Letnik 1918
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CLVI. — Izdan in razposlan 28. dne avgusta 1918.
Vsebina: (Št. 311—318.) 311. Ukaz o določilih za izvrševanje zakona z dne 28. marca 1918.1., s katerim se določajo zvišbe najmanjšega dohodka in pokojninskih užitkov dalmatinskih grškovzhodnjih dušnih pastirjev. — 312. Ukaz, s katerim se ustanavljajo naj višje cene za sirov premogov kotran in za destiliran premogov kotran (vojni kotran). — 313. Razglas o omejitvi porabe rotacijskega tiskarskega papirja časnikov v mescu septembru 1918.1.
311.
Ukaz ministra za bogočastje in nank v porazumu s finančnim ministrom z dne 8. avgusta 1918. 1.
o določilih za izvrševanje zakona z dne 28. marca 1918. I. (drž. zak. št. 116), s katerim se določajo zvišbe najmanjšega dohodka in pokojninskih užitkov dalmatinskih grškovzhodnjih dušnih pastirjev.
K členu I.
8 1.
V členu I zakona z dne 28. marca 1918.1. (drž. zak; št. 116) določeno zvišbo zneskov kongrue prisoja politično deželno oblastvo uradoma duhovnikom, oskrbujočim dušno pastirstvo, ki so v času, ko dobi zakon moč, že v službi, ako uživajo dopolnilo kongrue iz državnega zaklada.
Pravtako prisoja politično deželno oblastvo uradoma zvišbo provizorskih plač — vštevši doklado letnih 300 K — provizorjem, ki so v službi, ko dobi zakon mdč, ter letno doklado
/ *
400 K dušnim pastirjem, ki so stopili v pokoj, preden je dobil zakon moč.
V teh primerih, v katerih se odloča uradoma, naj se gledč razsojanja in izdajanja odločbe deželnega oblastva, gledé nakazovanja zvišanih prejemkov in izpodbijanja razsodbe deželnega oblastva zmislu primemo uporabljajo določila mini-strstvenih ukazov z dne 1. oktobra 1898. 1. (drž. zak. št. 206) in z dne-19. novembra 1904. 1. (drž. zak. št. 135).
§ 2. ‘
Dušni pastirji, ki so v službi, ko dobi zakon moč, in ne uživajo dopolnila kongrue iz državnega zaklada, pa ga zahtevajo, morajo uveljavljati pravico tako, da vložijo do 30. dne septembra 1918.1. pri škofijskem konzistoriju po predpisu ministrstvenega ukaza z dne 1. oktobra 1898.1. (drž. zak. št. 206) sestavljeno priznanico z duhovno službo združenih prejemkov.
Iz tehtnih razlogov se ta rok lahko podaljša.
Prošnje, da se podaljša ta rok, je vložiti, še preden poteče, na deželnem oblaslvu, ki lahko dovoli podaljšanje roka do osem tednov, ako je dokazano, da so dani tehtni razlogi.
Izjemoma lahko dovoli minister za bogočastje nadaljnje podaljšanje roka.
Ako se je vložila priznanica po poteku zakonitega ali podaljšanega roka, je prisoditi''dopol-
^fllovonl'ch.)
211
nilo kongrue še le od dneva, katerega je došla priznanica na političnem deželnem oblastvu.
V ostalem naj se zmislu primerno uporabljajo določila ministrstvenih ukazov z dne 1. oktobra 1898. 1. (drž. zak. št. 206) in z dne 19. novembra 1904. 1. (tlrž. zak. št. 135).
K Členu II.
§ 1.
V	členu 11 zakona z dne 28. marca*) 918. 1. (drž. zak. št. 116) določene zvišbe najmanjšega dohodka prisoja politično - deželno oblastvo ura-' doma duhovnikom, oskrbujočim dušno pastirstvo, ki so v službi v času, ko dobi zakon moč, ako so uživali v tem času zvišbo najmanjšega dohodka iz državnega zaklada po zakonu z dne 24. februarja 1907.1. (drž. zak. št. 57) ali so po Najvišjem sklepu z dne 26. septembra 1908. 1. (ministr-stveni razpis z dne 2. oktobra 1908, 1. št. 40793) dobivali remuneracijo za zvišanje dohodka.
V	tèh primerih, v katerih se^odloča uradoma, naj se gledé razsojanja in izdajanj odločbe deželnega oblastva, gledé nakazovanja zvišanih prejemkov in izpodbijanja razsodbe deželnega oblastva zmislu primerno uporabljajo določila ministrstvenih ukazov z dne 1. oktobra 1898. 1. (drž. zak. St. 206) in z dne 19. novembra 1904. 1. (drž. zak. št. 135).
Ako dušni pastirji, ki so v službi, ko dobi zakon z dne 28. marca 1918. 1. (drž. zak. št. 116) moč, v tem času niso uživali zvišbe najmanjšega dohodka iz državnega zaklada po zakonu z dne 24. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 57) in tudi niso dobivali remuneracije po Najvišjem sklepu z dne 26. septembra 1908. 1., morajo pravico zahtevali zvišbe najmanjšega dohodka, ustanovljene v členu II, uveljavljali tako, da vložijo do 30. dne septembra 1918. 1. pri škofijskem konzistoriju po predpisu ministrstvenega ukaza z dne 1. oktobra 1898.1. (drž. zak. št. 206) sestavljeno priznanico ali ako je že vložena za dotično službeno mesto, tako, da izročijo naznanilo o dovršitvi merodajnega službenega časa.
V	bodoče morajo dušni pastirji uveljavljati pravico zahtevati zvišbe najmanjšega dohodka, določene v členu 11, tako, da vložijo priznanico, ali, ako je priznanica že vložena, tako, da izročijo naznanilo o dovršenem službenem času v roku dveh mescev od dne, katerega pripada zvišanje, pri škofijskem konzistoriju.
Naznanilo je vnovič podati, ako nastane prd-vioa do nadaljnjih zvišb.
Rokovi za vložbo priznanice oziroma naznanila se lahko podaljšajo iz tehtnih razlogov.
Prošnje za podaljšanje teh rokov, je vložiti, še preden potečejo, na deželnem oblastvu, ki lahko dovoli podaljšanje roka do osem tednov, ako je dokazano, da so dani tehtni razlogi. Izjemoma lahko dovoli minister za bogočastje nadaljnje podaljšanje roka.
Ako je vložiti priznanico in se je vložila po poteku zakonitega ali podaljšanega roka, je prisoditi zvišbo'najmanjšega dohoda oziroma del zvišbe, ki ni založen s prejemki, stalno združenimi s službo, še le od dneva, katerega je došla priznanica na političnem deželnem oblastvu.
Priznauici ali naznanilu je priložiti službeno tabelo v dveh izvodih po obrazcu, priloženem temu ukazu.
V tej službeni, tabeli je treba po koledarski dobi izkazati vso dosedanjo uporabo dušnega pastirja na posameznih službenih mestih, ki jih je opravljal.
Za samostanske duhovnike, ki službujejo na vkorporiranih postajah dušnega pastirstva, lahko vloži na njihovem mestu samostanski predstojnik priznanico ali naznanilo pri škofijskem konzistoriju. Za take postaje je eventualno tudi z navedbo ali predložbo zadevnih popravnih razsodb dokazati, da je za samostanske duhovnike, ki službujejo na dotični postaji dušnega pastirstva, na podstavi zakona z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 177) nakazano dopolnilo dotacije iz državnega zaklada.
§ 2.
Škofijski konzistorij preskusi in potrdi pravilnost v službeni tabeli izkazanih podatkov in jo pošlje hkratu s priznanico ali naznanilom deželnemu oblastvu.
To oblastvo ukrene, ako treba vnovič zasli-šavši škofijski konzistorij, poizvedbe, ki služijo za pojasnilo stvarnega položaja.
Deželno« oblastvo naj, oziraje se na pripadni rok, ustanovljen v členu II. § 2 zakona, izreče, kateri letni večji prejemek gre duhovniku dušnega pastirstva iz naslova zvišbe.
Gledé razsojanja iu izdajanja razsodbe deželnega oblastva, potem gledé nakazovanja zvišanih prejemkov, končno gledé izpodbijanja razsodbe deželnega oblastva naj se zmislu primerno uporabljajo določila ministrstvenih ukazov z fine
1.	oktobra 1898. 1. (drž. zak. št. 206) ih z dne 19. novembra 1904. 1. (drž. zak. št. 135).
S 3
Ako se nakaže duhovniku dušnega pastirstva začasno dopolnilo kongrue, ki ga je užival njegov prednik, iz državnega zaklada v zmislu § 2. mini-, strstvenega ukaza z dne 19. novembra 1904. 1. (drž. zak. 135), se mu lahko, ako je doti enemu poročilu škofijskega konzistorija priložena primemo izdana službena tabela ali je že položena na deželnem oblastvu, tudi zvišbe, ki mu gredô po-njegôvem službovanju, začasno nakažejo iz državnega zaklada.
Ako se pomožni duhovniki premestijo v enaki lastnosti ali za 'provizorje, zadošča, dokler se ne zahteva pravica do nadaljnje zvišbe najmanjšega dohodka, naznanilo premestitve, sklicujé se na zadnji nakaz le zvišbe in na službeno tabelo, ki se ji je dala v podstavo.
V	ostalem morajo provizorji izpraznjenih uadarbin uveljavljati pravico zahtevati zvišbe, ki jim gredö, z naznanilom o dovršitvi merodajnega službenega časa, kakor je oznamenjeno zgoraj
v § 1.
S -4.
V	členil 11 določeno zvišbo stanu primernega najmanjšega dohodka je založiti ' najprej iz prejemkov, stalno združenih z duhovno službo.
Ako je občina dušnega pastirstva ali krajna občina ali sicer kdo dolžen dajati vsakočasno zakonito ustanovljeni najmanjši dohodek duhovnikom dušnega pastirstva, je v vsakem primeru s pomočjo zadevnih naslovov dolžnosti preskusiti in, ako treba, z uvedbo odločbe po oblastvenih stopnjah določiti, ali se ta dolžnost nanaša tudi na zvišbo stanu primernega najmanjšega dohodka, ustanovljeno ž navedenim zakonom po posebni dobi službene uporabe posameznega dušnega iwstirja.
Ako se to zanika, je treba zvišbo prejemkov, ki se pokaže potemtakem, nakazati iz državnega zaklada.	,
§5.
«
Določila § 10, odstavek 2 in 3, ministrstve-nega ukaza z dne 1. oktobra 1898.1. (drž. zak. št. 206) o naznanilu izprememb v substanci nadarbinske imovine oziroma krajnega dohodka, ki vplivajo na dopolnitev kongrue iz državnega zaklada, se uporabljajo tudi na take izpremembe, ki vplivajo na zvišbe najmanjšega dohodka, ki jih je zalagati iz državnega zaklada.
8 6.
Prošnjam za vpokojitev je priložiti službeno tabelo, ki je izdana enako, kakor je določeno gori v § 1.
V njej je poočititi že pripadle’ zvišbe, sklicujé se na zadnjo zadevno nakazno odredbo deželnega oblastva.
8 7.
Provizorji izpraznjenih nadarbin morajo, ako se nanje ne uporablja določilo § 3, odstavek 2 tega ukaza, uveljavljati pravico do zvišb, ki jim eventualno gredö, po potu, oznamenjenem v člerru 11, § 1 tega ukaza.
K členu IV.
Do časa, ko se nakažejo po zakonu z dne 28. marca 1918.1. (drž. zak. št. 116) pripadajoči prejemki, se nakazujejo dušnim pastirjem prejemki, ki so jih dobivali doslej, na račun nove dotacije in izravnati je to hkratu z nakazom nove dotacije.
Pri lem je odbiti od zvišb, ki gredö na podstavi zakona, tudi doklade, ki so pripale na podstavi ministrstvenega ukaza z dne 21. novembra 1917. 1. (drž. zak. št. 454), z delnimi zneski, pripadajočimi za čas od 1. dne januarja 1918.1. do 30. dne junija 1918. 1.
Ta ukaz dobi moč z veljavnostjo od 1. dne januarja 1918.. 1.
Z istim časom izgubi moč ministrslveni ukaz z dne 13. marca 1907/1. (drž. zak. št. 92).
Madeyskl s. r.
Službena tabela,
izdana za dosego zvišbe zagotovljenega najmanjšega dohodka (pokojnine) po zakonu z dne 38. marca 1918. L (drž. zak. št. 116).

O "0 XSJ
fl	:
313.
Ukaz trgovinskega ministra z dne 21. avgusta 1918. 1.,
8 katerim se ustanavljajo naj višje cene za sirov premogov kotran in za destiliran premogov kotran (vojni kotran).
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se zaukazuje tako:
/
• § 1.
Ako prodajajo izdelovalci (plinarne, kokerije in drugi obrati, v katerih pripada premogov kotrap), sirov premogov kotran ali mešani kotran (zmes iz premogovega kotrana in kotrana rjavega premoga), se po tem, koliko kotrana so izdelale te delavnice v letu 1917., ne smejo presegati nastopno navedene cene, in sicer:
a) plinarne, ki so izdelale:
1.	do 1.000 g.......................K 15—
2.	več	nego	1.000	do	5.000 q	...	K 14' —
3.	več	nego	5.000	do	,10.000 g	...	K 13.—
4.	več nego 10.000 do 50.000 q . . K 12'—»
5.	čez 50.000 q.....................K 11.—
b) kokerije in drugi obrati, ki so izdelali
1.	do 1.000 q........................K 12 —
2.	več	nego	1.000	do	5.000 q	...	K 11'—
3.	več	nego	5.000	do	10.000 g	...	K 10'—
4.	več nego 10.000 do 50.00CTq	. . K 9-—
5.	čez 50.000 q.....................K 8—
Trgovinski minister odloča v dvomnih primerih, ali je uvrstiti delavnico v kategorijo plinarn ali kokerij in drugih obratov, in more plinarne, ako dokažejo, da je bil obratni posledek neugoden zaradi povišanja premogovih cen, uvrstiti gledé cen v višji razred nego je v tisti, v katerega spadajo po gornjem razkazu.
8 2.
•
Ako prodajajo fabrike kotranskih izdelkov destiliran premogov kotran (vojni kotran), se po tem, koliko sirovega premogovega kotrana so podelale v letu 1917., ne smejo presegati nastopne cene :
1.	fabrike kotranskih izdelkov, ki so podelale
k večjemu 50.000 q.......................K 17'—
2.	fabrike kotranskih izdelkov, ki
so podelale več nego 50.000 q . . . K 12'50
§ 3.
V §§ 1 in 2 ustanovljene cene se umevajo za prodajo množin 10 g in več ter za vsakih 100 kg čiste teže prodanega blaga, na prodajalčevem izdelovališču, brez shranke, ako se takoj plača v gotovini brez odbitka.
§ 4.
Ako se ne dobavlja na prodajalčevem izdelovališču, more prodajalec zaračuniti dejansko nastale strpške voznine po železnici in z vozom.
§ 5-
Razen prodajne cene (§§ 1 do 3) in kakih stroškov voznine po železnici in z vozom (§ 4), se smejo zaračunjati le še naslednje doklade kakor odškodnina za shranko:
1.	Ako se dobavlja v prodajalčevih vagonih s kotlom K 1.— za vsakih J 00 kg čiste teže prodanega blaga. Vagon s kotlom pa se mora izprazniti v 48 urah potem, ko ga je prejemna postaja dala odjemniku na razpolaganje. Ako se izpraznitev zakasni ali ako se vrne vagon s kotlom na prejemno postajo po času 48 ur, se mbre za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pobrati znesek K 10-— za vagon s kotlom.
2.	Ako se dobavlja v prodajalčevih lesenih sodih, vrednost soda.
Vsaka izmed strank pogodnic more zahtevati, da se vzame sod nazaj, oziroma da se vrne. V tem primeru je vrniti kupcu vrednost soda, odbivši odškodnino do K 4'— za vsakih 100 kg čiste teže prodanega «blaga za obrabo in priredbo soda, ako se vrne sod v 6 tednih po prejemu blaga. Ako se vrne sod pozneje, se more zaračuniti za vsak začeti teden nadaljnja odškodnina do K 1'—. Pri tem se umeva, da se vrne sod prodajalcu blaga voznine prosto na njegovo nakladno postajo.
3.	Ako se dobavlja v kupčevih lesenih sodih, za priredbo soda odškodnin A do K 2'— za vsakih 100 kg čiste teže prodanega blaga. Pri tem* se umeva, da se postavi sod prodajalcu blaga voznine prosto na njegovo nakladno postajo.
(SlavtolMh.)
212
r
§' ‘i.
Kdor terja za sirov ali destiliran premogov kotran (vojni kotran) višjo eeno nego v tem ukazu ustanovljeno najvišjo ceno, jo dâ sebi ali drugemu dati ali obljubiti, tega kaznuje politično oblastvo prve stopnje z zaporom od 1 tedna do C mescev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Poleg kazni na svobodi se lahko naloži denarna 'kazen do K 10.000-
Kdor drugače ravna proti določilom tega ukaza, tega kaznuje politično oblastvo prve stopnje z denarno kaznijo do K 20.000-— ali z zaporom do 6 mescev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Te kazni se morejo nalagati tudi druga poleg druge.
Vrhutega se lahko izreče, da zapadejo tiste množine, na katere se nanaša kaznivo dejanje; in, ako se je storil prestopek v izvrševanju obrti, tudi izguba obrtne pravice.
Hkratu izgubi moč ministrstveni ukaz z dne 22. marca 1917.1. (drž. zak. št. 129). Ravnanje zoper razveljavljeni ukaz pa je kaznovati po § ti nazadnje omenjenega ukaza, tudi če se izreče kazenska razsodba še le po pričetku veljavnosti sedanjega ukaza.
Wieser s. r.
»
SIS.
Razglas trgovinskega ministra
z dne 24. avgusta 1918.1.
'%
o omejitvi porabe rotacijskega tiskarskega papirja časnikov v mescu septembru 1918. I.
Na podstavi § 3 ministrstvenega ukaza z dne 12. marca 1917.1. (drž. zak. št. 105) zauka-zujem tako:	.
§ 7.
Kdor koga drugega napelje k dejanju, ki je kaznivo po lem ukazu, ali sodeluje pri njega izvršitvi, zapade istim kaznim kakor storilec.
/ ^
§ 8.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
V njem ustanovljene najvišje cene veljajo tudi za tisto blago, ki se je kupilo še pred dnem razglasitve tega ukaza, toda tega dne še ni došlo v namembni postaji.
§ 1.
V §§ 1 in 2 razglasa z dne 29. de,-cembra 1917. 1. (drž. zak. št. 1 iz I. 1918.) za mesec januar 1918. 1. odrejene omejitve gledé porabljanja rotacijskega tiskarskega papirja po časnikih naj veljajo enako ludi za mesec september 1918. 1.
§ 2.
Ta razglas dobi moč 1. dne septembra 1918. 1.
VVieser s. r.
I

/
l-z c. kr. dvorne in držuvne tiskarner «g-juis
t