— 5 — Oblačilno izrazje pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah Mihaela Koletnik, Benedikta Gungl Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, SI 2000 Maribor, mihaela.koletnik@um.si, bgungl@yahoo.com Prispevek obravnava doslej še nezapisano pretežno izvornoslovansko narečno oblačilno izrazje, zbrano pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Na tem, še danes pretežno kmečkem območju v osrčju Slovenskih goric so v preteklosti za delovno in pražnjo obleko, pokrivala in obuvala kmečkega in drugega vaškega prebivalstva skrbeli različni vaški in trški obrtniki, poleg tkalcev so bili med njimi predvsem krojači in čevljarji, medtem ko so lahko poklicne šivilje svojo obrt odprle šele v 19. stoletju po sprejetju obrtnega reda leta 1859. Trojiški govor, ki ohranja kolikostna nasprotja, se uvršča v slovenskogoriško narečje panonske narečne skupine. Narečno besedje, ki je predstavljeno v obliki 112 abecedno urejenih slovarskih sestavkov, je analizirano s stališča njegove izrazne podobe, osvetljeno v luči njegovih etimoloških značilnosti in besednovrstno opredeljeno. The article deals with previously unrecorded dialect terms for clothing, main- ly of Slavic origin, gathered at Sveta Trojica in Slovenske gorice. In this even today predominantly rural area in the heart of Slovenske gorice, work clothes and festive garments, headgear and footwear of peasants and other villagers were provided by various village and market artisans. Alongside weavers, these were mainly tailors and cobblers, while professional seamstresses were instead prohibited from starting their own business before the 19th century, namely until the adoption of the craft order in 1859. The Trojica speech, which preserves quantitative contrasts, forms part of the Slovenske gorice dialect of the Pannonian dialect group. The dialect terms, presented in the form of 112 alphabetically arranged dictionary entries, are organised based upon their expressive image, illuminated in light of their etymological characteristics, and defined in terms of word class. Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, oblačilno izrazje Keywords: dialectology, Pannonian dialectal group, the Slovenske gorice dialect, settlement of Sveta Trojica in Slovenske gorice, clothing terminology 1.01 Izvirni znanstveni članek – 1.01 Original Scientific Article — 6 — Slavia Centralis 2/2022 Mihaela Koletnik, Benedikta Gungl 0 Uvod1 Krajevni govor Svete Trojice v Slovenskih goricah je eden osrednjih govorov slovenskogoriškega narečja, natančneje njegovega vzhodnega podnarečja, ki ohranja kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki in katerega temeljne glasoslovne in oblikoslovne značilnosti so že bile opisane.2 Na tem, še danes pretežno kmečkem območju v osrčju Slovenskih goric so v preteklosti za delovno in pražnjo obleko, po- krivala in obuvala kmečkega in drugega vaškega prebivalstva skrbeli različni vaški in trški obrtniki, poleg tkalcev so bili med njimi predvsem krojači in čevljarji (prim. Makarovič 2007: 39).3 Poklicne šivilje so lahko odprle svojo obrt šele v 19. stoletju po sprejetju obrtnega reda leta 1859. Tako izučene kot priučene šivilje so šivale žensko obleko in so podobno kot čevljarji in krojači še med svetovnima vojnama hodile šivat na dom, v štero,4 večinoma jeseni in pozimi, redkeje spomladi in poleti. Na domovih so krpale, popravile ali pa na novo naredile potrebno obleko in perilo za vso družino ter poleg krojačev in čevljarjev skrbele za uvajanje oblačilnih novosti (prav tam: 48–50). Velika svetovna gospodarska kriza (1929–1933) je podeželske rokodelce zelo prizadela. Zaradi zmanjšane kupne moči prebivalstva in propada denarnih zavodov je začela naraščati zadolženost, število obrtnih delavnic se je zmanjšalo, položaj pa je še poslabšala tuja konkurenca, saj so tovarne pričele izpodrivati ročno delo. Uvoz konfekcije in obuval je povzročil pomanjkanje dela v krojaški in čevljarski, pa tudi šiviljski stroki (Cerar 2012: 327–329). Do leta 1936 se je položaj omenjenih malih obrti zaradi naraščajoče industrializacije še poslabšal, tik pred 2. svetovno vojno pa se je ponovno nekoliko okrepil. Po vojni, ko se je z zaposlitvenimi možnostmi prebivalstva zlasti v industrijskih in drugih obratih začela dvigovati življenjska in z njo tudi oblačilna raven, ki se je kazala v ve- dno hitrejšem sprejemanju sodobnejših oblačilnih potez, se je število zasebnih vaških oblačilnih obrtnikov v kmečkem okolju zdesetkalo, na kar je močno vplival tudi razmah konfekcijske industrije. Danes je še največ šivilj, krojači in čevljarji pa so skorajda preteklost (Makarovič 2007: 405–407). 1 Prispevek je nastal v okviru Raziskovalnega programa št. P6-0156 (Slovensko jezikoslov- je, književnost in poučevanje slovenščine – vodja programa prof. dr. Marko Jesenšek), ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 2 Glej Koletnik (2000: 81–90). Širše je oblikoslovje v panonski narečni skupini osvetlila Zinka Zorko (2010: 5–17). 3 O moškem oblačilnem videzu kot delu slovenskega jaromeščanskega ambienta je pisala Ana Perović (2015: 36–50). 4 Leksem štera SSKJ razlaga kot »nekdaj delo obrtnika na domu, navadno čevljarja, krojača, šivilje« (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=%C5%A1tera). — 7 — Oblačilno izrazje pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah V prispevku obravnavamo doslej še nezapisano (pretežno) izvornoslovansko trojiško oblačilno terminologijo.5 Ta zaradi spreminjajočega se načina življenja izginja iz aktivnega besednega zaklada govorcev, njena raznovrstnost pa priča o tesnih jezikovnih in medkulturnih stikih na obravnavanem območju. 1 Nabor gradiva in metodologija Gradivo smo pridobili z lastno terensko raziskavo – z vodenimi pogovori o oblačilih in njihovi izdelavi.6 Na terenu pridobljeno gradivo v obliki zvočnih po- snetkov je transkribirano v skladu s slovensko narečno fonetično transkripcijo,7 analizirano s stališča njegove izrazne podobe, osvetljeno v luči njegovih eti- moloških značilnosti in besednovrstno opredeljeno. Zapisano je s pomočjo vnašalnega sistema ZRCola8 in predstavljeno v obliki tematskega slovarja. 2 Narečni terminološki slovar oblačilnega izrazja 2.1 Zgradba geselskega članka9 Narečno besedje je predstavljeno v obliki abecedno urejenih slovarskih sestav- kov. Ti so sestavljeni iz razdelkov, ki si sledijo v določenem zaporedju. Krepko zapisani poknjiženi iztočnici za grafičnim znamenjem ‣ sledi njena v oglatih oklepajih ([ ]) in v fonetični transkripciji zapisana narečna ustreznica v osnovni slovarski obliki – samostalniki so zapisani v imenovalniku ednine, glagoli v nedoločniku; tej v nadaljevanju sledijo slovnične in besednovrstne oznake, ki so tipografsko označene: samostalnikom so pripisane edninske rodilniške končnice, po potrebi tudi oznaka števila mn., nav. mn., glagolom prvoosebne se- danjiške, pridevnikom pa žensko- in srednjespolske oblike. Sledi besednovrstna oznaka iztočnice: m, ž in s so oznake za spol samostalnika, dov. in nedov. sta oznaki glagolskega vida; pridevniki so označeni s prid. Temu sledi pomenska razlaga, pri čemer je (a) na prvem mestu knjižna ustreznica narečne besede, če ta obstaja, tej v pokončnih oklepajih (||) sledi še njena razlaga, ali (b) zapisana polna oz. funkcijska razlaga, če za narečno besedo ni na voljo nevtralne knjižne ustreznice; če je iztočnica enaka knjižni besedi, je razlaga povzeta po SSKJ. 5 Medjezikovno posredovanje obravnavanega strokovnega izrazja na tem stičnem sloven- sko-nemškem jezikovnem prostoru je bilo namreč že osvetljeno. Glej Koletnik, Gungl (2022: 239–257). 6 Informatorki M. G. (1937), M. Z. (1931). 7 O fonetični transkripciji prim. Kenda-Jež (2011: 27–30). 8 Vnašalni sistem ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si) je na ZRC SAZU v Ljubljani razvil Peter Weiss. 9 Zgradba geselskega članka je povzeta po Benko (2013: 240–250). — 8 — Slavia Centralis 2/2022 Mihaela Koletnik, Benedikta Gungl Kadar imajo leksemi več pomenov, so ti znotraj slovarskega gesla razvrščeni pod zaporednimi številkami, pri čemer smo sledili načelu, da so posamezni po- meni razvrščeni od pričakovanega do redkejšega in obrobnejšega. Sopomenke so uvedene z enačajem (=), in sicer takoj za pomenskim razdelkom. Če jih je več, so razvrščene po abecedi in ločene s podpičji. So tipografsko označene. Sledi ponazarjalni razdelek. Uvaja ga znak Ⓣ, ki označuje raziskovalno točko, sledi pa mu še grafično znamenje ▹. Vsak zgled je zapisan v fonetični transkripciji in podan v oglatih oklepajih ([ ]). Če je ponazarjalnih primerov več, so ti med seboj ločeni z grafičnim znamenjem ▪. Če ima narečna beseda več pomenov, so ponazarjalni primeri označeni s številkami, ki nakazujejo, na kateri pomen besede se zgled nanaša. Ponazarjalnemu razdelku sledi etimološki razdelek, ki ga uvaja grafično znamenje ~ Ⓘ, temu dokumentarni razdelek, ki ga uvaja grafično znamenje ~ Ⓛ in ki prinaša podatke o vključenosti oz. nevključenosti narečnega leksema v Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Pleteršni- kov slovar (Plet.),10 ponekod je dodan še razdelek razno, ki ga uvaja grafično znamenje ~ Ⓡ in ki vsebuje citirana ali povzemalna besedila iz drugih pregle- danih virov. Na koncu slovarskih člankov je razdelek z vodilkami in kazalkami. Vodilke usmerjajo od podiztočnic k določeni nadiztočnici (grafično znamenje ), kazalke v etimološkem razdelku pa k iztočnici z etimološko pojasnitvijo besede (grafično znamenje ⇒). 2.2 Narečni terminološki slovar oblačilnega izrazja bataš ‣ [ˈbåtaš] -a m, nav. mn. bataši ‣ [ˈbåtaš] (črn) gumijasti škorenj Ⓣ ▹ [Za f šˈtålo so ˈnåjˈbọːjš ˈbåtaš. ˈBåtaš, ˈtoː smo pˈråvl ˈgumijastin šˈkọːrnon.] ~ Ⓘ poimenovano po Tomašu Bati, ustanovitelju podjetja za proizvodnjo obutve Bata ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – ~ Ⓡ Češki industrialec Tomaš Bata je leta 1931 na obrobju Vukovarja ustanovil tovarno obutve Borovo. Borovo je v obdobju od leta 1947 do konca osemdesetih let preraslo v največje in gospodarsko naj- močnejše podjetje v proizvodnji in prodaji obutve in gume v tem delu Evrope (Pokrajinski muzej Maribor: spletni vir) blago ‣ [blaˈgoː] blaˈgaː s blago |tekstilni izdelki, tkanina| Ⓣ ▹ [Gˈdå je enkˈråt biˈloː blaˈgoː preˈreːzano, ˈte si ˈnaːx ˈlexko ˈtiste ˈkọːse f ˈküp zaˈšija.] ~ Ⓘ pslovan. *bȏlgo je v srednjem spolu posamostaljeni prid. *bȏlgъ ʻblag, dober’11 ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: +p~ ~ Ⓡ star. pomen je ʻdobrina’, nato ʻ(tržno) blago’ 10 Pri preverbi so uporabljeni naslednji znaki: +/– (ne)obstoj besedne enote, p– iztočnici se pomensko ne pokrivata, p~ v ustreznem slovarskem sestavku narečni pomen ni dokumentiran, → glej, primerjaj. 11 Če ni zapisano drugače, so etimologije povzete po Snoj (2016). Dostopno na: https:// fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar. — 9 — Oblačilno izrazje pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah in končno ʻmaterial za obleke’ ~  blago dvojne širine; blago ene širine; eno- barvno blago; križasto blago; potiskano blago; rožasto blago; štrafasto blago; težko blago blago dvojne širine ‣ [blaˈgoː dˈvọːjne šiˈriːne] -a -e -e s blago dvojne širine |ki je široko 140 cm| Ⓣ ▹ [Za ˈraːvno ˈjẹjnko ˈnücaš blaˈgoː dˈvọːjne šiˈriːne pa, ˈrečmo, ˈọsdeset centiˈmẹtrof, ˈmẹter dolˈžiːne, ˈkåk pač ˈmaːš ˈjẹjnko ˈduːgo.] ~ Ⓘ ⇒ blago ~ Ⓛ SSKJ2: + (pod geslom širina), Plet.: – blago ene širine ‣ [blaˈgoː ˈene šiˈriːne] -a -e -e s blago enojne širine |ki je široko 70 cm| Ⓣ ▹ [Či pa ˈzemeš blaˈgoː ˈene šiˈriːne, pa ˈmọre ˈbit enkˈråt ˈdukšo, enkˈråt ˈveč blaˈgaː po dolˈžiːn, ki ˈvåč ˈneː zaˈdọst za ˈjẹjnko.] ~ Ⓘ ⇒ blago ~ Ⓛ SSKJ2: + (pod geslom širina), Plet.: – boljše hlače ‣ [ˈbọːjše xˈlåče] -ix xˈlaːč ž mn. hlače iz tkanine višje, bolj izbrane vrste, ki se nosijo ob posebnih priložnostih Ⓣ ▹ [Biˈlẹː pa so xˈlåče ˈtüd, ki so zaˈpeːglane biˈlẹː. ˈTiste so bˈlẹː naˈvaːdno ˈmålo ˈbọːjše xˈlåče pa ˈkaːko ˈsükno ˈcọːj, ki je ˈbija ˈceːl gˈvånt.] ~ Ⓘ boljši < bolj, pslovan. *bòl’e(je), kar je prvot- ni primer. srednjega spola (ide. *boli̯os), *bòl’ьjь, rod. *bòl’ьšego pa moškega spola pridevnika, ki je pomenil ʻmočan’; hlače ⇒ hlače ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – coj zašiti ‣ [ˈcọːj zaˈšit] ˈcọːj -jen dov. prišiti |s šivi pritrditi| Ⓣ ▹ [ˈDeːčjin xˈlåčan je ˈbọːjše ˈxaːme ˈcọːj zaˈšit, ker ˈvåčik (jin) ˈdọj pˈleːžejo.] ~ Ⓘ coj < nem. zu ʻk/h, v; na; proti; prevečʼ (Antič 1999: 514); zašiti ⇒ zašiti ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – debel ‣ [deˈbẹːl] -a -o prid. debel |ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer| Ⓣ ▹ [ˈIgle so pa ˈtüj ˈveč ˈvːstː ˈene so maˈšiːnske ˈigle, ˈtiste na ˈen stˈraːn pˈriːdejo ˈnọt zašˈraːfane, ˈtån so ˈmålo ˈbọj deˈbẹːle, sˈpọːr pa ˈmaːjo ˈlüːkco sˈkoːz.] ~ Ⓘ pslovan. *debel < ide. *dheb- ʻmočan, trden’ ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + dečji klad ‣ [ˈdeːčj kˈlaːt] -iga -da m otroška obleka |oblačilo, ki pokriva spod- nji in zgornji del telesa otroka (deklice)| Ⓣ ▹ [ˈDeːčj kˈlaːd so bˈli ˈdọstikˈråt opˈciːran ali pa s ˈkaːkiga ˈroːžnatiga blaˈgaː, da je biˈloː ˈlẹpše.] ~ Ⓘ dečji < deca, slovan. ali pslovan. *dětьc je kolektiv od *dětьcȅ ʻdetece’, kar je manjšalnica od *dtь ʻotroci, dojenčki’; klad ⇒ klad ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – dol spustiti ‣ [ˈdọj spisˈtit] ˈdọj spisˈtiːn dov. podaljšati |narediti (kaj) bolj dolgo| Ⓣ ▹ [Či je kˈlaːt prekˈraːtk, ga je tˈrẹba ˈmålo ˈdọj spisˈtit.] ~ Ⓘ dol < pslovan. *dol; spustiti < pustiti, pslovan. *pustti < pslovan. *pȗstъ ̒ neobljuden, zapuščen’ ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – — 10 — Slavia Centralis 2/2022 Mihaela Koletnik, Benedikta Gungl dolg ‣ [ˈduːg] -a -o prid. dolg |ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost| Ⓣ ▹ [Za ˈraːvno ˈjẹjnko ˈnücaš blaˈgoː dˈvọːjne šiˈriːne pa, ˈrečmo, ˈọsdeset centiˈmẹtrof, ˈmẹter dolˈžiːne, ˈkåk pač ˈmaːš ˈjẹjnko ˈduːgo.] ~ Ⓘ slovan. *dlgъ < ide. *del(H)-gh- ʻdolg, raztezati se’ ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + dolge gate ‣ [ˈduːge ˈgåte] -ix ˈgaːt ž mn. moške spodnje hlače |del moškega spodnjega perila v obliki hlač z dolgimi hlačnicami| Ⓣ ▹ [ˈMọšk sˈpoːdn ̍ beːš pa je biˈloː ˈgåte, ˈduːge ˈgåte ali pa ˈtüdi(k) kˈraːtke ˈgåte za poˈlẹt.] ~ Ⓘ dolg ⇒ dolg; gate ⇒ gate ~ Ⓛ SSKJ2: + (pod geslom gate), Plet.: – dolžina ‣ [dolˈžiːna] -e ž dolžina |razsežnost med koncema ali najbolj oddaljeni- ma ploskvama česa| Ⓣ ▹ [Za ˈraːvno ˈjẹjnko pa gˈrẹː ˈsåmo ˈena dolˈžiːna blaˈgaː, či je dˈvọːjne šiˈriːne.] ~ Ⓘ ⇒ dolg ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + domače platno ‣ [doˈmåčo pˈlaːtno] -iga -a s domače platno |platno, ki je ročno tkano iz ročno predene (lanene ali konopljene) preje| Ⓣ ▹ [Štˈrọˈzọk, ˈtisto je ˈbọj bˈlọ ˈkaːko gˈrọbo, naˈvaːdno z doˈmåčiga pˈlaːtna, s koˈnoːple.] ~ Ⓘ domač < dom, pslovan. *dȍmъ ʻdom, hiša’ < ide. *domu-; pslovan. *poltьnȍ < ide. *polh1to- < *pelh1- ʻobleči, oviti; koža, obleka’ ~ Ⓛ SSKJ2: + (pod geslom domač), Plet.: + enobarvno blago ‣ [ˈenoˈfaːrbno blaˈgoː] -iga blaˈgaː s enobarvno blago |tkani- na, ki je ene barve| Ⓣ ▹ [ˈLexko je ˈenoˈfaːrbno al pa ˈkaːko poˈtiːskano blaˈgoː.] ~ Ⓘ enobarven < en, barva, pslovan. *(j)ednъ ʻen, eden’, barva < prek češ. barva ʻbarva’ < srvnem. varwe, nem. Farbe ʻbarva’; blago ⇒ blago ~ Ⓛ SSKJ2: + (pod geslom blago), Plet.: – furana jenka ‣ [ˈfüːrana ˈjẹjnka] -e -e ž podloženo krilo |krilo, ki ima na no- tranji strani prišito podlogo| Ⓣ ▹ [ˈFüːrane ˈjẹjnke se niˈkår ne k šˈtüːnfan ˈcọːj loˈviːjo.] ~ Ⓘ furan < fura ʻpodlogaʼ, nem. Futter ʻpodlogaʼ; jenka ⇒ jenka ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – furtoh ‣ [ˈfürtox] -a m ženski predpasnik Ⓣ ▹ [ˈŽenske pa ˈnọsijo ˈtüdik ˈfürtoxe, da (si) niˈkår ne pˈreːd zaˈmaːžejo.] ~ Ⓘ nem. nar. Vortuch ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – ~  furtoh na eno hamo; furtoh na hame furtoh na eno hamo ‣ [ˈfürtox na ˈeno ˈxaːmo] -a na ˈeno ˈxaːmo m ženski pred- pasnik z ovratnim pasom Ⓣ ▹ [ˈŽenske pa ˈnọsijo ˈtüj ˈfürtoxe na ˈeno ˈxaːmo, ˈtåk oˈkul ˈšianka, ˈzaːd f ˈpaːs pa f ˈküp zˈvẹːzano.] ~ Ⓘ ⇒ furtoh ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – furtoh na hame ‣ [ˈfürtox na ˈxaːme] -a na ˈxaːme ženski predpasnik z dvema naramnicama Ⓣ ▹ [Pˈrẹja ˈnẹgda so ˈmẹle ˈženske ˈfürtoxe na ˈxaːme, ˈtåk da se — 11 — Oblačilno izrazje pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah je naˈzaːj ˈtåk fskˈriːš zašˈpilalo, ˈzaːd so pa žˈnüːre bˈlẹː, ki se je f ˈküp zˈvẹːzalo.] ~ Ⓘ ⇒ furtoh ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – furtošnica ‣ [ˈfürtošca] -e ž moški predpasnik Ⓣ ▹ [ˈMọšk ˈnọsijo ˈfürtošce. ˈToː je pa naˈvaːdno pˈreːd oˈkul ˈšianka žˈnüːra pa ˈzaːd, ki se f ˈküp zˈvẹːže.] ~ Ⓘ < furtoh ⇒ furtoh ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – gate ‣ [ˈgåte] ˈgaːt ž mn. moške spodnje hlače |del moškega spodnjega perila v obliki hlač| Ⓣ ▹ [Či se fšˈluːs ˈmålo otˈpere, niˈkår ne ˈraːvno ˈviːd ˈnọːr ˈgaːt.] ~ Ⓘ pslovan. *gt’i in *gty ž mn. ʻhlačeʼ < domnevno pslovan. *gȃtь *ʻhoja, korak, korakanje’ < ide. *gu̯ah2- ʻstopiti, iti, hoditi’ ~ Ⓛ SSKJ2: nižje pog. +, Plet.: + ~  dolge gate; kratke gate; porhatne gate gledati na mere ‣ [gˈlẹːdat na ˈmẹre] -an na ˈmẹre nedov. pri urezovanju blaga ozirati se na telesne razsežnosti posameznika, za katerega se obleka urezuje Ⓣ ▹ [Prereˈzaːvae je bˈloː zˈlọ ˈmüːdno, ki si ˈmọga gˈlẹːdat na ˈmẹre, da si ˈneː ˈkåj zaˈrẹza.] ~ Ⓘ pslovan. *gldati (*ględti) < ide. *ghlendh- ʻsvetiti se, gledati’ ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – gnati mašin ‣ [gˈnåt maˈšiːn] ˈženen maˈšiːn nedov. poganjati šivalni stroj s pritiskom noge na nogalnico Ⓣ ▹ [ˈKåk ˈzåčneš maˈšiːn gˈnåt, gˈrẹː ˈigla, ki je ˈgọr ˈnọːr priˈtjena, ˈdọj, ˈgọr pa ˈdọj, ˈgọr pa ˈdọj, in ˈuna loˈviː ˈniːt sˈküp, da sˈküp ˈniːt ˈvẹːže.] ~ Ⓘ pslovan. *gъnti, sed. *žȅnǫ < ide. *gu̯hen- ʻtolči, tepsti, ubiti’; mašin ⇒ mašin ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – gor zašiti ‣ [ˈgọr zaˈšit] ˈgọr zaˈšijen dov. 1. našiti |s šivanjem pritrditi na kaj| 2. prišiti |s šivi pritrditi zapognjeni rob hlač ali krila| Ⓣ ▹ 1. [Na ˈlaːktax pa na koˈlẹnax pa so ˈtüdik si zaˈšil ˈgọr, ˈdå je že ˈtisto ˈxiːn biˈloː, f ˈlike z ˈlẹdra, ˈtåk da je ˈtisto ˈmålo ˈduže dˈžålo, ki ˈtån se ˈnåjˈveč ˈribalo ˈsin pa ˈtaː.] ▪ 2. [ˈRoːp xˈlaːč ali ˈjẹjnke ˈlẹpo s ˈcikˈcåkon zaˈroːbiš, ˈte pa zaˈšiješ ˈgọr pa zaˈpeːglaš.] ~ Ⓘ gor < gori, pslovan. *gor je prvotni mestnik od pslovan. *gor ʻgora; mesto, ki je višje od okolice’; zašiti ⇒ zašiti ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – hlače ‣ [xˈlåče] xˈlaːč ž mn. hlače |oblačilo, ki obdaja spodnji del telesa in vsako nogo posebej| Ⓣ ▹ [ˈMọšk ˈcọːj k xˈlåčan ˈnọsijo sˈråkco.] ~ Ⓘ verjetno vlat. calcea, klas. lat. calceus ʻčevelj, nizek škorenj’; domnevni pomenski razvoj: ʻškorenj’ > ʻspodnji del hlač’ > ʻhlačnica’, v mn. ʻhlače’ ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: – ~  boljše hlače; hlače za doma; irhaste hlače; kamgarnaste hlače; moške hlače; štofnate hlače; ženske hlače hlače za doma ‣ [xˈlåče za doˈmaː] xˈlaːč za doˈmaː ž mn. hlače, ki so zaradi obrabljenosti, ponošenosti primerne le za nošenje doma Ⓣ ▹ [ˈToː so ˈtaːke xˈlåče za doˈmaː, ˈkåj so že sˈtaːre pa poˈnọšene pˈrec, ki so ˈneː za ˈkaːn druˈgaːn kåk pa za doˈmaː.] ~ Ⓘ ⇒ hlače ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – — 12 — Slavia Centralis 2/2022 Mihaela Koletnik, Benedikta Gungl igla ‣ [ˈigla] -e ž šivanka |podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet za šivanje| Ⓣ ▹ [ˈIgla ˈmaː ˈgọr ˈvüːxo in skos ˈtisto ˈvüːxo poˈtẹːgneš ˈnit sˈkoːz, ˈte pa ˈkunca f ˈküp zaˈvẹːžeš, da se ti ˈvün ne poˈtẹːgne.] ~ Ⓘ pslovan. *jьgъl < ide. *(a)igulah2 < *ai̯k’-, *ai̯g’- ʻkopje, zadeti z ostrim orožjem’ ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + ~  igla za peš šivanje; mašinska igla igla za peš šivanje ‣ [ˈigla za ˈpẹš ˈšiːvae] -e za ˈpẹš ˈšiːvae ž šivanka za ročno šivanje Ⓣ ▹ [ˈNaːx so ˈigle za ˈpẹš ˈšiːvae. ˈTiste pa ˈmaːjo ˈvüːxo, ki se cˈvir ˈpẹš ˈnọːr f ˈtekne.] ~ Ⓘ ⇒ igla ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – irhaste hlače ‣ [ˈjẹːrxaste xˈlåče] -ix xˈlaːč ž mn. irhaste hlače |hlače iz irhovine| Ⓣ ▹ [Bˈlẹː so ˈtüd ˈjẹːrxaste xˈlåče. ˈTiste so biˈlẹː ˈtåk za noˈsit, ˈbọj ˈtåk f ˈsaːk ˈdẹːn, ki je biˈloː blaˈgoː na oˈbeːx straˈnẹːx kosˈmaːto.] ~ Ⓘ irhast < irh, srvnem. irch, irh ʻbelo ustrojena gamsova, jelenova ali srnina koža’, prvotno ʻkozlova koža’; hlače ⇒ hlače ~ Ⓛ SSKJ2: + (pod geslom hlače in pod geslom irhast), Plet.: – iti na mero ‣ [ˈit na ˈmẹro] gˈrẹːn na ˈmẹro nedov. iti k meri |iti k šivilji ali h krojaču, da ugotovi, določi razsežnosti telesnih delov za izdelavo obleke| Ⓣ ▹ [Če si xˈtẹja, da ti je ˈkåj žˈniːdar ali pa šiˈviːlja zaˈšija, si ˈmọga ˈit na ˈmẹro, ˈtåk da je ˈun ˈvẹda, ˈkaːko veliˈkoːst ˈmaːš pa šiˈriːno.] ~ Ⓘ pslovan. *jit, sed. *jьd < ide. *h1ei̯- ʻiti, hoditi’ ~ Ⓛ SSKJ2: – (→ pog. iti k meri p+), Plet.: – iti na probo ‣ [ˈit na pˈrọbo] gˈrẹːn na pˈrọbo nedov. iti k probi |iti k šivilji ali h krojaču pomerit (nedodelano) oblačilo| Ⓣ ▹ [Gˈdå pa je ˈtåk ˈdåč naˈpoː sˈküp naˈrẹːda, ˈte pa si ˈmọga ˈit na pˈrọbo.] ~ Ⓘ ⇒ iti na mero ~ Ⓛ SSKJ2: – (→ nižje pog. iti k probi p+), Plet.: – izreza ‣ [izˈreːza] -e ž izreza |odprtina pri obleki, navadno pri vratu, nastala z izrezanjem| Ⓣ ▹ [ˈZåj ˈnaːx pa so zaˈčẹːle noˈsit že obˈlẹčene ˈfürtoxe, ki je sˈkọro kåk ˈen kˈlaːt, ˈsåmo ki bres roˈkaːvof pa ˈtåk ˈvẹːčja izˈreːza, pˈreːd pa zašˈpilano ˈdọj s kˈnọfam. ˈTisto ˈtüd ˈzåj še ˈnọsijo.] ~ Ⓘ < rezati, pslovan. *rzati, sed. *rz’ǫ < ide. *u̯reh1g’- ̒ razbiti, rezati’ ~ Ⓛ SSKJ2: zastar. +, Plet.: + jenčnik ‣ [ˈjẹjnčnik] -a m jenčnik |(široko) spodnje krilo z ozkim pasom in vrvica- ma za prevez| Ⓣ ▹ [ˈBeːš pa so ˈženske noˈsile pˈrẹja ˈnẹgda ˈtüj ˈtaːko dˈvọˈdẹlno, ki ˈdọl je ˈbija, ki smo mu pˈråvl ˈjẹjnčnik. ˈJẹjnčnik je ˈgọr ˈmẹja ˈoːsk ˈpaːsek, ˈte pa ˈcọːj ˈtaːke tˈraːke, ki se sˈküp zaˈvẹːzalo, ki je ˈneː ˈdọj ˈvujšlo, ˈdọj pa je ˈbija ˈmålo nabˈraːn.] ~ Ⓘ < jenka ⇒ jenka ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: + jenka ‣ [ˈjẹjnka] -e ž žensko krilo |žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa| Ⓣ ▹ [Gˈdå je ˈbiːla ˈjẹjnka ˈtåk ˈdåč zaˈxẹftana, ˈte si jo ˈnaːx ˈlexko pˈråf ˈgọr zaˈroːba.] ~ Ⓘ nem. Janker ‘vrsta jope’, kar etimološko ni pojasnjeno, morda sorodno z nem. Jacke ‘jopa’ ~ Ⓛ SSKJ2: – (→ janka p+), Plet.: + ~  furana — 13 — Oblačilno izrazje pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah jenka; jenka na faltne; jenka na gloken; jenka na police; plasirana jenka; ravna jenka jenka na faltne ‣ [ˈjẹjnka na ˈfålkne] -e na ˈfålkne ž krilo z gubami, nastalimi z namernim zapognjenjem tkanine Ⓣ ▹ [Či je ˈjẹjnka ˈbiːla na ˈfålkne, so ˈlexko bˈlẹː pˈreːd, so ˈlexko bˈlẹː ˈzaːd, nastˈraːn, ˈkåk je ˈkẹːra xˈteːla.] ~ Ⓘ ⇒ jenka ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – jenka na gloken ‣ [ˈjẹjnka na gˈlọk] -e na gˈlọk ž krilo, z rezanjem izobliko- vano tako, da pada za 45 kotnih stopinj poševno Ⓣ ▹ [ˈJẹjnka na gˈlọk, ˈtoː ˈtåk ˈlẹpo valoˈviː oˈkul.] ~ Ⓘ ⇒ jenka ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – jenka na police ‣ [ˈjẹjnka na poˈlice] -e na poˈlice ž krilo, sestavljeno iz po- sameznih delov od pasu do roba krila Ⓣ ▹ [ˈZåj, či je ˈbiːla ˈjẹjnka na poˈlice, s ˈmọgla ˈveč ˈkọːsof vˈrẹzat in ˈtoː je šˈlọ ˈveč blaˈgaː.] ~ Ⓘ ⇒ jenka ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – kamgarnaste hlače ‣ [ˈkånˈgaːrnaste xˈlåče] -ix xˈlaːč ž mn. hlače iz kamgarna Ⓣ ▹ [ˈKånˈgaːrnaste xˈlåče so ̍mọgle ̍ bit zaˈpeːglane.] ~ Ⓘ kamgarnast < kamgarn, nem. Kammgarn ʻkamgarnʼ, kar je zloženka iz nem. kämmen v specializiranem pomenu ʻčesati prejo’, tj. ʻz glavnikom gladiti prejo in jo vzporedno razporejati’, in Garn ʻpreja, sukanec, nit’; hlače ⇒ hlače ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – klad ‣ [kˈlaːt] -da m (enodelna) ženska obleka |oblačilo, ki pokriva spodnji in zgornji del telesa ženske| Ⓣ ▹ [Či je kˈlaːt ˈbija zˈlọ sˈtiːšen na ˈživot, je ˈmọga na stˈraːn al pa ˈza:d ˈbit fšˈluːs, ˈtåk da se je ˈlexko obˈleːkla.] ~ Ⓘ nem. Kleid~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – ~  dečji klad; ženski klad klobuk ‣ [kloˈbüːk] -a m klobuk |navadno trše pokrivalo s krajevci in štulo| Ⓣ ▹ [ˈViːš, ki je ˈmzlo, ne ˈxọd bres kloˈbüːka!] ~ Ⓘ slovan. *klobuk < turš. *kalbuk, kar je sorodno s krimsko tatar. kalpak ʻkapaʼ ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + konopeljsko platno ‣ [koˈnoːpsko pˈlaːtno] -iga -a s konopljeno platno |gro- bo, ročno tkano platno iz ročno predene konopljene preje| Ⓣ ▹ [Koˈnoːpsko pˈlaːtno pa smo ˈmẹl ˈbọj za štˈrọˈzọke.] ~ Ⓘ konopeljski < konoplja, pslovan. *konopl’ z nejasnim izvorom in etimologijo; platno ⇒ domače platno ~ Ⓛ SSKJ2: – (→ konopljeno platno p+; pod geslom platno), Plet.: – kosmat ‣ [kosˈmaːt] -a -o prid. kosmat |ki ima negladko površino, navadno s štrlečimi vlakni| Ⓣ ▹ [Bˈlẹː so ˈtüd ˈjẹːrxaste xˈlåče. ˈTiste so biˈlẹː ˈtåk za noˈsit, ˈbọj ˈtåk f ˈsaːk ˈdẹːn, ki je biˈloː blaˈgoː na oˈbeːx straˈnẹːx kosˈmaːto.] ~ Ⓘ < kosem, pslovan. *kosm ̒ kosem, pramen, šop’ je sorodno s pslovan. *kos ̒ lasje’ < ide. *kes- ʻurejati (lase), česati’~ Ⓛ SSKJ2: nav. ekspr. +, Plet.: + — 14 — Slavia Centralis 2/2022 Mihaela Koletnik, Benedikta Gungl kratek ‣ [kˈraːtk] -a -o prid. kratek |ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost| Ⓣ ▹ [Fˈčaːs so ˈžensk ˈmåntl ˈsẹːgl pˈreːk čes koˈlẹne, ˈtüd sˈkọro do gˈleːžnof je xˈteːla ˈmẹt ˈkẹːra naˈrẹːto, ˈzåj pa, ˈviːdin, ˈnọsijo ˈbọj kˈraːtke, ˈtåk nat koˈlẹnam, ˈbọj kåk ˈdukše ˈjåkne.] ~ Ⓘ pslovan. *kórtъkъ < izpeljano iz *kort ʻkratek’ s prvotnim pomenom *ʻodrezan, priostren’ < ide. *(s)kert- ʻrezati, sekati’ ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + kratke gate ‣ [kˈraːtke ˈgåte] -ix ˈgaːt ž mn. moške spodnje hlače |del moškega spodnjega perila v obliki hlač s kratkimi hlačnicami| Ⓣ ▹ [ˈMọšk sˈpoːdn ̍ beːš pa je biˈloː ˈgåte, ˈduːge ali pa ‘tüdi(k) kˈraːtke ˈgåte za poˈlẹt.] ~ Ⓘ kratek ⇒ kratek; gate ⇒ gate ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – križasto blago ‣ [kˈriːžasto blaˈgoː] -iga blaˈgaː s karirasto blago |tkanina, ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno se križajočih črt, prog| Ⓣ ▹ [Biˈloː pa je ˈtüdik ˈtaːko kˈriːžasto blaˈgoː. ˈTisto ˈnåjˈbọj ˈmaːjo ˈküːxar xˈlåče s ˈtistiga blaˈgaː.] ~ Ⓘ križast < križ, verjetno starofurlansko *krọ̄(d)že < vlat. *crọ̄cem, tožilnika od klas. lat. crux ʻkriž’; blago ⇒ blago ~ Ⓛ SSKJ2: star. + (pod geslom križast), Plet.: – lanovo platno ‣ [ˈlenovo pˈlaːtno] -iga -a s laneno platno |grobo, ročno tkano platno iz ročno predene lanene preje| Ⓣ ▹ [Z ˈlenoviga pˈlaːtna smo ˈbọj ˈpːte ˈmẹl, ki so ˈneː bˈli ˈtåk ˈọstr kåk s koˈnoːple. Koˈnoːplo smo ˈmẹl ˈtüdik za štˈrike.] ~ Ⓘ lanov < lan, pslovan. *lnъ ʻlan’ < *líno-; platno ⇒ domače platno ~ Ⓛ SSKJ2: – (→ laneno platno p+; pod geslom lanen), Plet.: – mantelj ‣ [ˈmnt] -la m plašč |vrhnje oblačilo, ki sega navadno do kolen in se spredaj zapenja| Ⓣ ▹ [ˈMånt je ˈlexko ˈmọšk ali ˈžensk.] ~ Ⓘ nem. Mantel ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – ~  moški mantelj; tanki mantelj; zimski mantelj; ženski mantelj mašin ‣ [maˈšiːn] -a m mašina |šivalni stroj| Ⓣ ▹ [ˈTisto so žˈniːdar dˈvaː, tˈriː ˈkọːse ˈeno na dˈrüːgo ˈgọr ˈdaːl pa so z maˈšiːnon prešˈtẹpal ˈsin pa ˈtaː.] ~ Ⓘ prek nem. Maschine in frc. machine < lat. māchina < gr. dorsko mākhan, jonsko mēkhanḗ ʻnaprava, priprava, pripomoček, sredstvo’, izpeljanke iz gr. mē̃khos ʻsredstvo, pripomoček’ ~ Ⓛ SSKJ2: – (→ mašina p+), Plet.: – (→ mašina p~) mašinska igla ‣ [maˈšiːnska ˈigla] -e -e ž šivanka na šivalnem stroju Ⓣ ▹ [ˈIgle so pa ˈtüj ˈveč ˈvːstː ˈene so maˈšiːnske ˈigle, ˈtiste na ˈen stˈraːn pˈriːdejo ˈnọt zašˈraːfane, ˈtån so ˈmålo ˈbọj deˈbẹːle, sˈpọːr pa ˈmaːjo ˈlüːkco sˈkoːz.] ~ Ⓘ mašinski < mašina ⇒ mašin; igla ⇒ igla ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – moške hlače ‣ [ˈmọške xˈlåče] -ix xˈlaːč ž mn. moške hlače |hlače, ki se v pasu zapenjajo z leve proti desni| Ⓣ ▹ [ˈMọške xˈlåče se zašˈpilajo z ˈleːve pˈroːt — 15 — Oblačilno izrazje pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah ˈdẹsn in ˈmaːjo ˈzaːd ˈžepe, ˈmåjžare.] ~ Ⓘ moški ⇒ moški; hlače ⇒ hlače ~ Ⓛ SSKJ2: + (pod geslom hlače), Plet.: – moški ‣ [ˈmọšk] -a -o prid. moški |nanašajoč se na moške| Ⓣ ▹ [ˈMånt je ˈlexko ˈmọšk ali ˈžensk.] ~ Ⓘ pslovan. *mžьskъ je pridevnik od *mžь ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + moški mantelj ‣ [ˈmọšk ˈmnt] -iga -la m moški plašč |moško vrhnje oblači- lo, ki sega navadno do kolen in se spredaj zapenja| Ⓣ ▹ [ˈNẹgda so se ˈmọšk ˈmåntl ˈbọj noˈsil, ˈzåj pa veˈčiːna ˈmaː ˈbunde.] ~ Ⓘ moški ⇒ moški; mantelj ⇒ mantelj ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – nabran ‣ [nabˈraːn] -a -o prid. nabran |drobno naguban| Ⓣ ▹ [ˈJẹjnčnik je ˈgọr ˈmẹja ˈoːsk ˈpaːsek, ˈte pa ˈcọːj ˈtaːke tˈraːke, ki se sˈküp zaˈvẹːzalo, ki je ˈneː ˈdọj ˈvuːjšlo, ˈdọj pa je ˈbija ˈmålo nabˈraːn.] ~ Ⓘ < brati, pslovan *bьrti, sed. *bȅrǫ ʻnabirati, zbirati’ < ide. *bher- ʻnesti’ ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: – nor vzeti ‣ [ˈnọːr ˈzẹːt] ˈnọːr ˈzemen dov. zožiti |narediti oblačilo (bolj) ozko| = nor zašiti = skupaj vzeti Ⓣ ▹ [Či pa je kˈlaːd ˈbija preˈšürk, s ga pač ˈnọːr ˈzẹːla, ˈnọːr zaˈšiːla, ˈtåk ki s cˈvikle al pa ˈšiːve op stˈraːn pogloˈbiːla.] ~ Ⓘ nor < noter, pslovan. *ǫtr < ide. *ontrí; lovan. *vъzti ʻgor vzeti, dvigniti’ < pslovan. *vъz- ʻgor’ in *(j)ti ʻzgrabiti, vzeti, ujeti, začeti’ ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – nor zašiti ‣ [ˈnọːr zaˈšit] ˈnọːr -jen dov. zožiti |narediti oblačilo (bolj) ozko| = nor vzeti = skupaj vzeti Ⓣ ▹ [Či pa je kˈlaːd ˈbija preˈšürk, s ga pač ˈnọːr ˈzẹːla, ˈnọːr zaˈšiːla, ˈtåk ki s cˈvikle al pa ˈšiːve op stˈraːn pogloˈbiːla.] ~ Ⓘ nor ⇒ nor vzeti; zašiti ⇒ zašiti ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – oblečeni furtoh ‣ [obˈlẹčen ˈfürtox] -iga -a m ženski predpasnik, ki se spredaj zapenja z gumbi Ⓣ ▹ [ˈZåj ˈnaːx pa so zaˈčẹːle noˈsit že obˈlẹčene ˈfürtoxe, ki je sˈkọro kåk ˈen kˈlaːt, ˈsåmo ki bres roˈkaːvof pa ˈtåk ˈvẹːčja izˈreːza, pˈreːd pa zašˈpilano ˈdọj s kˈnọfam. ˈTisto ˈtüd ˈzåj še ˈnọsijo.] ~ Ⓘ oblečen < obleči, pslovan. *ob(v)ьlt’, sed. *ȍb(v)elkǫ, kar je sestavljeno iz iz pslovan. *ob ʻob, polegʼ < ide. *opi ʻgor’ in pslovan. *vьlt’ ʻvleči’; furtoh ⇒ furtoh ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – onuča ‣ [oˈnüča] -e ž onuča |kos blaga za ovijanje stopala| Ⓣ ▹ [Za f ˈšuːxe ˈnọt pa so si oˈbüːval pˈrẹj ˈnẹgda, ki je ˈneː bˈloː ˈzọknof pa ˈneː šˈtüːnf, pa so si oˈbüːval oˈnüče. ˈToː je biˈloː s ˈkaːkiga sˈtaːriga blaˈgaː f ˈtːgano, ˈtåk da si je ˈnoːgo ˈlẹpo ˈnọt poˈvija, da ga je ˈneː ˈzẹːblo, poˈziːmi spˈlọx, al pa ˈtüd, da ga je ˈšuːx ˈneː zoˈriba. ˈToː si ˈtåk ˈlẹpo poˈvija oˈkul s ˈtisto ˈcọto.] ~ Ⓘ pslovan. *onűt’a je sestavljeno iz *on- ʻv’ in izpeljanke iz *-űti ʻobuti’~ Ⓛ SSKJ2: nekdaj +, Plet.: + — 16 — Slavia Centralis 2/2022 Mihaela Koletnik, Benedikta Gungl parati ‣ [ˈpaːrat] -an nedov. parati |s prerezovanjem, pretrgavanjem niti delati, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote| Ⓣ ▹ [Či se mi gˈdå ˈkåj pošˈkeːtlo, ˈtåk da s naˈroːbe zaˈšiːla, ˈte s ˈzaːd ˈnaːx pač ˈmọgla ˈpaːrat pa še enkˈråt zaˈšiti.] ~ Ⓘ pslovan. *parti ʻparati, trgati’ < pslovan. *pőrti, sed. *por’ < verjetno ide. *(s)p(h)erh2, *(s)p(h)erh2g- ʻpokati, treskati, (hrupno) trgati’ ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + pas ‣ [ˈpaːs] -a m 1. pas |podolgovat kos usnja, ki se nosi zavezan okrog telesa| = remen 2. pas |podolgovat kos blaga kot del obleke, ki se nosi zavezan okrog telesa| = pinta 3. pas |del obleke, plašča, ki pokriva del trupa tik pod prsnim košem| Ⓣ ▹ 1. [Xˈlåče pa ˈmaːjo ˈtüdi(k) ˈgọr štˈrüfe za ˈpaːs naˈrẹːte, za ˈremen.] ▪ 2. [ˈŽenskin kˈlaːdan pa so ˈcọːj noˈsil ˈtüdik ˈpaːse, ki smo jin ˈrekl ˈpinte, ˈpinta.] ▪ 3. [F ˈpaːs s ˈmọgla ˈmålo sˈküp ˈzẹːt, če je bˈlọ preˈšürko.] ~ Ⓘ pslo- van. *pȍjasъ ʻpas, trak, s katerim se kaj priveže’ < *pojsati ʻprivezati opasati’ < *po in < ide. *(h2)i̯oh3s-mi ʻopašem, privežem’ < ide. *(h2)i̯oh3s- ʻopasati, pripeti, privezati’ ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + pinta ‣ [ˈpinta] -e ž pas pri ženski obleki = pas (2. pomen) Ⓣ ▹ [ˈŽenskin kˈlaːdan pa so ˈcọːj noˈsil ˈtüdik ˈpaːse, ki smo jin ˈrekl ˈpinte, ˈpinta.] ~ Ⓘ srvnem. bav. pinte, srvnem. binde ʻtrak; povoj, obvezaʼ, bav. avstr. Pinde, nar. pintə (Stried- ter-Temps 1963: 164) ~ Ⓛ SSKJ2: +p–, Plet.: – plasirana jenka ‣ [plaˈsiːrana ˈjẹːjnka] -e -e ž plisirano krilo |krilo iz blaga, stisnjenega v gube| = plasirka Ⓣ ▹ [ˈŽenske so ˈnẹgda noˈsile ˈtüd plaˈsiːrane ˈjẹjnke, ki smo jin pˈråvl plaˈsiːrke. ˈToː so biˈlẹː ˈtåk na dˈroːbno naˈlọžene.] ~ Ⓘ plasiran ⇒ plasirka; jenka ⇒ jenka ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – plasirka ‣ [plaˈsiːrka] -e ž plisirka |plisirano krilo| = plasirana jenka Ⓣ ▹ [ˈŽenske so ˈnẹgda noˈsile ˈtüd plaˈsiːrane ˈjẹjnke, ki smo jin pˈråvl plaˈsiːrke. ˈToː so biˈlẹː ˈtåk na dˈroːbno naˈlọžene.] ~ Ⓘ plasirka < plise, frc. plissé ʻv gube nabranʼ (Verbinc 1979: 552) ~ Ⓛ SSKJ2: – (→ plisirka p+), Plet.: – pokanice ‣ [ˈpoːkance] -ø ž mn. ženske spodnje hlače, preklane v koraku Ⓣ ▹ [ˈŽenske pa so ˈnẹgda ˈtüd noˈsile ˈtaːke xˈlåče, ki so jin pˈråvl ˈpoːkance. ˈTiste so biˈlẹː ˈtüj sˈkọro do koˈlẹːn ˈdọj ˈduːge pa pˈreːd pa ˈzaːd so bˈlẹː zaˈšite ˈen ˈkọːs ˈdọj, ˈkaːkix dˈvaːjst centiˈmẹtrof, ˈnaːx, med noˈgåm, f koˈraːk pa so ˈneː bˈlẹː zaˈšite in zaˈtoː so jin pˈråvl ˈpoːkance.] ~ Ⓘ < pokati, pslovan. *pkati in *pt’i ʻtolči’ in ʻlomiti (se)’ < pslovan. *pǫk-, ki posnema zvoke, nastale ob udarcu ali zlomu ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – ponošen ‣ [poˈnọšen] -a -o prid. ponošen |z nošenjem, oblačenjem obrabljen, izrabljen| Ⓣ ▹ [ˈToː so ˈtaːke xˈlåče za doˈmaː, ˈkåj so že sˈtaːre pa poˈnọšene pˈrec, ki so ˈneː za ˈkaːn druˈgaːn ˈkåk pa za doˈmaː.] ~ Ⓘ < nositi, pslovan. *nosti ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: – — 17 — Oblačilno izrazje pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah porhatne gate ‣ [ˈpọːrxatne ̍gåte] -ix ̍ gaːt ž mn. moške spodnje hlače iz barhanta Ⓣ ▹ [ˈToː ˈgåte ˈmọške so bˈlẹː ˈnẹgda ˈpọːrxatne, ˈpọːrxatne ˈgåte, so bˈlẹː ˈtọple pa ˈtüj ˈtåk ˈfåjn za noˈsit.] ~ Ⓘ porhaten < porhant, nem. Barchent < novolat. barracanus < arab. (Verbinc 1979: 84); gate ⇒ gate ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – pošketiti se ‣ [pošˈkeːtit se] -in se dov. ponesrečiti, ne uspeti Ⓣ ▹ [Či se mi gˈdå ˈkåj pošˈkeːtlo, ˈtåk da s naˈroːbe zaˈšiːla, ˈte s ˈzaːd ˈnaːx pač ˈmọgla ˈpaːrat pa še enkˈråt zaˈšiti.] ~ Ⓘ? *tъščètiti sę ʻškodovati siʼ; gl. še *tъščètiti ʻdelati škodoʼ < *tъščèta ʻškodaʼ (Bezlaj 2005: 21) ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – (→ poškatiti se p+) poštepati ‣ [pošˈtẹpat] -len dov. s strojnim šivanjem prekriti, zakriti obrabljeni del oblačila Ⓣ ▹ [ˈToː, či se ˈgi ˈkåj ˈmålo f ˈtːga, je tˈrẹba pošˈtẹpat, da ne gˈrẹː ˈdåle.] ~ Ⓘ poštepati < štepati, srvnem. steppen ʻmestoma vbadati, šivati, prešivati, vesti’ (Striedter-Temps 1963: 228) ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – potegniti cote nase ‣ [poˈtẹːgt ˈcọte na ˈsẹː] -nen12 ˈcọte na ˈsẹː dov. obleči se |dati na svoje telo oblačilo, dodatke| Ⓣ ▹ [Či je ˈsila ˈbiːla za ˈdẹlo, s ˈvütro, kåk s poˈtẹːgla ˈcọte na ˈsẹː, taˈkọːj zaˈčẹːla ˈdẹlat.] ~ Ⓘ potegniti < tegniti, pslovan. *tęgnti ʻvleči, raztegovati, napenjati’ < ide. *thengh- ʻvleči, dol vleči, biti težek’ ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – potegniti nit skozi ‣ [poˈtẹːgt ˈnit sˈkoːz] -nen13 ˈnit sˈkoːz dov. vdeti |deti sukanec v uho šivanke tako, da pride skozi| Ⓣ ▹ [ˈIgla ˈmaː ˈgọr ˈvüːxo in skos ˈtisto ˈvüːxo poˈtẹːgneš ˈnit sˈkoːz, ˈte pa ˈkunca f ˈküp zaˈvẹːžeš, da se ti ˈvün ne poˈtẹːgne.] ~ Ⓘ ⇒ potegniti cote nase ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – potiskano blago ‣ [poˈtiːskano blaˈgoː] -iga blaˈgaː s potiskano blago |tkanina z nanesenim barvnim vzorcem| Ⓣ ▹ [ˈLexko je ̍ enoˈfaːrbno al pa ̍ kaːko poˈtiːskano blaˈgoː.] ~ Ⓘ potiskan < tiskati, pslovan. *tskati < *tḗh2isk- ʻpovzročati, da se utekočini, cediti’ < ide. *tah2- ʻtopiti (se), utekočiniti (se), razpustiti (se)ʼ; blago ⇒ blago ~ Ⓛ SSKJ2: + (pod geslom potiskan), Plet.: – prekratek ‣ [prekˈraːtk] -a -o prid. prekratek |preveč kratek| Ⓣ ▹ [Či je kˈlaːt prekˈraːtk, ga je tˈrẹba ˈmålo ˈdọj spisˈtit.] ~ Ⓘ ⇒ kratek ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + prerezan ‣ [preˈreːzan] -a -o prid. prerezan |z rezanjem izoblikovan, pripravljen za šivanje| Ⓣ ▹ [Gˈdå je enkˈråt biˈloː blaˈgoː preˈreːzano, ˈte si ˈnaːx ˈlexko ˈtiste ˈkọːse sˈküp zaˈšija. ˈMeːla s f ˈčaːs ˈtüj ˈtẹko blaˈgaː preˈreːzaniga, da s tˈriː dˈniː f ˈküp ˈlexko ˈsåmo ˈšiːvala.] ~ Ⓘ ⇒ izreza ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: – 12 V trojiškem govoru izglasni -m prehaja v -n. 13 Gl. op. 12. — 18 — Slavia Centralis 2/2022 Mihaela Koletnik, Benedikta Gungl prerezati ‣ [preˈrẹzat] preˈreːžen dov. prirezati |z rezanjem dati obliko sestav- nim delom obleke| Ⓣ ▹ [ˈNåjˈraːjš s si ˈveč sˈküp preˈreːzala, ki s ˈnaːx za ˈen dˈrügin ˈlexko ˈšiːvala. ˈKåj s si preˈreːzala že v neˈdẹlo, s ˈlexko f ponˈdeːlek ˈvütro ˈxitro že zaˈčẹːla ˈšiːvat.] ~ Ⓘ ⇒ izreza ~ Ⓛ SSKJ2: +p–, Plet.: +p– prerezavati ‣ [prereˈzaːvat] -vlen nedov. prirezovati | z rezanjem dajati obliko sestavnim delom obleke| Ⓣ ▹ [ˈNåjˈveč s prereˈzaːvala v neˈdẹlo, v neˈdẹlo ˈnaːx oˈpoːdne, ki s ˈnaːx skọs ˈted, ponˈdeːlek, ˈtọːrk, ˈlexko ˈsåmo ˈšiːvala, ker s še na ˈzeml ˈmọgla ˈpoːlek ˈdẹlat.] ~ Ⓘ ⇒ izreza ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – preširok ‣ [preˈšürk] -a -o prid. preširok |preveč širok| Ⓣ ▹ [Či pa je kˈlaːd ˈbija preˈšürk, s ga pač ˈnọːr ˈzẹːla, ˈnọːr zaˈšiːla, ˈtåk ki s cˈvikle al pa ˈšiːve op stˈraːn pogloˈbiːla.] ~ Ⓘ preširok < širok, pslovan. *širok < *šȋrъ < mor- da ide. *ksəi̯ro-, *sk(‘)əi̯ro- ʻjasen, čist’ < ide. *sk’ei̯- ʻsijati, lesketati se’ ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + pretesen ‣ [preˈtẹs] -a -o prid. pretesen |preveč tesen| Ⓣ ▹ [ˈZåj či je kˈlaːd ˈbija f ˈpaːs preˈtẹs, s ga ˈmọgla ˈmålo ˈvün spisˈtit. ˈLexko se cˈvikl ˈmålo ˈvün spisˈtijo, či so zaˈdọst gloˈbọk, ˈvåč pa s ˈmọgla ˈnọːr šˈtükat.] ~ Ⓘ pretesen < tesen, pslovan. *tsnъ ʻtesen, ozek’ < *tsknъ < *tskъ ʻstiskač, kar stiska’~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + ravna jenka ‣ [ˈraːvna ̍ jẹjnka] -e -e ž krilo, urezano ravno Ⓣ ▹ [Za ̍ raːvno ̍ jẹjnko pa gˈrẹː ˈsåmo ˈena dolˈžiːna blaˈgaː, či je dˈvọːjne šiˈriːne.] ~ Ⓘ raven < pslovan. *órvьnъ < pslovan. *orvȍ ʻravnina, odprt svet’ < ide. *reu̯h1- ʻrazprostreti, odpreti’; jenka ⇒ jenka ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – remen ‣ [ˈremen] -mna m remen |trak z zaponko, navadno usnjen | = pas (1. pomen) Ⓣ ▹ [Xˈlåče pa ˈmaːjo ˈtüdi(k) ˈgọr štˈrüfe za ˈpaːs naˈrẹːte, za ˈremen.] ~ Ⓘ pslovan. *rȅmy, tož. *remènь < verjetno ide. *h2ré-mō(n) < ide. *h2ar- ʻsklopiti, sestaviti tako, da ustreza’; domnevni prvotni pomen *ʻtisto, s čimer kaj pričvrstimo, privežemo, opašemo’, morda celo *ʻs čimer pričvrstimo jarem’ ~ Ⓛ SSKJ2: zastar. +, Plet.: + rokav ‣ [roˈkaːf] -va m rokav |del oblačila, ki obdaja posamezno roko| Ⓣ ▹ [Roˈkaːv so ˈlexko ˈduːg, kˈraːtk, na tˈriː čeˈtːt ali pa na kiˈmọno, ˈtoː je ˈtåk ˈmålo čes ˈråmo.] ~ Ⓘ rokav < roka, pslovan. *rǫk < ide. *u̯rónkah2 < *u̯renk- ʻgrabiti, prijemati’ ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + rokavci ‣ [roˈkaːfc] -of m mn. rokavci |zgornji del ženskega spodnjega perila z rokavi čez komolec| Ⓣ ▹ [K ˈjẹnčnik pa so noˈsil ˈcọːj, ˈtoː je zˈgọrn, zˈgọrn ˈkọːs ˈbija, ki so mo pˈråvl roˈkaːfc. ˈTist so biˈliː naˈvaːdno ˈtåk ˈmålo čez ˈlaːket, ˈgọr p ˈšiank pa je ˈbiːla ˈsåmo izˈreːza pa pˈreːd ˈkaːke dˈvaː kˈnọfeka, ki se ˈlež obˈleːkla.] ~ Ⓘ ⇒ rokav ~ Ⓛ SSKJ2: +p~, Plet.: + — 19 — Oblačilno izrazje pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah rožasto blago ‣ [ˈroːžasto blaˈgoː] -iga blaˈgaː s rožasto blago |tkanina, ki ima v vzorcu cvete, rože| Ⓣ ▹ [ˈDeːčj kˈlaːd so bˈli ˈnåjˈbọj z ˈroːžastiga blaˈgaː. ˈTüj ˈženske so ˈmẹle kˈlaːde pa ˈtüj pˈluːzne z ˈroːžastiga.] ~ Ⓘ rožast < roža, stvnem. rōsa, srvnem. rōse, nem. Rose ʻvrtnica’ < lat. rosa ʻvrtnica’ < verjetno gr. rhódon, rhodéā ʻvrtnica’ < staroiransko *u̯r̥da- > perz. gul ʻvrtnica; blago ⇒ blago ~ Ⓛ SSKJ2: + (pod geslom rožast), Plet.: – skupaj vzeti ‣ [sˈküp ˈzẹːt] sˈküp ˈzemen dov. zožiti |narediti oblačilo (bolj) ozko| = nor vzeti = nor zašiti Ⓣ ▹ [F ˈpaːs s ˈmọgla ˈmålo sˈküp ˈzẹːt, či je bˈlọ preˈšürko.] ~ Ⓘ cslovan. vъkupъ, vъkupě ʻskupaj’ < *sъ kűpa ʻs kupa, od kupa’ oz. *vъ kűpъ ʻna kup, v kup’, *vъ kűpě ʻna kupu, v kupu’, kar vsebuje pslovan. *kűpъ, sloven. kȕp; izhodiščni pomen je *ʻv kupu, ne posamezno’; vzeti ⇒ nor vzeti ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – srakica ‣ [sˈråkca] -e ž srajca |moško oblačilo za k hlačam, navadno iz tanjšega blaga| Ⓣ ▹ [ˈMọšk pa ˈcọːj k xˈlåčan ˈnọsijo sˈråkco.] ~ Ⓘ sloven. srájca < srájčica < sráčica < pslovan. *sőrčica < pslovan. *sőrka ʻsrajca’ ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: + star ‣ [sˈtaːr] -a -o prid. star |ki je že dalj časa v uporabi| Ⓣ ▹ [ˈToː so ˈtaːke xˈlåče za doˈmaː, ˈkåj so že sˈtaːre pa poˈnọšene pˈrec, ki so ˈneː za ˈkaːn druˈgaːn ˈkåk pa za doˈmaː.] ~ Ⓘ pslovan. *strъ ̒ star’ < ide. *stáh2-ro- < *stah2- ̒ stopiti, stati’ s prvotnim pomenom *ʻtrdno postavljen, izkušen, čvrst’ ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + suknja ‣ [ˈsükna] -e ž suknja |moško vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja| Ⓣ ▹ [ˈSükna, ˈtoː je ˈmọško, ˈtoː je zˈgọrn ˈdẹl ˈmọškiga gˈvånta.] ~ Ⓘ *sűkn’a (pslovan. morda *sűkn’i) < *suknȍ ʻsukno’ s prvotnim pomenom *ʻiz sukna narejeno oblačilo’ ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + širina ‣ [šiˈriːna] -e ž širina |razsežnost, prečna na dolžino ali višino ploskve| Ⓣ ▹ [Za ˈraːvno ˈjẹjnko pa gˈrẹː ˈsåmo ˈena dolˈžiːna blaˈgaː, či je dˈvọːjne šiˈriːne.] ▪ [Či si xˈtẹja, da ti je ˈkåj žˈniːdar ali pa šiˈviːlja zaˈšija, si ˈmọga ˈit na ˈmẹro, ˈtåk da je ˈun ˈvẹda, ˈkaːko veliˈkoːst ˈmaːš pa šiˈriːno.] ~ Ⓘ ⇒ preširok ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + šiv ‣ [ˈšiːf] -va m 1. šiv |mesto, kjer so sešiti deli združeni| 2. šiv |s šivalnim strojem narejena vrsta sledečih si vbodov| Ⓣ ▹ 1. [Fˈse ˈšiːve si ˈmọga ˈlẹpo zaˈpeːglat, da je bˈlọ ˈlẹpo ˈvidet.] ▪ 2. [ˈŠiːf je ˈlexko ˈraːv, ˈlexko je ˈcikˈcåk, ˈlexko pa je ˈtüj ˈkaːk okˈraːsn ˈšiːf.] ~ Ⓘ ⇒ zašiti ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + šivati ‣ [ˈšiːvat] -len nedov. 1. šivati |z uporabo šivanke in niti združevati dele blaga| 2. šivati |s šivanjem izdelovati| 3. šivati |ukvarjati se, navadno poklicno, s šivanjem| Ⓣ ▹ 1. [ˈKåj s si preˈreːzala že v neˈdẹlo, s ˈlexko f ponˈdeːlek — 20 — Slavia Centralis 2/2022 Mihaela Koletnik, Benedikta Gungl ˈvütro ˈxitro že zaˈčẹːla ˈšiːvat.] ▪ 2. [ˈToː, gˈdå s ˈšiːvala ˈkaːk ˈmånt al pa kosˈtiːm, s ˈmọgla presˈnẹːto f ˈliːsik ˈbit, da s ga naˈrẹːdla v ˈenen dˈnẹːv pa ˈpoː, ˈtåk ˈdugo je šˈlọ ˈtoː ˈcọːj, ker s še ˈmọgla f ˈse preˈrẹzat pˈrẹja.] ▪ 3. [ˈTåk ˈrẹdno, f ˈsaːk ˈdẹːn, s ˈšiːvala oˈkul tˈrẹːst, ˈpẹːttˈrẹːst ˈleːt in ˈmeːla s ˈtån oˈkul tˈriːsˈtoː ˈpẹːdeset stˈraːnk. Fˈčaːs je ˈbiːla ˈtaːka ˈgužba, ki s ˈšiːvala ˈceːle noˈčiː.] ~ Ⓘ ⇒ zašiti ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + šivilja ‣ [šiˈviːlja] -e ž šivilja |ženska, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjem zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin| Ⓣ ▹ [Či si xˈtẹja, da ti je ˈkåj žˈniːdar ali pa šiˈviːlja zaˈšija, si ˈmọga ˈit na ˈmẹro, ˈtåk da je ˈun ˈvẹda, ˈkaːko veliˈkoːst ˈmaːš pa šiˈriːno.] ~ Ⓘ ⇒ zašiti ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + štirkati ‣ [šˈtẹːrkat] -an nedov. štirkati |prepajati s škrobovo ratztopino, da se doseže večja trdota tkanine, škrobiti| Ⓣ ▹ [ˈNẹgda smo dˈrügo ˈneː šˈtẹːrkal kåk ˈkaːke ˈtẹːxle.] ~ Ⓘ bav. avstr. stärken (Striedter-Temps 1963: 230) ~ Ⓛ SSKJ2: nižje pog. +, Plet.: – štofnate hlače ‣ [šˈtoːfnate xˈlåče] -ix xˈlaːč ž mn. hlače iz debelejše volnene tkanine Ⓣ ▹ [So ˈlexko šˈtoːfate xˈlåče, ˈmọške, ˈtüj ˈceːl gˈvånt, ˈmọšk, so ˈlexko šˈtoːfnat, šˈtoːfat gˈvånt. ˈToː je pač ˈbọj deˈbẹːlo blaˈgoː, ki je ˈbọj za ˈmzle ˈcåjte.] ~ Ⓘ štofnat < štof, nem. Stoff; hlače ⇒ hlače ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – štrafasto blago ‣ [štˈraːfasto blaˈgoː] -iga blaˈgaː s črtasto blago |tkanina, ki ima črte, proge| Ⓣ ▹ [Štˈraːfasto blaˈgoː pa ˈneː f ˈseˈeno, ˈkåk je oˈbeno, je ˈlẹpše, či so štˈraːf po ˈdugen kåk popˈreːk.] ~ Ⓘ štrafast < štraf, nem. Streifen ʻproga; trakʼ; blago ⇒ blago ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – tanki mantelj ‣ [ˈtẹjnk ˈmnt] -iga -la m plašč iz tanke tkanine Ⓣ ▹ [So ˈtẹjnk ˈmåntl, ˈtist se ˈnọsijo naˈvaːdno jeˈsẹːn pa spomˈlaːd, so pa ˈtüj ˈzimsk ˈmåntl, ki so ˈbọj ˈtọpl, ˈtist so za ˈmz ˈcåjt.] ~ Ⓘ pslovan. *tnъkъ ʻtanek’ < ide. *ten- ʻnapenjati se, raztegniti se, razvleči se’; mantelj ⇒ mantelj ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – težek ‣ [ˈtešk] -a -o prid. debel |ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razšežnost| Ⓣ ▹ [ˈJås s ˈdẹlala ˈženske kosˈtiːme pa ˈženske ˈmåntle, ˈmọškix obˈleːk pa ˈneː. ˈToː je ˈbọj za žˈniːdare, ˈtaːko ˈteško, f ˈse, ˈkåj je s ˈteškiga blaˈgaː – kosˈtiːm, ˈmåntl, gˈvånt.] ~ Ⓘ < teža, pslovan. *tęž ʻteža’, *tžьkъ ʻtežek’ < *tęžti ʻnaložiti, obtežiti’ < pslovan. *tgъ ʻtežek’ < ide. *thengh- ʻvleči, dol vleči, biti težek’ ~ Ⓛ SSKJ2: obrt. +, Plet.: +p~ težko blago ‣ [ˈteško blaˈgoː] -iga blaˈgaː s debelo blago |tkanina, ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost| Ⓣ ▹ [ˈJås s ˈdẹlala ˈženske kosˈtiːme pa ˈženske ˈmåntle, ˈmọškix obˈleːk pa ˈneː. ˈToː je — 21 — Oblačilno izrazje pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah ˈbọj za žˈniːdare, ˈtaːko ˈteško, f ˈse, ˈkåj je s ˈteškiga blaˈgaː – kosˈtiːm, ˈmåntl, gˈvånt.] ~ Ⓘ težek ⇒ težek; blago ⇒ blago ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – topel ‣ [ˈtọpel] -pla -o prid. topel |ki varuje, ščiti pred mrazom| Ⓣ ▹ [ˈToː ˈgåte ˈmọške so bˈlẹː ˈnẹgda ˈpọːrxatne, ˈpọːrxatne ˈgåte, so bˈlẹː ˈtọple pa ˈtüj ˈtåk ˈfåjn za noˈsit.] ~ Ⓘ pslovan. *tepl ʻtopel’ je pretekli tvorni deležnik glagola *tept, sed. *tȅpǫ ʻgreti, topel biti’ < ide. *tep- ʻtopel biti’ ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + uho ‣ [ˈvüːxa] -e ž 1. uho |ušesu podoben del šivanke z luknjo za nameščanje sukanca| 2. uho |luknja v ušesu šivanke| Ⓣ ▹ 1. [ˈTisten ˈbọj deˈbẹːlen ˈtaːl p ˈigl ˈrečemo ˈvüːxa in ˈtån je ˈlüːkna.] ▪ 2. [ˈZåj či ˈmaː ˈigla zˈlọ ˈvẹːko ˈvüːxo, ˈte ˈxitro cˈvir sˈkoːz poˈtẹːgneš. ˈToː je ˈbọj p deˈbẹːlix ˈiglax.] ~ Ⓘ pslovan. *ȗxo, rod. *ȗšese < ide. *h2áu̯sos ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + velikost ‣ [veliˈkoːst] - ž velikost |lastnost, značilnost koga ali česa glede na stopnjo razsežnosti| Ⓣ ▹ [Či si xˈtẹja, da ti je ˈkåj žˈniːdar ali pa šiˈviːlja zaˈšija, si ˈmọga ˈit na ˈmẹro, ˈtåk da je ˈun ˈvẹda, ˈkaːko veliˈkoːst ˈmaːš pa šiˈriːno.] ~ Ⓘ < velik, pslovan. *vel < domnevno ide. *u̯elH- ʻbiti močan, imeti oblast, vladati’ ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + ven potegniti ‣ [ˈvün poˈtẹːgt] ˈvün -nen dov. iztakniti |s potegom spraviti sukanec iz ušesa šivanke| Ⓣ ▹ [ˈIgla ˈmaː ˈgọr ˈvüːxo in skọs ˈtisto ˈvüːxo poˈtẹːgneš ˈnit sˈkoːz, ˈte pa ˈkunca f ˈküp zaˈvẹːžeš, da se ti ˈvün ne poˈtẹːgne.] ~ Ⓘ pslovan. *vьn ʻven’ s prvotnim pomenom *ʻna zrak, na veter’; potegniti ⇒ potegniti cote nase ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – ven spustiti ‣ [ˈvün spisˈtit] ̍ vün spisˈtiːn dov. razširiti |narediti kaj (bolj) široko| Ⓣ ▹ [ˈZåj či je kˈlaːd ̍ bija f ̍ paːs preˈtẹs, s ga ̍mọgla ̍målo ̍ vün spisˈtit. ̍ Lexko se cˈvikl ˈmålo ˈvün spisˈtijo, či so zaˈdọst gloˈbọk, ˈvåč pa s ˈmọgla ˈnọːr šˈtükat.] ~ Ⓘ ven ⇒ ven potegniti; spustiti ⇒ dol spustiti ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – vkup zašiti ‣ [f ˈküp zaˈšit] f ˈküp zaˈšijen dov. sešiti |s šivanjem sestaviti| Ⓣ ▹ [Gˈdå je enkˈråt biˈloː blaˈgoː preˈreːzano, ˈte si ˈnaːx ˈlexko ˈtiste ˈkọːse f ˈküp zaˈšija.] ~ Ⓘ vkup ʻskupajʼ ⇒ skupaj vzeti; zašiti ⇒ zašiti ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – vkup zvezati ‣ [f ˈküp zˈvẹːzat] f ˈküp -žen dov. zavezati |z vrvico, trakom na- rediti vozel, da ostane komu kaj na določenem mestu, v določenem položaju| Ⓣ ▹ [Pˈrẹja ˈnẹgda so ˈmẹle ˈženske ˈfürtoxe na ˈxaːme, ˈtåk da se je naˈzaːj ˈtåk fskˈriːš zašˈpilalo, ˈzaːd so pa žˈnüːre bˈlẹː, ki se je f ˈküp zˈvẹːzalo.] ~ Ⓘ vkup ʻskupajʼ ⇒ skupaj vzeti; zvezati < vezati, pslovan. *vęzti, sed. *vęz’ ʻvezati’ < pslovan. *vęzt, sed. *vzǫ ʻzavezati, zadrgniti’ < ide. *h2amg’h- ʻvezati, stiskati, ožati’ ~ Ⓛ SSKJ2: – (→ zavezati p+), Plet.: – (→ zavezati p+) — 22 — Slavia Centralis 2/2022 Mihaela Koletnik, Benedikta Gungl vzeti mero ‣ [ˈzẹːt ˈmẹro] ˈzemen ˈmẹro dov. vzeti mero |ugotoviti, določiti razsežnost delov telesa za izdelavo obleke| Ⓣ ▹ [ˈZåj či si xˈtẹja ˈkum ˈkåj zaˈšit, si ˈmọga vˈzẹːt mu ˈmẹro.] ~ Ⓘ vzeti ⇒ nor vzeti; pslovan. *mra < ide. *meh1- ʻmeriti’ ~ Ⓛ SSKJ2: pog. +, Plet.: – zarezati ‣ [zaˈrẹzat] zaˈreːžen dov. zarezati |preveč odrezati na kakem mestu| Ⓣ ▹ [Prereˈzaːvae je bˈloː zˈlọ ˈmüːdno, ki si ˈmọga gˈlẹːdat na ˈmẹre, da si ˈneː ˈkåj zaˈrẹza.] ~ Ⓘ ⇒ izreza ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + zarobiti ‣ [zaˈroːpt] -bin dov. zarobiti |narediti rob čemu| Ⓣ ▹ [Fˈsaːko ˈcọto je tˈrẹba zaˈroːpt, ˈvåč ˈniːt gˈrẹːjo ˈvün.] ▪ [Roˈkaːve ˈdọl na ˈkunc ˈmọreš zaˈroːpt, ˈraːvno ˈtåk ˈjẹjnko, kˈlaːt, xˈlåče.] ~ Ⓘ < rob, pslovan. *rbъ ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + zašit ‣ [zaˈšit] -a -o prid. zašit |s šivanjem narejen cel| Ⓣ ▹ [ˈŽenske pa so ̍ nẹgda ˈtüd noˈsile ˈtaːke xˈlåče, ki so jin pˈråvl ˈpoːkance. ˈTiste so biˈlẹː ˈtüj sˈkọro do koˈlẹːn ˈdọj ˈduːge pa pˈreːd pa ˈzaːd so bˈlẹː zaˈšite ˈen ˈkọːs ˈdọj, ˈkaːkix dˈvåjst centiˈmẹtrof, ˈnaːx, med noˈgåm, f koˈraːk, pa so ˈneː bˈlẹː zaˈšite in zaˈtoː so jin pˈråvl ˈpoːkance.] ~ Ⓘ ⇒ zašiti ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: – zašiti ‣ [zaˈšit] zaˈšijen dov. zašiti |s šivanjem narediti kaj celo| Ⓣ ▹ [Enkˈråt, še ˈpoːnin, s v ˈenen dˈnẹːv zaˈšiːla ˈsed kˈlaːdof.] ~ Ⓘ < šiti, pslovan. *s’ti, sed. *s’jǫ in *s’jǫ ʻšivati’ < ide. *si̯eu̯H- ʻšivati’ ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + zimski mantelj ‣ [ˈzimsk ˈmnt] -iga -la m zimski plašč |plašč iz debelejše, na- vadno volnene tkanine| Ⓣ ▹ [So ˈtẹjnk ˈmåntl, ˈtist se ˈnọsijo naˈvaːdno jeˈsẹːn pa spomˈlaːd, so pa ˈtüj ˈzimsk ˈmåntl, ki so ˈbọj ˈtọpl, ˈtist so za ˈmz ˈcåjt.] ~ Ⓘ zimski < zima, pslovan. *zim ʻzima’ < ide. *g’héi̯-mah2 < ide. *g’héi̯-ōm, rod. *g’hi-m-és ʻzima’; mantelj ⇒ mantelj ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – ženske hlače ‣ [ˈženske xˈlåče] -ix xˈlaːč ž mn. ženske hlače |hlače, ki se v pasu zapenjajo z desne proti levi| Ⓣ ▹ [ˈŽenske xˈlåče se zašˈpilajo z ˈdẹsne pˈroːt ˈleːv in ˈzaːd naˈvaːdno ˈnimajo ˈžepof.] ~ Ⓘ ženski ⇒ ženski; hlače ⇒ hlače ~ Ⓛ SSKJ2: + (pod geslom hlače), Plet.: – ženski ‣ [ˈžensk] -a -o prid. ženski |nanašajoč se na ženske| Ⓣ ▹ [ˈMånt je ˈlexko ˈmọšk ali ˈžensk.] ~ Ⓘ pslovan. *žènьskъ je izpeljano iz *žen ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + ženski klad ‣ [ˈžensk kˈlaːt] -iga -da m ženska obleka |oblačilo, ki pokriva spodnji in zgornji del telesa ženske| Ⓣ ▹ [ˈŽenskin kˈlaːdan pa so ˈcọːj noˈsil ˈtüdik ˈpaːse, ki smo jin ˈrekl ˈpinte, ˈpinta.] ~ Ⓘ ženski ⇒ ženski; klad ⇒ klad ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – — 23 — Oblačilno izrazje pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah ženski mantelj ‣ [ˈžensk ˈmnt] -iga -la m ženski plašč |žensko vrhnje oblačilo, ki sega navadno do kolen in se spredaj zapenja| Ⓣ ▹ [Fˈčaːs so ˈžensk ˈmåntl ˈsẹːgl pˈreːk čes koˈlẹne, ̍ tüd sˈkọro do gˈleːžnof je xˈteːla ̍ mẹt ̍ kẹːra naˈrẹːto, ˈzåj pa, ˈviːdin, ˈnọsijo ˈbọj kˈraːtke, ˈtåk nat koˈlẹnam, ˈbọj kåk ˈdukše ˈjåkne.] ~ Ⓘ ženski ⇒ ženski; mantelj ⇒ mantelj ~ Ⓛ SSKJ2: –, Plet.: – žep ‣ [ˈžep] -a m žep |majhni vreči podoben del na oblačilu za spravljanje manjših predmetov| Ⓣ ▹ [ˈŽenske xˈlåče se zašˈpilajo z ˈdẹsne pˈroːt ˈleːv in ˈzaːd naˈvaːdno ˈnimajo ˈžepof.] ~ Ⓘ hrv., srb. džȅp < turš. ceb (nar. ğep, ğeip) < arab. ğaib ~ Ⓛ SSKJ2: +, Plet.: + 4 Zaključek Zbrano narečno gradivo v tem prispevku razkriva bogato in doslej večinoma nezapisano slovensko, v manjši meri tudi prevzeto narečno oblačilno termino- logijo, ki je zaradi zamiranja oblačilne dejavnosti na podeželju zaradi spremi- njajočega se načina življenja tik pred tem, da potone v pozabo. Slovarček oblačilnega izrazja sestavlja 112 iztočnic; od teh je 57 enobe- sednih in 55 večkotenobesednih oblačilnih poimenovanj. Med enobesednimi termini jih je največ slovanskega izvora,14 deset pa je prevzetih iz tujih jezi- kovnih sistemov, največ iz stičnega nemškega jezika. Med večkotenobesednimi poimenovanji, med katerimi prevladujejo samostalniške besedne zveze (38), glagolske (17) pa imajo največkrat prislovno sestavino, jih je dobra polovica slovanskega izvora, ostala so prevzeta.15 Največ je takih, ki imajo glede na prevzetost jedra in/ali določila domače jedro in domače določilo (29), sledijo tista s prevzetim jedrom in domačim določilom (18), najmanj pa jih ima do- mače jedro in prevzeto določilo (4) ali pa so v celoti prevzeta (4). Vse prevzete besede so izposojenke. Primerjava zbranega narečnega besedja v tu predstavljenem slovarju z iztočnicami v dveh temeljnih slovarjih slovenskega knjižnega jezika, s čimer osvetljujemo dokumentiranost in semantiko obravnavanih leksemov, je poka- zala, da je tako v Pleteršnikovem slovarju kot v SSKJ zajeto tudi oblačilno izrazje. Bogatejši je SSKJ, ki beleži 43 enobesednih leksemov. Od teh jih je 40 pomensko prekrivnih z narečnimi. Dva med njimi sta s stališča sodobnega slovenskega knjižnega jezika označena kot nižje pogovorna (gate, štirkati), dva imata časovno-frekvenčni kvalifikator zastarelo (izreza, remen), eden pa nekdaj (onuča). Leksema pinta in prerezati imata v slovarju drugačen pomen 14 Slovenskih tvorjenk iz prevzetih besed ali njihovih delov nimamo za prevzete (Toporišič 1992: 218), zato so uvrščene k besedam slovanskega izvora (npr. furtošnica, poštepati). Isto velja tudi za večkotenobesedne oblačilne izraze (npr. štrafasto blago). 15 Med prevzeta večkotenobesedna poimenovanja so štete tudi vse tiste zveze, ki imajo prevzeto samo eno sestavino. — 24 — Slavia Centralis 2/2022 Mihaela Koletnik, Benedikta Gungl od narečnega ʻprirezovatiʼ in ʻpas pri ženski obleki ,̓ pod geslom rokavci pa narečni pomen ʻzgornji del ženskega spodnjega perila z rokavi čez komolecʼ ni nedvoumno izražen. Trije leksemi so pomensko prekrivni, a delno izrazno ali oblikovno različni: nar. jenka za knjiž. janka, nar. plasirka za knjiž. pli- sirka in nar. mašin za knjiž. mašina, ki ima v SSKJ kvalifikator pogovorno. Enajstih leksemov, med katerimi je največ prevzetih ali tvorjenih iz prevzete osnove, slovar ne beleži: bataš, furtoh, furtošnica, jenčnik, klad, mantelj, pokanice, poštepati, pošketiti se, prerezovati, srakica. Od 57 besednozveznih iztočnic jih SSKJ beleži 11, npr. dolge gate, enobarvno blago, rožasto blago, ženske hlače, še šest pa jih je delno izrazno različnih, npr. konopljeno platno (nar. konopeljsko platno), laneno platno (nar. lanovo platno), iti k probi (nar. iti na probo).16 V Pleteršnikovem slovarju je zapisanih 39 leksemov. Od teh jih je 36 pomen- sko prekrivnih z narečnimi. Leksem prerezati ne izkazuje narečnega pomena ‘prirezovati’, pod gesloma blago in težek pa dani (narečni) pomen ‘tekstilni iz- delki, tkanina’ in ‘debel’ ni dokumentiran oz. nedvoumno izražen. Dva leksema sta pomensko prekrivna z narečnima, a delno izrazno ali oblikovno različna: poškatiti se (nar. pošketiti se) in mašin (nar. mašina). Šestnajstih leksemov, npr. hlače, nabran, pokanice; furtoh, mantelj, pinta, plasirka, slovar ne beleži. Prav tako v slovarju zaradi njegove drugačne, tj. neterminološke zasnove, ne najde- mo večbesednih leksemov. Izjema je besedna zveza domače platno, zapisana v ponazarjalnem gradivu pod iztočnico platno. Tovrstne obravnave zbirk narečnega besedja, ki dokumentirajo obstoj, po- menske značilnosti, izvor leksemov in njihovo dokumentiranost, so pomemben doprinos na področju slovenskega narečnega (strokovnega) slovaropisja, saj lahko pomembno pripomorejo k določitvi arealov posameznih leksemov in njihovega pomenskega obsega ter k uresničitvi zamisli o slovenskih narečnih tematskih (strokovnih) slovarjih. OKRAJŠAVE arab. – arabsko, avstr. – avstrijsko, bav. – bavarsko, češ. – češko; frc. – francosko, gr. – grško, hrv. – hrvaško, ide. – indoevropsko, klas. – klasično, lat. – latinsko, nar. – narečno, nem. – nemško, novolat. – novolatinsko; perz. – perzijsko; pslovan. – praslovansko, slovan. – slovansko, sloven. – slovensko, srb. – srbsko, srvnem. – srednjevisokonemško, tatar. – tatarsko; turš. – turško, vlat. – vulgarnolatinsko; drugo: gl. – glej, mn. – množina, nav. – navadno, pog. – pogovorno, prid. – pridevnik, sed. – sedanjik, star. – starejši, zastar. – zastarelo 16 V Slovarju slovenskega knjižnega jezika so navedene v ponazarjalnem gradivu pod samostalniškimi ali/in pridevniškimi iztočnicami. — 25 — Oblačilno izrazje pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah VIRI IN LITERATURA Igor ANTIČ, 1999: Nemško-slovenski slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. Anja BENKO, 2013: Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja). Doktorska disertacija. Maribor: Filozofska fakulteta. France BEZLAJ, 1976: Etimološki slovar slovenskega jezika A–J. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik in Mladinska knjiga. – –, 1982: Etimološki slovar slovenskega jezika K–O. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik in Mladinska knjiga. – –, 1995: Etimološki slovar slovenskega jezika P–S. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slo- venski jezik in Mladinska knjiga. – –, 2005: Etimološki slovar slovenskega jezika Š–Ž. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slo- venski jezik in Založba ZRC. Estera CERAR, 2012: Razvoj tekstilne obrti v prvi polovici 20. stoletja. Tekstilec 55/4, 323–334. Tjaša JAKOP, 2017: Govor Cankove od Pavlovega Glasoslovja (1909) dalje. Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci (August Pavel among the Slovenians, Hungarians and Austrians). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Univerzitetna založbe Univerze. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 120). 53–64. Karmen KENDA-JEŽ, 2011: Fonetična transkripcija. Slovenski lingvistični atlas 1, Človek, (telo, bolezni, družina), 1. Atlas (SLA 1.1), 2. Komentarji (SLA 1.2). Ur. Jožica Škofic. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 27–30. – –, 2019: Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini. Dostopno 14. 9. 2022 na: https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=210&View=1&Query=%2A. Mihaela KOLETNIK, 2000: Govor pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Jezik in slovstvo, 46/3, 81–90. – –, 2001: Slovenskogoriško narečje. Maribor: Slavistično društvo. (Zbirka Zora, 12). Mihaela KOLETNIK, Benedikta GUNGL, 2022: Medjezikovna prepletanja v oblačilnem izrazju pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Kontaktna dialektologija na območju med Alpami in Jadranom. V spomin akademiku Goranu Filipiju. Ur. Suzana Todorovć in Barbara Baloh. Koper: Libris. 239–257. Marija MAKAROVIČ, 2007: Obleka predela človeka: oblačilna kultura v kmečkem okolju na severu in jugovzhodu Štajerske od 18. do 20. stoletja. Maribor: Litera. Ana PEROVIĆ, 2015: Vloga moških oblačil v jaromeščanskem ambientu Kersnikovih romanov Ciklamen in Agitator. Slavia Centralis 8/2, 36–50. Maks PLETERŠNIK, 2006: Slovensko-nemški slovar (1894–1895): transliterirana iz- daja. Ur. Metka Furlan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Dostopno 14. 9. 2022 na: https://www.fran.si/136/maks-pletersnik-slovensko-nemski-slovar. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014. Ljubljana: Cankarjeva založba. Dostopno 14. 9. 2022 na: https://fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika. — 26 — Slavia Centralis 2/2022 Mihaela Koletnik, Benedikta Gungl Marko SNOJ, 2016: Slovenski etimološki slovar. Tretja izdaja. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC. Dostopno 14. 9. 2022 na: https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimo- loski slovar. Hildegard STRIEDTER TEMPS, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin: Osteuropa-Institut Berlin, Berlin-Dahlem. Jože TOPORIŠIČ, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva za- ložba. France VERBINC, 1979: Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba. Zinka ZORKO, 2010: Oblikoslovje v panonski narečni skupini. Slavia Centralis 3/1, 5–17. SPLETNI VIR Pokrajinski muzej Maribor. Dostopno 14. 9. 2022 na: https://www.facebook.com/po- mum123/posts/3112352802163016 (dostop 31. 1. 2022). CLOTHING TERMINOLOGY AT SV. TROJICA IN SLOVENSKE GORICE The present paper discusses dialect-based clothing terms gathered at Sv. Trojica in Slo- venske gorice. In this even today predominantly rural area in the heart of Slovenske gorice, work clothes and festive garments, headgear and footwear of peasants and other villagers were provided by various village and market artisans. Alongside weavers, these were mainly tailors and cobblers, while professional seamstresses were instead prohibited from starting their own business before the 19th century, namely until the adoption of the craft order in 1859. After World War II, when with the increased employ- ment possibilities of the population – particularly in industrial and other manufactur- ing sectors – the standard of living and achievements in clothing began to rise, while the number of private village clothing craftsmen in rural areas drastically fell, which in effect strongly influenced the flourishing of the confectionery industry. Today, the number of seamstresses remains relatively high, while tailors and cobblers are almost a matter of the past. The Trojica speech, which preserves the quantitative contrast between old long circum- flex vowels and acute ones, forms part of the Slovenske gorice dialect of the Pannonian dialect group. The material collected by the author during fieldwork is presented in the form of a thematic dictionary consisting of 112 entries. Of the latter, 57 are one-word denominations and 55 contain more than one word. They are then analysed according to the basis of their expressive image, illuminated in the light of their etymological char- acteristics, and defined in terms of word class. Based on comparisons and verifications in dictionaries, which also highlights the level of treatment and the semantics of the discussed lexemes in Pleteršnik’s dictionary and in the Dictionary of Slovene Literary Language, we can conclude that the latter dictionary is richer, as it mentions just under half of all the collected dialect terms. This is due to the diminishing production of garments in the countryside, as well as changes in lifestyle, which such phrases disap- pearing from the active vocabulary of speakers and on the brink of vanishing for good. Our task is thus to both record and to preserve them as part of the Slovenian (dialect) language cultural heritage.