj me!«
Spomin na njena mladostna leta, spomin na njeno mater, njena vdana otožnost, zavest, da ji dela krivico, — vse to ga je gnalo do blaznosti.
»Ubijem"te naj?« je ponavljal s stisnjenimi zobmi. »Pri kosteh Manahemovih, pri glavi velikega duhovna, pri tempeljskem zastoru se ti zaklinjam -— da, če še en-
krat izgovoriš to prokleto ime, te ubijem z lastno svojo roko!«
(Dalje prhodnjič.)
se proda. Maribor, Koroščeva ulica 17, pritličje. Zorko. 473
istotake impregnirane plahte vsake velikosti za vozove kvadratmeter po K 340 —, konjske odeje vseh vrst
— ----------------—— najceneje, žičnate žimnice (Drahteinsat e) po K 600-—,
I IMPCillS J4JÜ afrik žimnice 3 delne po K 2800-—, vrvi za zvonove,
studence in seno, vsake dolgosti in debelosti kg po K 1201—, K 140'—, strange za konje par K 80 —* 90-—, ter vsakovrstno drugo manufakturno blago.
lesna trgovina, Maribor, Aleksandrova 71, kupuje vsako množino smrekovih hlode v.	I—3
474
A loj zij	Gninšek
Maribor, Glavni trg 0
«,	-	DoLfa toni a	aaragi . nprni'iiiim» "111111	'	«mm,«-»"
F	prodaja konjske plahte izgotovljene, impregnirane s
wiwtl wwlwiw ZimSSia SUfegite kumetšpico, vsake velikosti 1 par okoli K 2700 —
in srebrni denar	‘
ki ne kroži več v prometu,
staro srebro in zlato
kupuje po naj višjih dnevnih cenah
Avgust Waoper,
urar in zlatar
Maribor, Stolna ulica št. 1.
Poljedelci !
FIŽOL
- fteinietrec *
(Wachtibohnen) Cete
kupi vsako množino in plača najvišje cene
Mak in drug
Harlbor, Slsmšksf Srp 6-
2—460
SENO
slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridalke — kupuje in prodaja —
OSET ANDREI, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telef. 88.	29—323
Gozdno posestno
se išče v nakup. Naslov vupravi lista pod »Nakup«. 4—5 445
Žaganje hlodov
okoli 250 m8 prevzame takoj ena mariborska žaga na polno jarmenik. Ponudbe pod »žaganje lesa« na upravo lista. 1—3 47t
Tovarni i ka zelop beškega is angleškega ms* nufakturnega blaga se
dobi po najniž. cenah pri
J. TRPIM
Merlfeer, Glavni trg 1?
Prvovrst. umetna
GNOJILA
dobavlja najceneje veletrgovina
Vi nkoVabič, Žalec, Sloven.
Nakupovalca
LESA
proti jako dobremu plačilu išče ena mariborska žaga.
Naslov se izye pri upravništvu. 1—3 472:
Jamstvo za vsebino!
Jamstvo za vsebino!
Vse vrste v zalogi:
18 odstot. Jnomasovo žlindro, 40—42 odstot. kalijevo sol, 18—20 odstot. kostni superfosfat. 15 odstot. rudninski superfoslat, 15—17 odstot. apneni dušik.
Veletrgovina 25 železnino
PINTER & LENARD, MARIBOR
V zalogi se nahaja :
Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevina, štedilniki, žica, žičniki, pumpe, razne cevi, kovanje za zgradbe in pohištvo, kuhinjska posoda, lita in pločevinasta, kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje,_ kose, brusni kamni in vsi drugi v železninsko stroko spadajoči predmeti; Blagajne vseh vrst. verige domače tovarne.
I^ostrežba. toèna.	Oea© solidne.
Kdor hoče prisluženi denar
dobiti dobro blago, kakor: sukno, hlačevino, bar-hente, platno, odeje, predpasnike, srajce itd. in po nizki ceni, naj kupuje v obče znani manufakturni
trgovini
Srečko; Pihlar
MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 5
Prepričajte sel
Najceneje kupite razno špecerijsko blago kot
riž,	sladkor,	mast,
moko,	kavo,	slanino
ter razno drugo blago pri tvrdki
K. DOBUEKAR, Maribor
Tnttenbaohova ullcaštiv. 3
preje občinska prodajalna.
LIV4RSA
za zvonove in kovine, poprej [1A 18$ DENZELA SINOVI, MARIBOR i Kopališka ulica 9, je zopet v obratu. — CERKVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlitvinah (bron, medenina, aluminij Ltd.) — UMETNA LIVARNA reliefi, cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgalmcs.. kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za brizgalne i. t d. —	— Inž. J, & H. mi
Zadružna gospodarsko banka d. d.
Podružnica v Mariboru. . *>
Začasno: Henčka cesta 1/1 — Telefon 311 — Brajaii: lespikuka.
Centrala: Ljubljana. Podružnice: Djsken, Sarajevo, Sacks?, Split,
Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost s Sveopčo Zanatiijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu
in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital io režem skupno z atijijasijami čez B SOJIJOB—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. . -
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. ISSß^^SaS^gSSSSSSaSßSSSsSSBSi
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdajatelj in založnik: Konz. »Straže«.