Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 25. JUNIJA 1964 Leto XVI. — Štev. 25 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČA-SOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 43. TEL. 21-383
PO KONCERTU MADŽARSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Nastop z vrsto odlik
Zbor sindikata gradbenikov Madžarske se je minuli ponedeljek zvečer predstavil soboškemu občinstvu kot ansambel zelo visokih kvalitet. Najprej velja omeniti, da je bil program, ki je obsegal čez dvajset točk, zelo skrbno izbran. Kar se tiče avtorjev, so prevladovali madžarski komponisti, razen njih pa se je zvrstila še vrsta drugih, med njimi celo naš slovenski avtor France Marolt. Program je zajel posamezne točke iz več obdobij svetovne glasbene ustvarjalnosti, začenši z romantiko pa vse do modernih časov, ki sta jih zastopala predvsem Kodály in Bartok.
Mešani pevski zbor je bil odličen instrument v dirigentovih rokah, kar je bilo zlasti občutiti v zahtevnejših umetnih pesmih, kot recimo v Lisztovi »Pesmi dela« ali v Bárdosevem »Starem plesu«. Vrednote zbora pa niso bile le v tej izurjenosti; svoje sposobnosti je namreč še mnogo bolje dokazal v razpoloženjskem niansiranju. Razpon njegovega razpoloženjskega izraza se je dalo najlepše ugotoviti po primerjavi interpretacij Giardinijevih »Veselih žen«, Kodályeve »Večerne pesmi« ali pa Maroltove priredbe »Teče mi vodica«.
Madžarski gostje se niso predstavili samo s pesmijo. Poleg teh, ki jih je zapel ali ves zbor ali pa solisti, so bile na sporedu tudi štiri solistične klavirske skladbe. Tako je bil večer res lepo doživetje tako v tematsko-vsebinskem smislu kakor tudi po visokem nivoju izvajalske kulture.
Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Trije (Nadaljevanje na 2. strani)
DANES PREDKONGRESNA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV V MURSKI SOBOTI
Bogate predhodne razprave
Za današnjo predkongresno konferenco Zveze komunistov v soboški občini je bilo na konferencah osnovnih organizacij izvoljenih 112 delegatov, poleg tega pa imajo pravico delegatov tudi člani občinskega komiteja. Za konferenco sta najavljena kot gosta tudi dr. Anton Vratuša, član CK Zveze komunistov Slovenije in Rudi Čačinovič, član izvršnega sveta SRS.
Široko zasnovane razprave komunistov soboške občine, ki so se začele po predhodnih razpravah v osnovnih organizacijah in nadaljevale v družbeno političnih organizacijah in organih delavskega in družbenega samoupravljanja vse do predkongresnih konferenc osnovnih organizacij in področnih posvetovanj, so v zadnjih mesecih močno razgibale politično delo v občini in mobilizirale komuniste pri uveljavljanju sprejetih osnovnih predkongresnih smernic.
Razprave so močno vzpodbudile komuniste k razmišljanju o bolj samostojnem delovanju, izmenjavi mnenj in predlogov. Odkrile pa so tudi
nekatere slabosti v dosedanjem delovanju in močno potisnile v ospredje nekatera vprašanja, ki zadevajo delovanje, odnos in organiziranje komunistov v občini. Ta vprašanja se pojavljajo predvsem glede odnosov komunistov do proizvodnje, izgradnje, socializacije vasi, delavskega in družbenega samoupravljanja, samoupravljanja v komuni sploh, notranjih odnosov, demokratizacije, enotnosti stališč, odgovornosti, nagrajevanja, družbenega in osebnega standarda, idejno tujih pojmovanj in drugega.
Izredno živahne so bile tudi razprave o odnosih komunistov do delovanja družbeno političnih organizacij in društev, kadrovske politike, idejnega usposabljanja, organiziranja, samostojnosti in inciativnosti, predvsem pa še o tem, kako v določenih primerih delovati, da se bodo laže in uspešneje uveljavljala načela Programa Zveze komunistov.
Konferenca bo vsekakor tudi v razpravah posvetila tem problemom, ki so se odprli na sestankih osnovnih organizacij, največjo pozornost ter analizirala dosedanje pomanjkljivosti in tudi uspehe v družbenem in gospodarskem razvoju celotne občine.
POSVETOVANJE O IZOBRAŽEVANJU
Prejšnji teden je občinski odbor SZDL v Murski Soboti organiziral širše posvetovanje o novih zakonih o izobraževanju. Udeleženci posvetovanja so obširno razpravljali o raznih problemih naših izobraževalnih zavodov. Največ pozornosti pa so posvetili podaljšanju obvezne učne dobe za dve leti, ocenjevanju, materialnim možnostim za brezplačne učbenike in malice, ki bi jih naj prejemali vsi učenci.
Delegati na konferenci ZKS v Ljutomeru poslušajo poročilo
PREDKONGRESNA KONFERENCA V LJUTOMERU:
KOMUNIST MORA BITI SOUSTVARJALEC NAJBOLJ NAPREDNIH STALIŠČ
V ponedeljek je bila v Ljutomeru predvolilna konferenca občinskega komiteja ZKS, katere se je udeležil poleg delegatov med gosti tudi član CK ZKS Drago Seliger. Obširen referat, v katerem je sekretar občinskega komiteja
ZKS Maks Rojs seznanil konferenco z doseženimi uspehi in nastajajočimi problemi, je med drugim opozoril na to, da je potrebno čim tesnejše sodelovanje med kmetijskimi delovnimi organizacijami. V referatu je bilo postavljeno
vprašanje, ali smo se doslej dovolj posluževali javnih tribun in drugih oblik demokratičnega razpravljanja in odločanja. Analizirane so bile vse dejavnosti družbenega življenja. Za potrebe družbenega standarda je bilo v lanskem letu vloženih 289 milijonov dinarjev, letos predvidevajo nekaj več, vendar je odprtih še veliko vprašanj prav na tem področju. Glede osebnih dohodkov je bilo rečeno, da je vprašanje, če ponekod opravičujejo vodilni in tehnični kadri sorazmerno visoke osebne prejemke, če niso sposobni organizirati proizvodnjo tako, da bi s povečano produktivnostjo omogočili boljše prejemke vsem zaposlenim. Referat je navajal tudi predloge in zaključke predvolilnih konferenc osnovnih organizacij ZKS. Te so bile precej živahne in so obravnavale predvsem tiste probleme, ki terjajo največjo angažiranost komunistov, da jih odpravimo. Tako so komunisti — prosvetni delavci postavili zahtevo, da se osebni prejemki prosvetnih delavcev izenačijo z osebnimi prejemki v gospodarskih organizacijah, komunisti v kmetijstvu pa so ugotavljali, da je potrebno čim večje sodelovanje med osnovnimi organizacijami vseh treh kmetijskih delovnih organizacij v občini.
Razprava je bila vsestranska, saj je sodelovala v njej četrtina delegatov. Kritično je bilo ocenjeno, zakaj še nobena delovna organizacija v ob-
Seja skupščine Ljutomer
Včeraj je bila v Ljutomeru seja občinske skupščine na kateri so odborniki razpravljali in sklepali o nekaterih zadevah s področja kmetijstva in gozdarstva, o delitvi dodatnih sredstev skladu za šolstvo. Na dnevnem redu sta bila tudi dva odloka in sicer odlok o preprečevanju škode na poljih, gozdovih in drugih zemljiščih ter odlok o ustanovitvi krajevnih skupnosti v občini.
čini ni pristopila k uvajanju 42-umega delovnega tednika. Kot je bilo rečeno v razpravi, je krivda temu v pomanjkanju strokovnih kadrov. Glede izboljšanja dela organov samoupravljanja so se nekateri delegati zavzemali za to, da se tudi v bodoče nudi članom organov samoupravljanja čim več pomoči, da bodo ob poznavanju našega ekonomskega sistema laže odločali o zadevah, ki jih obravnavajo in ki odločujoče vplivajo na delo celotne delovne organizacije.
Razprava je posvetila precejšnjo pozornost tudi vprašanjem, ki zadevajo odnos komunista do aktualnih in družbeno pomembnih vprašanj.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Seja sveta za šolstvo v Ljutomeru
Kadri in financiranje
V soboto je svet za šolstvo pri občinski skupščini v Ljutomeru obširno razpravljal o problematiki šolstva, predvsem o pomanjkanju kadrov ter o težavah, ki nastajajo pri finansiranju osnovne dejavnosti v šolstvu. Trenutno stanje je tako, da bo ob začetku prihodnjega šolskega leta 6 učiteljev manj kot jih je letos. Svet je med drugim tudi sklenil, da ne bo dovoljeval prehajanja štipendistov iz ene na drugo šolo v občini. V zvezi s financiranjem šolstva pa je bil sprejet sklep o katerem bo razpravljala na prihodnji seji tudi občinska skupščina,
naj se povečajo sredstva sklada za šolstvo. Prav tako pa naj bi na priporočilo sveta razpravljali delovni kolektivi v šolskih zavodih o tem, ali so v sedanjem načinu nagrajevanja primerna razmerja med posameznimi skupinami oziroma kvalifikacijami učno-vzgojnega osebja.
VREMENSKA NAPOVED
Dež je pričakovati okrog 25. junija in okrog 3. in 9. julija. V ostalem pretežno lepo vreme, vendar včasih krajevne nevihte.
Dr. V. M.
vam priporoča
kolektiv trgovskega podjetja
prekmurski magazin
murska sobota
POTROŠNIKI! — Na podeželju ugodno nakupujte v bogato založenih poslovalnicah Trgovskega podjetja »Prekmurski magazin« Murska Sobota.
Delovno predsedstvo na predvolilni konferenci v Lendavi
VOLILNA PREDKONGRESNA KONFERENCA ZK V LENDAVI
Vzgoja: trajna naloga
Minuli četrtek je bila v Lendnavi predkongresna konferenca, katere so se poleg delegatov osnovnih organizacij udeležili še: član centralnega komiteja ZK Slovenije Vladko Majhen, član okrajnega komiteja ZK Maribor Stojan Požar in predstavnik občinskega komiteja ZK Ljutomer. Uvodni referat sekretarja občinskega komiteja ZK Lendava je nakazal nekatera dejstva v širokem področju dela komunistov. Nakazal je akcijske sposobnosti članstva, obenem pa tudi slabosti v delu, ki sicer ni kampanjsko, pa vendar so posamezna obdobja in področja, v katerih komunisti ne delajo radi.
Pozneje, v razpravi, se je izkristaliziralo mnenje, da posamezni člani ZK napačno razlagajo vlogo ZK kar vodi do zavzemanja napačnih stališč, drugi pa si vse pre-
malo prizadevajo pridobiti si ideološko politično izobrazbo, ali pa ne skrbijo za nenehno izpopolnjevanje. Konferenca je obravnavala tudi probleme samouprave v šolstvu. Pone-
kod ne zavzemajo pravilnih stališč pri sestavi pravilnikov o osebnih dohodkih, kar je posebej problem v ustanovah. Pri delitvi osebnih dohodkov (Nadaljevanje na 2. strani)
Dr. Anton Vratuša v Murski Soboti
Včeraj popoldne je imel dr. Anton Vratuša, član CK ZKS v prostorih kluba DPD Svoboda v Murski Soboti razgovore z ožjim političnim aktivom. Dr. Vratuša je prišel v M. Soboto, da bi se udeležil današnje konference ZKS.
Neurja s točo
V	soboto popoldne je vasi Predanovci, Brezovci, Lemerje, Puževce, Strukovci, Zenkovce in še nekatere zajelo hudo neurje z močnim nalivom, kakor da bi se utrgal oblak. Pritoki Ledave so se hitro napolnili in se razlili po vsem tem področju. Poplave so povzročile občutno škodo, uničile že pokošeno in posušeno travo prav tako pa tudi polja.
V	ponedeljek popoldne pa je hudo neurje s točo zajelo lendavsko občino. Posebno hudo je prizadejalo polja v neposredni bližini Lendave tja proti Dolini. Nekateri posevki so popolnoma uničeni, prav tako so na pol uničeni tudi nekateri vinogradi. Toča je padala tudi v okolici Gaberja, zajela en pas med Odranci in Beltinci, neznatneje pa tudi v okolici Turnišča.
Z OBČINSKE KONFERENCE ZKS GORNJA RADGONA
ČLOVEK, OBČAN IN SAMOUPRAVLJALEC
Predvčerajšnjim je bila v Gornji Radgoni občinska volilna konferenca komunistov občine Gornja Radgona, ki so se je poleg izvoljenih delegatov udeležili tudi številni gostje, med njimi Jože Globačnik, član OK ZKS Maribor in Miro Zupančič, zvezni poslanec organizacijsko političnega zbora.
Osrednja točka predkongresne konference komunistov radgonske občine je bila — človek, občan in samoupravljalec, njegova splošna ter osebna hotenja in problemi. Referat sekretarja ObK ZKS G. Radgona Milana Korena je odprl vrsto vprašanj resnične rasti demokracije, kar je potrdila tudi razprava na konferenci. Referat, ki je bil osnovan na dosedanji predkongresni aktivnosti je omenil, da je ta aktivnost zajela najširši krog občanov, o čemer pričajo tudi razprave na sestankih SZDL, ZMS, na zasedanjih organov samoupravljanja itd. Te razprave vzpodbujajo k še večjemu aktivnejšemu iskanju protislovij, za še bolj poglobljeno iskanje vzrokov, posledic in nosilcev vseh tistih napak, zmot, protislovij, slabo premišljenih in skonstruiranih sklepov, ki so družbeno škodljivi. K temu delu so prispevale tudi osnovne smernice za predkongresno aktivnost ZKJ, ki so vzpodbudila razpravljanja in resnično izmenjavo mnenj. Naloga komunistov je torej v tem, da vsa vprašanja, ki zahtevajo odgovor, pravilno opredelimo z družbenopolitičnega stališča. Komunisti morajo biti torej tisti, ki odkrivajo nasprotja, iščejo njihove vzroke in predvidevajo njihove posledice, saj bodo le tako lahko svojo akcijo pozitivno in družbeno opravičili. Prav komunisti morajo biti torej tisti, ki čuvajo, negujejo in prispevajo s svojim delom afirmaciji demokracije in ki vedo ločiti pozitivne težnje od onih, ki jim ponekod še botruje tehnokratizem in zaprtost v lastne okvire samozaverovanosti.
Že na volilnih konferencah so osnovne organizacije ZK kritično obravnavale razne probleme, predvsem zbore volivcev, ki nedvomno predstavljajo primerno obliko za uveljanje socialistične demokracije in ki so torej upravičeno potrebni vse skrbi članov ZK. Tudi v delovnih organizacijah je prišlo do zavzemanja resnične demokracije, saj je tu
še vedno precej nasprotij med starimi težnjami, ki so posledica tehnokratizma, maloposestniške in obrtniške miselnosti.
Podrobneje je bilo na konferenci govora o materialni osnovi samoupravljanja v delovnih organizacijah. To vprašanje je izredno aktualno, ker obstojajo o njem najrazličnejša stališča, kar predstavlja tu di določena družbena nasprotja, ki pa so v svojem bistvu bolj pogojena s subjektivnimi kakor pa objektivnimi razlogi. Do izraza je prišel predlog naj bi v delovnih organizacijah organi samoupravljanja svobodno in predvsem iz svojih pogojev razpravljali o razširjeni reprodukciji, o delitvi dohodka, o skladih itd. Od komunistov in vodilnih ljudi v delovnih organizacijah danes že lahko z vso upravičenostjo zahtevamo drugačen odnos do obravnavanja teh problemov, kakor smo jih lahko pričakovali pred leti.
Važna je bila tudi ugotovitev, da za vse, kar hočemo v gospodarstvu in družbenih službah doseči — pravilno investicijsko izgradnjo, boljše gospodarjenje, sodobno organizacijo delovnega procesa, boljši materialni položaj naših proizvajalcev in da bo šolstvo postalo res reformirano šolstvo, kjer se bodo uveljavljale pravilne pedagoške, idejne in druge vrednote — rabimo strokovno in družbeno sposobne ljudi. Zadnje razprave v tej smeri so rodile že pozitivne rezultate, vendar bo potrebno, da o vprašanju bodočih kadrov, pridobivanju kvalifikacij in štipendiranju ostanemu tudi v bodoče progresivni. Če so se delovni kolektivi zavestno odločili za primemo sistemizacijo delovnih mest, se bodo morali prav tako zavestno in čimprej odločiti za tako politiko štipendiranja, s katero bodo to sistemizacijo čimprej in kvalitetno dosegli.
Konferenca je tudi opozori-
la na problem skrajšanega de lovnega tednika, ki je na prvi pogled dokaj preprosta naloga, ki je pa vendarle ni mogoče zlahka opraviti. Skrajšanje delovnega časa pomeni podaljšanje prostega časa. To je toliko bolj pomembno, ker si s skrajšanjem delovnega časa prizadevamo, da bi le tega še bolj prilagodili tudi ustrezni moralni meji in ne le meji fizične zmogljivosti pro izvajalca. Skrajšanje delovnenega časa prinaša nove možnosti za nadaljnji razmah delavskega samoupravljanja in za nadaljnje oblikovanje celo vitejše osebnosti delovnih ljudi. Jasno pa nam mora biti, da si je mogoče 42-urni delov ni teden le prigospodariti, ne pa ga kratkomalo uvesti.
Mnogo je bilo na radgonski konferenci ZK govora o delu članov ZK v osnovnih organizacijah. Poudarjeno je bilo, naj bi osnovne organizacije ZK zainteresirale svoje članstvo za aktivnejše delo, kakor je bilo to doslej, saj vsa dosedanja prizadevanja za demokratična obravnavanja problemov ne bodo prej zaživela, če naših občanov ne bomo prevzgojili v politično misleče ljudi. Zato bi morali prav tu komunisti odigrati svojo družbeno politično vlogo in se aktivneje vključiti v delo svojih osnovnih organizacij ZK, SZDL, sidikat in ostale subjektivne sile. Ob tej tako pomembni družbeno politični vlogi članov ZK so delegati obravnavali tudi vprašanje informiranosti, ki ga mnogokdaj na posameznih konferencah in sestankih postavljamo v ospredje. Zaradi rešitve tega vprašanja, ki ga sicer ni moč rešiti z nobeno administrativno organizacijsko obliko, bi pa morali biti komunisti kreatorji politike, živeti bi morali z ljudmi, da bi s svojim delom dosegli resnično afirmacijo tudi na zborih volilcev, na sestankih SZDL, v organih samoupravljanja in drugod. Informativnost zato spada na zbore volilcev, na sestanke SZDL in organe samoupravljanja. kjer je vrsto za to danih možnosti. Večkrat pa se pojavlja, da zbore delavcev sklicujejo upravna vodsta. Pri tem je treba imeti posluh in tu naj bi komunisti pokazali politično ideološko prednost ZK. Posluževati bi se morali v večji meri tudi novih oblik dela — razprav, pogovorov itd.
Na konferenci je bilo govora tudi o kadrovski politiki, ki naj bi se je tudi v bodoče člani ZK lotevali z vso odgovornostjo. Stanje na tem področju je dokaj pereče. Opaziti pa je ,da v delovnih organizacijah, predvsem pa pri vodilnih ljudeh teh organizacij, ni dovolj razumevanja, da bi se člani delovnih kolektivov družbeno in strokovno izobraževali. Znano pa je, da si brez družbeno in strokovno razgledanega proizvajalca upravljavca ne moremo zamišljati kontinuiranega dela samoupravnih mehanizmov, ki odločajo o razvoju delovne organizacije, o njeni gospodarski politiki, delitvi dohodka, uporabi sredstev itd. Delegati so na konferenci ZK občine G. Radgona bili tudi enotnega mnenja, naj bi v delovnih organizacijah v skladu z novo ustanovo prišlo do polne veljave samoupravnih organov, ki jim čestokrat ne posvečamo dovolj skrbi. Delegati so tudi omenili, da v vrstah komunistov manjka več organiziranih razprav, n. pr. o delitvi dela, o vodilni vlogi ZK in o demokratičnem življenju našega človeka. Zato bi bilo prav, da o teh vprašanjih ne samo, da o njih govorimo in jih registriramo, marveč, da jih tudi spoznamo in o njih razpravljamo z idejno politične plati, ker bi lahko le na ta način lažje in bolj kompleksno spoznavali našo prehojeno pot ter se lažje posvetili reševanju raznih problemov.
Predkongresna konferenca radgonskih komunistov je pripomogla k še večjemu elanu dela osnovnih organizacij ZK in ObK ZKS. Za delegata na 8. kongres ZKJ so izvolili tov. Vinka Stefančiča, dipl. inž. agronomije iz Ormoža.
Delovno predsedstvo na konf. ZK v Ljutomeru
Komunist mora biti soustvarjalec
(Nadaljevanje s 1. strani) Poudarjena je bila potreba po tem, da komunisti v prvi vrsti pomagajo soustvarjati pravilne ocene družbenih dogajanj,
Vzgoja: trajna
(Nadaljevanje s 1. strani) dajejo vse premalo poudarka kvaliteti dela in vse preveč kvantiteti in stažu. Udeleženci konference so kritizirali tiste komuniste na vodilnih mestih, ki z nepravilnim in nerednim informiranjem kolektiva večkrat privedejo podjetje v kritičen položaj. Ob tem je vredna graje tudi tista osnovna organizacija, ki ničesar ne ukrene za preprečitev izvajanja samovolje. Sklepi s sestankov 00 ostanejo velikokrat na papirju, kakor da je za izvajanje teh zadolžen nekdo izven organizacije. Da se bo delo v Zvezi komunistov lendavske občinen izboljšalo, bo potrebno posvetiti veliko več pozornosti vzgoji, predvsem mlajšega članstva.
Ob koncu konference so udeleženci izvolili delegata za osmi kongres ZKJ, ki bo zastopal lendavske komuniste.
da se pri tem ne poslužujejo zastarelih metod komandiranja, marveč da upoštevajoč sedanjo stopnjo demokratizacije vplivajo v svojem okolišu na formiranje najbolj naprednih in družbeno opravičenih ocen predvsem s prepričljivostjo svojih argumentov. Kritično je bil ocenjen tudi pojav, da komunisti pozabljajo na svojo družbeno odgovornost, za kar bi se morali uveljavljati v notranjepartijskem življenju strožji kriteriji.
Konferenca je v obravnavanju novega skupščinskega sistema ugotavljala, da imajo sveti skupščine še vse premalo izkušenj pri formiranju skupščinske politike, odborniki skupščine pa pogostokrat ne predstavljajo prave vezi med skupščino in med volivci.
Poleg omenjenih vprašanj so delegati govorili tudi o problemih s področja zdravstvenega varstva, varstva predšolskih otrok, o materialnih razmerah v našem šolstvu ter o problemih mladine na vasi. Delegati so na konferenci soglasno izvolili za delegata na 8. kongresu ZKJ Ludvika jerebica iz Lendave
Lendavski občinski praznik
V ponedeljek zvečer je bila v Lendavi zadnja prireditev v okviru praznovanja občinskega praznika lendavske občine. Tokrat je bil »Veseli večer«, ki ga je pripravilo DPD »Svoboda« iz Lendave. Letošnje praznovanje občinskega tedna je značilno po tem, da je zajelo širok krog občanov, posebno mlajših. Športna igrišča so ves teden privlačila športnike pionirje in mladino, pa tudi starejših članov delovnih kolektivov, je bilo mnogo. Zvrstila so se tekmovanja v kegljanju, streljanju, odbojki, šahu, namiznem tenisu itd. Posamezne
ekipe in zmagovalci-posamezniki so prejeli pokale. Med prireditvami, ki so bile na sporedu minuli teden v Lendavi, so največ zanimanja med občani vzbudile likovna razstava, razstava fotoamaterjev, gostovanje KUD »Ali Kardoš« Maribor z odrskim delom »Ornifle ali Sapica« ter koncert mešanega pevskega zbora sindikata gradbincev iz Budimpešte. Na tej prireditvi je bila dvorana do kraja polna poslušalcev, ki so goste iz Madžarske za kvaliteten program navdušeno pozdravili.
Preureditev kina v Lendavi
Krajevna skupnost Lendava bo s 1. julijem prevzela v upravljanje lendavsko kinodvorano in prikazovanje filmov, kar je bilo doslej v sklopu Obrtno-komunalnega podjetja Lendava. Kinodvorana in inventar v njej, pa tudi kinoprojektor so sedaj v dokaj slabem stanju in so potrebni popravila. Zato se je Krajevna skupnost odločila, da bo takoj po prevzemu kinodvorane pričela s preurejevanjem te, želeli pa bi kupiti tudi novi kinoprojektor. Sklad za pospeševanje in predvajanje filmov SRS, Ljubljana, je pripravljen dati krajevni skupnosti brezobrestno posojilo v višini 2 milijonov dinarjev za nakup novega kinoprojektorja pod pogojem, da tudi krajevna skupnost prispeva toliko sredstev. Krajevna skupnost je za nakup kinoprojektorja namenila 1 milijon dinarjev, ker pa nima več sredstev, je pred dnevi začela z akcijo za zbiranje sredstev vsaj še v višini 1 milijona dinarjev. Če bodo vsa lendavska podjetja pokazala toliko razumevanja kot so ga Nafta, Tovarna dežnikov in pletenin in Zdravstveni dom, potem Lendavčani lahko pričakujejo, da bodo kmalu imeli preurejeno kinodvorano: nove sedeže in novi kinoprojektor. Svet krajevne skupnosti
je namreč prepričan, da bodo tudi ostala lendavska podjetja prispevala toliko denarnih sredstev, da bodo lahko zbrali 1 milijon dinarjev.
GOSPODINJE
Opozarja Vas poslovalnica Trgovskega podjetja MERKUR — STEKLO — porcelan — cvetlice — barve, da ima na zalogi kozarce za vlaganje vseh vrst.
Nabavite si jih pravočasno!
PRIPOROČA SE KOLEKTIV MERKURJA M. SOBOTA
Štiri desetletja v domačem kraju
Ni besed, ki bi lahko dovolj nazorno in pravično ocenile štiri desetletja učiteljevanja v enem samem kraju. Koliko prizadetosti, volje in pogostokrat idealizma je bilo treba v teh štirideset letih odkar se je Franjo Kozar, od leta 1922 najprej učitelj na Stari gori, potem Vučji vasi, Krogu, leta 1925 preselil v domači Veržej, kjer je prevzel upraviteljstvo osnovne šole. To je pomenilo nekaj generacij žive, ukaželjne mladeži, ki ji je tovariš Kozar pokazal kot dober vzgojitelj prve korake v življenje.
Toda, celo takrat pred desetletji, vzgoja dece ni bila edino delovno torišče učiteljev. Tako je tesno povezano s Kozarjevim imenom vso kulturnoprosvetno delo v Veržeju. Spomnimo se samo, da je bilo pred vojno skoraj vsako leto naštudiranih po sedem iger, ki jih je z veliko prizadevnostjo režiral Franjo Kozar. Poleg tega je bil predsednik Bralnega društva, ustanovil in vodil je tamburaški orkester, moški pevski zbor, mladinski pevski zbor. Po vojni je stalno sodeloval v odborih SZDL, Rdečega križa, bil predsednik Krajevnega odbora ZB NOV itd. Dolgo vrsto let je bil tudi član občinskega sveta za šolstvo. Čeprav je bil že leta 1958 upokojen, je zavoljo pomanjkanja učiteljev poučeval in vodil osnovno šolo še do konca letošnjega šolskega leta.
Ni čudno, da so se torej ob njegovem slovesu od šole zbrali pretekli petek domačini v dvorani kulturnega doma v tolikšnem številu: pionirji, pevci, učitelji, zastopniki občinske skupščine.
Ob odhodu v zasluženi pokoj želi tovarišu Kozarju polno zadovoljstva in zdravih let, kot našemu sodelavcu, tudi kolektiv uredništva našega lista.
Proslava 20-letnice RK v Murski. Soboti
Od nas je odšel dober vzgojitel
Pred kratkim so se v Puconcih poslovili od svojega dolgoletnega učitelja in upravitelja Štefana Vučaka, ki po litih letih učiteljevanja v Puconcih odhaja v M. Soboto.
Tovariš Vučak je bil vzoren gospodar šolskega imetja. Poleg poklicne dolžnosti pa je aktivno sodeloval povsod kjer je bilo treba. Gasilski dom, kulturna dvorana, telovadnica, pri gradnji oziroma urejanju vseh teh je bilo čutiti njegovo pomoč in požrtvovalnost.
Tako kot vsi ostali pa bodo pogrešali tovariša Vučaka najmlajši, katerim je bil dober vzgojitelj in prijatelj. Marsikatero prosto uro je posvetil svojim učencem, saj je kot izkušen pedagog prav dobro vedel, da je treba dati mladeži čim več.
Upamo, da bo tovariš Vučak tudi odslej rad prihajal med stare znance. Na novem delovnem mestu mu želimo obilo zadovoljstva in uspehov.
-ck
Opravljeno je veliko delo
V četrtek dopoldne je bila v Murski Soboti svečana seja občinskega odbora RK v počastitev 20. obletnice ustanovitve slovenskega in jugoslovanskega Rdečega križa. Svečane seje so se udeležili tudi predstavniki občinskih družbeno-političnih organizacij, občinske skupščine, okrajnega odbora RK, podmladka RK iz šol in predstavniki krajevnih organizacij RK.
Janko Hakl ,predsednik občinskega odbora RK v Murski Soboti, je uvodoma v obširnem poročilu orisal delo in uspehe organizacije RK v svetu, v Jugoslaviji in v soboški občini ter poudaril, da je bilo opravljeno veliko delo, ki pa ni končano, saj organizacijo RK čakajo še velike naloge, ki jih bo kot doslej, tudi v prihodnje uspešno reševala. Te naloge so pred-
vsem v čedalje širšem zdravstvenem posvetovanju občanov, v skrbi za bolnika, v borbi proti TBC, v reševanju različnih zdravstvenih nalog po vaseh in delovnih organizacijah, v vzgoji podmladka RK, v razširjanju prostovoljnega krvodajalstva itd..
Ob 20. obletnici je Centralni odbor JRK odlikoval z zlatim znakom RK dolgoletne aktivne delav-
ke na področju dejavnosti RK. Si-do Podlesek, Zdenko Požar in Angelco Žižek, s srebrnim znakom pa Milico Šadl iz Gančan, Frido Žekš iz M. Sobote in Aleksandra Karba iz Ženavelja. Odlikovancem je odlikovanja izročil na svečani seji predsednik občinskega odbora RK. Za 22-krat darovano kri je Glavni odbor RKS podelil Kolomanu Kuplenu iz Prosečke vasi diplomo, prav tako pa tudi Jožetu Jablancu iz Bakovec za 20-krat darovano kri. Na svečani seji je prejelo zlate 15 in srebrne značke 32 krvodajalcev iz soboške občine. Podmladki RK iz 22-tih šol v soboški občini pa so tokrat prejeli priznanje Centralnega odbora JRK za uspešno sodelovanje v skopski akciji »Tovariš — tovarišu«.
Nastop z vrsto odlik
(Nadaljevanje s 1. strani) posebni avtobusi so pripeljali številne obiskovalce s področja prekmurske narodnostne manjšine. Publika se je pravgotovo vračala na svoje domove z vtisi lepega umetniškega užitka, gostje pa z občutki, da so bili številni šopki cvetlic in ploskanje iskreno priznanje njihovim sposobnostim.
DANES SE ZAČNE V MURSKI SOBOTI
Posvetovanje o živinoreji
V sodelovanju Jugoslovanskega centra za kmetijstvo in gozdarstvo, zavodom za živinorejo pri kmetijskem institutu Slovenije in živinorejsko-veterinarskim zavodom v M. Soboti bo danes v dvorani občinske skupščine v M. Soboti republiško posvetovanje o selekciji goveje živine, jutri pa v istih prostorih zvezno posve-
tovanje o selekciji svetlolisaste živine v Jugoslaviji. Posvetovanj se bodo udeležili poleg organizatorjev še predstavniki živinorejsko-veterinarskih in kmetijskih zavodov Slovenije, predstavniki selekcijskih služb vseh republik, kjer se goji lisasto govedo ter centrov za osemenjevanje in predstavniki kmetijskih gospodarskih organizacij.
2
POMURSKI VESTNIK, 25. jun. 1964
V soboški občini je potrebno graditi nove šole in stanovanja za prosvetne delavce
Primanjkuje 141
predmetnih učiteljev
Več kot polovica prosvetnih delavcev stanuje v neprimernih stanovanjih 110 učiteljev izredno študira
V soboški občini so že pred leti pristopili k načrtnemu urejevanju šolske mreže. Tako so ukinili pouk na več enorazrednih šolah, šolsko mrežo pa prilagodili potrebam, ki jih je nakazala tudi šolska reforma. V glavnem so vse šole dotra-
zadnjih letih, problem učnih prostorov v občini še dolgo ne bo rešen, v kolikor ne bodo zagotovljena večja finančna sredstva za gradnjo in obnovo šol. Lansko leto je občinska skupščina planirala 105 milijonov dinarjev za investicije v šolstvo, od tega je bilo realizirano 85 milijonov dinarjev. Celotne investicije v šolstvo v letošnjem letu naj bi znašale okrog 120 milijonov dinarjev. Do jeseni bo zgrajena nova osemletna šola v Murski Soboti, ki bo imela 10 učilnic. Žal pa moramo takoj omeniti, da so sredstva zmanjkala za gradnjo telovadnice, ki bi bila nujno potrebna. Pertoča dobi novo šolo š štirimi učilnicami. V Križevcih v Prekmurju so pristopili h gradnji nove šole. Dozidali bodo učilnice v Cankovi in Rogašovcih. Načrte pripravljajo za novo šolo na Tišini.
V občini postajajo vedno večji problemi stanovaj za prosvetne delavce na vasi in v mestu. Poleg stanovanja so na vasi velike težave glede prehrane, zlasti za samske prosvetne delavce. Abonentov vaške gostilne ne želijo. Tudi k reševanju tega problema so v občini po svojih finančnih možnostih pristopili. Pričeli so graditi stanovanjske bloke, ki bodo služili predvsem prosvetnim delavcem. Doslej so bili zgrajeni taki bloki v Bogojini, Tišini, Petrovcih, Šalovcih, Rakičanu, Cankovi in Kuzmi. Več kot polovica zaposlenih prosvetnih delavcev bi potrebovala nova stanovanja.
Na območju soboške občine je 20 osemletnih osnovnih šol, pod katere spada še 29 področnih šol, na katerih je v glavnem kombiniran pouk. Največ področnih šol ima pouk do 4. razreda. Razen tega
—Tovariš živinozdravnik, ne vem kaj ji je. Morda je postala domišljava zaradi cen masla in mesa! —
RAZGOVOR Z ING. ZADRAVCEM O ŽIVINOREJSKO-VETERINARSKEM ZAVODU
Odprta nova testna postaja
V	soboto bo pri živinorej-sko-veterinarskem zavodu v M. Soboti svečano odprta postaja za vzrejo plemenskih bikov z direktnim testiranjem. Ob tej priliki bodo prodali tudi prvih 8 v Jugoslaviji vzrejenih plemenskih bikov, kar predstavlja vsekakor izreden dogodek. O tem zavodu, ki je za razvoj živinoreje v Pomurju izrednega pomena, se v razgovorih s predstavniki kmetijskih organizacij pojavljajo vedno zelo ugodne ocene, kar je recimo v Sloveniji bolj redko.
V	krajšem razgovoru je direktor zavoda inž. Zadravec delo zavoda takole orisal:
»Naš zavod opravlja dvojno delo: selekcijo goveje živine in reprodukcijo pri govedu, poleg tega pa še selekcijo prašičev. Pod tem naslovom deluje od 1959. leta, ko sta se združili služba za selekcijo, ki je bila prej v sestavu zadružnih zvez, in služba za reprodukcijo v sestavu veterinarskega zavoda. Istega leta je bil zgrajen tudi novi osemenjevalni center.«
V	dosedanjem obdobju je dal zavod že več zelo pomembnih ugotovitev, ki so nedvomno sad uspešnega raziskovalnega dela. »Pri raziskovalnem delu se omejujemo na tisto problematiko, ki je najbolj interesantna za področje živinorejske proizvodnje v Pomurju. Zavod je v prejšnjih letih opravljal selekcijo po ustaljenih metodah, v zadnjih letih, ko se na področju Pomurja osemenjuje že nad 30.000 plemenic, kar predstavlja 70 do 75 odstotkov plemenic, pa se je v svojem delu posvetil sodobnejšim in hitrejšim metodam, kot so progeno testiranje (ocenjevanje bikov semenjakov po potomcih) in vzrejo plemenskih bikov z direktnim testiranjem. Z ozirom na večje število osemenjevanja se je vzreja plemenskih bikov zmanjšala in tako imamo na področju Pomurja za prirodno pripuščanje 50 do 60 bikov, prej pa tudi okrog 400«.
Ker je bil namen razgovora predvsem o novi testni postaji, je seveda stekel pogovor tu-
di o tem. »Namen izgradnje postaje za vzrejo plemenskih bikov z direktnim testiranjem je predvsem v tem, da si vzredimo nove bike za potrebe osemenjevanja ne samo za center, ampak tudi za druge centre in zavode, kjer se redi svetlolisasto govedo in da se s tem reducira uvoz plemenskih bikov iz inozemstva. Tak
uvoz bo sicer še potreben vendar s to razliko, da se ne bo uvažalo masovno, pač pa se bo kupovalo le manjše število najkvalitetnejših bikov. Da bi vzredili take bike, smo na področju Pomurja izbrali najboljše krave in te načrtno osemenjevali z najboljšimi biki. Potomce zbiramo na testni postaji, ki ima 33 stojišč. Zaključeni so testi za 10 bikov vzrejenih na naši postaji. To so prvi biki testirani v Jugoslaviji. Doslej doseženi rezultati so zelo dobri.«
Ali je res, da število goveje živine v Pomurju pada?« »Predvsem v lanskem letu se je število osemenitev izredno znižalo, pa tudi v prvem polletju letošnjega leta dalje pada. To je predvsem zaradi tega, ker se je vzreja plemenskega naraščaja zo obnavljanje osnov-
ne črede v zadnjih letih precej opustila. Ta živina namreč ni šla v prodajo, ker je bilo povpraševanje predvsem po pitani živini in se je zato veliko število telic celo izvozilo. Sedaj je povpraševanje že večje.«
Kakšne pa so perspektive razvoja samega zavoda? »Želeli bi, da bi postajo s 33 stojišči povečali na 200 stojišč, da bi lahko formirali po vsakem biku, ki ga uporabljamo za osemenjevanje, po 12 polbratov, in bi na ta način z večjo sigurnostjo testirali bike, ki jih uporabljamo za osemenjevanje tako v pogledu tipa in razvoja telesnih oblik kakor izkoriščanja prirasta žive teže. Zavod z ozirom na svoja sredstva tega ne zmore, pač pa bo potrebno najti sredstva za te namene.«
Poleg dosedanjega poslopja gradijo sedaj novo upravno poslopje, v katerem bosta tudi dve stanovanji.
Dijaki Srednje šole za telesno vzgojo v M. Soboti so si uredili športno igrišče. Slika kaže dijake pri delu.
jale, potrebne so temeljite obnove. Načrtna gradnja novih šol se je že pričela. Doslej je bilo že zgrajenih več novih šol in to v Kuzmi, Bakovcih, šalovcih, Petrovcih, Bogojini, M. Soboti in Rakičanu.
Kljub precejšnjim investicijskim vlaganjem v šolstvo v
je v občini še 7 srednjih in dve vajenski šoli in to: šolski center za blagovni promet in šolski izobraževalni center za razne stroke ter 10 vrtcev. V tekočem šolskem letu je obiskovalo osnovno šolo 9.837 otrok, na katerih je poučevalo 319 učiteljev od teh 20 predmetnih in en profesor.
V	Murski Soboti je srednje šole obiskovalo 1.387 dijakov, na katerih je poučevalo 13 učiteljev in en profesor. Razen tega je v Soboti nižja glasbena šola, katero obiskuje 353 o-trok, ki jih poučuje 9 glasbenih učiteljev in dva profesorja.
V	tekočem šolskem letu se je veliko prosvetnih delavcev odločilo za izredni študij na višjih šolah. Študira jih 110. Največ se je vpisalo v skupino za družbene vede, zgodovino-zemljepis, razredni pouk. Zelo malo pa študira fiziko, matematiko in jezike. Te absolvente pa šole najbolj pogrešajo.
Občinska skupščina štipendira 49 dijakov, večinoma učiteljiščnikov, predvsem in zadnjega letnika. Vsem štipendistom bo občinska skupščina omogočila tudi nadaljnji študij na pedagoški akademiji.
Osebni dohodki prosvetnih delavcev so med šolami dokaj različni. Zaradi pomanjkanja sredstev je v letošnjem šolskem letu znašal povprečni osebni dohodek učitelja novinca okrog 30.000 dinarjev. Komuna v okviru svojih možnosti rešuje tudi ta problem in bo verjetno že s 1. julijem zvišala vsem prosvetnim delavcem osebne dohodke, kar prosvetni delavci upravičeno pričakujejo.
Vzgoja mladih upravljavcev
Pred dnevi so na plenumu občinskega komiteja ZMS v Lendavi, prisostvovali so mu tudi Člani vodstev aktivov ZMS iz delovnih organizacij, razpravljali o aktualnih nalogah mladine v proizvodnji in v organih delavskega samoupravljanja. Poudarili so, da se morajo številni mladi proizvajalci intenzivneje vključevati v prizadevanja za realizacijo postavljenih planov, stremeti morajo za neneh-
nim večanjem delovne storilnosti in sodelovati pri reševanju vseh vprašanj, ki vplivajo na uspešnost gospodarjenja v posamezni delovni organizaciji. Ta prizadevanja pa naj ob sodelovanju sindikalnih podružnic in aktivov ZM vskladijo tudi s prizadevanji za izboljšanje delovnih pogojev, zaščite pri delu, iskanje notranjih rezerv in s stimulativnejšim nagrajevanjem mladih proizvajalcev. Na
plenumu so namreč poudarili, da v nekaterih podjetjih mlajši delavci še vedno niso enako nagrajevani s starejšimi proizvajalci. Mladinke in mladinci iz delovnih kolektivov pa so poudarili, da so uspehi njihovega dela odvisni tudi od odnosov v delovnih organizacijah.
Ob zadnjih volitvah v organe delavskega samoupravljanja je bilo izvoljenih precejšnje število mladih proizvajalcev, ki v upravljanju še nimajo potrebnih izkušenj. Na plenumu so sklenili, da bodo za mlade člane organov upravljanja še v tem mesecu organizirali dvodnevni seminar.
SKRB ZA VZGOJO FOTO-KINO
AMATERJEV
Foto-kino amaterji so si v ljutomerskem klubu zastavili obsežen program. Pred nedavnim so pričeli s snemanjem barvnega filma. Člani kluba pripravljajo krajši izlet po Prlekiji, da bi posneli več motivov in znamenitosti za jesensko razstavo. Ustanovili so aktiv, ki bo vzgajal amaterje, saj bodo pričeli z rednim tečajem A in B foto amaterjev. Tečaj bodo razdelili v več skupin, tako da bodo za pionirje osnovnih šol imeli poseben tečaj. Značilno je tudi to, da se je v klub vpisalo precej žena in ženske mladine.
Do nedavnega so imeli težave glede prostorov, vendar pa si tega že urejujejo v Domu kulture. V prihodnje si bodo morali zagotoviti še potrebna sredstva za dokončno opremo kluba.	F.
Nedavni občni zbor Ljudske tehnike v Ljutomeru je dal oceno dosedanjega dela. Splošno velja ugotovitev, da bi bilo več uspehov, če bi bilo na razpolago dovolj sredstev.
KULTURNA PANORAMA
II. festival sodobne komorne glasbe v Radencih
Prireditev mednarodnega slovesa
Če velja, da se dobre, originalne zamisli le stežka prebijajo, to ne drži za svojstveno prireditev, ki smo prvič doživeli prejšnjega leta in ki pride letos spet na vrsto v dneh od 18. do 20. septembra. Zamisel o festivalu se je do danes že tolikanj uveljavila tudi v tujini, da se je prijavil k sodelovanju celo nek ansambel iz Amerike, na našem kontinentu po vsem videzu ni več nobenega problema.
Kar festivalu najučinkoviteje utira pot, je vsekakor njegova jasno izdelana koncepcija. To je toliko pomembnejše, če pomislimo, da marsikatera zamisel podobne vrste šele sčasoma dobiva pravo fiziognomijo, medtem ko je znalo vodstvo festivala za vse od začetka nastopiti z jasno izdelanimi načrti in močno argumentacijo.
Kar se tiče moderne glasbene ustvarjalnosti, imamo pri nas dva moderno priznana zastopnika: Slavka Osterca iz Veržeja in Josipa Slavenskega iz Čakovca. Na teh dveh imenih sloni precejšnji del celotne festivalske ideje: popularizirati njune stvaritve,
simpozijski del celotne prireditve.
Z naslednjim, zadnjim koncertom pa se bodo predstavili klasiki sodobne glasbe: Honegger in Berg, kar pomeni, da pride na festivalu tudi sodobna svetovna glasbena ustvarjalna dejavnost na svoj račun. S tem nam je jasno pred očmi koncept reproduktivnega festivalskega dela. Takoj lahko opazimo, da ne gre za popularizacijo posebne šole in nikakih ekstremističnih eksperimentiranj, ampak za izvajanje samo takih stvaritev, ki so že uspešno prestale preizkušnjo po svetovnih glasbenih dvoranah. In s tem je brez dvoma zagotovljena kvaliteta
Pionirji na osnovni šoli II. v M. Soboti so pripravili za konec šolskega leta pester program
in to ne zgolj doma, ampak tudi v zajemstvu. Kar velja za njuno afirmacijo na tujem, je festival že doslej dosegel lep uspeh. Eden izmed izvajalskih ansamblov, namreč Kvintet Eichendorff z Dunaja, študira eno izmed Osterčevih del, kar pomeni, da ga bo vključeval v svoj repertoar, kjerkoli le bo nastopal v javnosti.
Festival pa se ne posveča samo tema dvema klasikoma sodobne glasbe, ampak hkrati vzporeja v svoj program vso jugoslovansko ustvarjalnost s področja modeme glasbe. Tako bo eden izmed štirih koncertov ,kolikor se jih bo zvrstilo na festivalu te jeseni, posvečen izključno jugoslovanskim avtorjem.
Naslednji koncert vključuje v svoj spored madžarska klasika sodobne glasbe, Zoltana Kodálya in Belo Bartoka. S tem zadevamo ob tretjo značilno potezo festivala: gre namreč za avtorje panoskega območja, h katerim spadata tudi oba naša domača klasika. Sploh bo letošnji festival potekal v znamenju Zoltana Kodálya, ki se ga bo osebno udeležil in s tem morda vnesel kako aktualistično noto v
programa. Poleg teh umetniških vrednot, ki jih imajo kompozicije, pa ne bo izostala tudi visoka vrednost vseh solističnih ali skupinskih izvedb; o tem ne gre dvomiti, če so med izvajalci imena Igorja Ozima ali Marijana Lipovška ali pa mednarodno priznanih ansamblov, kot sta to Kvartet Tátrai iz Budimpešte ali Kvintet Eichendorff z Dunaja.
Posebna vrednota festivala je tudi v tem, da bo organiziral več študijskih srečanj glasbenih strokovnjakov. V referatih in diskusijah se bodo udeleženci ukvarjali z različnimi vprašanji komorne glasbe pri nas doma kakor tudi v tujini; posebni referat pa se bo posvetil umetniški podobi Zoltana Kodálya.
Festival kot celota je tedaj lepo zaokrožena kulturna manifestacija, ki ji ne gre odrekati visokih umetniških kvalitet, prav tako pa tudi ne pomembnega poslanstva, ki ga opravlja s svojim posredovanjem pri srečavanju različnih strani sveta in različnih umetniških gibanj. V tem je bil uspeh lanskega festivala; in po programu sodeč tak uspeh ne bo izostal tudi letos.
NEZADOVOLJSTVO OB PREMIERI FILMA
„Srečanje s Pomurjem“
Prejšnji teden je bil v soboškem kinu Park za širši krog družbenih delavcev prikazan turistični film »Srečanje s Pomurjem«, ki je že bil predvajan v Ljubljani in tudi Slatina Radencih. Film je posnet v barvah in traja 17 minut, posnet pa je bil ob podpori vseh štirih pomurskih občin.
Po predvajanju filma se je razvil živahni razgovor o njegovih vrednostih, predvsem pa pomanjkljivostih. Ugodno so ocenjevali fotografijo in tudi barve ter izbor nekaterih motivov. Film je vsekakor za-
nimiv že zato, ker je tudi prvi, ki prikazuje to svojstveno pokrajino ob obeh bregovih Mure.
Toda več kot pohvalnih, je bilo kritičnih besed. Ugotavljalo se je, da je tekst zelo slab, pomanjkljiv, skop in da je osnovna zamisel slabo realizirana. Komentator želi biti na nekaterih mestih duhovit, toda njegove opazke na račun iskanja ljubezenskih dogodivščin so večkrat banalne. Posveča jim pa preveč pozornosti, nasprotno pa nekaterih objek-
(Nadaljevanje na 6. strani)
POMURSKI VESTNIK, 25. jun. 1964
3
NAŠ OBISK PRI NOVIH ČLANIH ZADRUŽNIH SVETOV
Ceneje, bolje in pametneje gospodariti
V prvi polovici meseca junija so bili izvoljeni novi zadružni sveti, ki se bodo v svoji mandatni dobi spoprijeli z zahtevnimi in pomembnimi nalogami v razvoju kmetijstva. Nekaterim izmed novo-izvoljenih članov zadružnih svetov je pred dnevi naš sodelavec postavil vprašanje: »S katerimi nalogami se bosta vaš zadružni svet in vaša kmetijska organizacija morala v prihodnje ukvarjati?« Dobil je naslednje odgovore.
Jože Štumpf, kmetijski tehnik in upravnik delovne enote v KZ »Mursko polje« v Križevcih pri Ljutomeru:
Zaradi precejšnjih, površin travnikov, ki jih ima KZ in viška krme (imamo okrog 200 ton sena za prodajo) je nujno, da povečamo lastno čredo živine in izgradimo dovolj hlevov in drugih kapacitet, kjer bomo lahko uporabili višek krme, povečali stalež živine, tudi krav molznic. To vprašanje torej zahteva večjih investicij v kapacitete v lastni proizvodnji, vzporedno z njim pa bo potrebno intenzivneje vlagati več sredstev za urejevanje delovnih pogojev v kmetijstvu, v strokovno izobraževanje delavcev in tudi bolj stimulativno nagrajevati kmetijskega delavca.
Franc Skuhala, kmet, predsednik dosedanjega zadružnega sveta in član novega:
Razvijati bo potrebno specializacijo v proizvodnem sodelovanju zasebnega kmetijskega proizvajalca in kmetijske zadruge. Kmet pričakuje od proizvodnega sodelovanja z zadrugo strokovno pomoč, zatorej se je v prihodnje po-
Jože Štumpf
trebno približati temu kmetovemu pričakovanju. Tudi
Alojz Šadl
za. zasebnega kmetijskega proizvajalca naj veljajo ekonomske cene, lažje in bolje bo gospodaril. Kmetijska zadruga naj najde takšnih oblik sodelovanja, ki bodo za kmeta vzpodbudne. Na ta način bomo tudi kmeta lažje vključili v proizvodnjo plemenske živine, ki nam primanjkuje.
Alojz Šadl, kmetijski tehnik in vodja delovišča na Cankovi, kmetijska zadruga »Ledavski dol«:
Problemi, ki nas težijo, pa jih bomo morali reševati so sledeči: izvajanje arondacije, premajhne kapacitete in zato premalo glav živine, da bi lahko porabili lastno krmo.
Imamo raztresena zemljišča in kljub prizadevanjem z arondacijo še v celoti nismo uspeli. Mnogi zasebni kmetijski proizvajalci nočejo sodelovati z nami ob izvajanju arondacije, čeprav jim nudimo ugodne pogoje. Ker nimamo dovolj velikih hlevskih kapacitet nimamo tudi dovolj živine, da bi lahko porabili krmo, proizvedeno na lastnih
površinah, zato smo primorani krmo po nizki ceni prodati, kar pa nam skupaj s razstresenostjo površin, še bolj podražuje lastno proizvodnjo.
Henrik Sukič, kmet, Topolovci:
Zadružni svet čakajo zahtevne naloge v razvijanju proizvodnega sodelovanja kmetijske zadruge z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. Menim, da bo morala biti strokovna pomoč strokovnjakov iz KZ še obširnejša in bolj izdatna. Tudi strojne usluge kmetijske zadruge bodo morale biti bolje organizirane, mnogokrat pa tudi cenejše. Mislim, da bosta zadružni svet in kmetijska zadruga morala iskati predvsem take oblike proizvodnega sodelovanja, ki bodo tudi ekonomsko zanimive za oba partnerja. Tudi zasebni kmetijski proizvajalec čedalje bolj razmišlja o stroških lastne proizvodnje, za rezultate te proizvodnje pa pričakuje ekonomske cene, ki bi mu omogočile tudi večja vlaganja v modernizacijo in izboljšanje proizvodnje na svojih površinah.
Jožica Horvat, uslužbenka KIK »Pomurka«, obrat za kooperacijo — kmetijska zadruga, član obratnega delavskega sveta:
Obratni delavski svet bo najprej posvetil skrb organizaciji dela v obratu samem, ki se sestoji iz bivših štirih
Henrik Sukič
kmetijskih zadrug. Proučiti in uveljaviti bo potrebno najbolj smotrno notranjo organizacijo dela, skrbeti za razvijanje pravilnih odnosov v obratu samem itd. Z ozirom na to, da je proizvodno sodelovanje osnovna dejavnost obrata, bo moral obratni delavski svet tem vprašanjem posvetiti največ skrbi. Celotni obrat, kakor tudi obratni delavski svet, pa bosta morala svoja prizadevanja usmeriti tudi v izboljšanje delovnih pogojev delavcev, delovno zaščito, rekreacijo, strokovno izobraževanje in uveljavljanje sistema nagrajevanja po delu. Menim pa, da je skrb za rentabilno gospodarjenje obrata naloga obratnega delavskega sveta, kakor celotnega delovnega kolektiva.
Franc Skuhala
Proslava 20-let. RK v Radencih
V	počastitev 20. obletnice jugoslovanskega in slovenskega Rdečega križa, je organizacija podmladka RK na osnovni šoli v Radencih priredila slovesen sprejem pionirjev prvega razreda v članstvo podmladkarjev in mladincev ter mladink sedmega in osmega razreda, med člane krajevne organizacije RK. Ob tej priložnosti so se novi člani seznanili s pomenom organizacije in še posebej s pomenom sprejema v to človekoljubno organizacijo.
V	zvezi z 20-letnico so se radenski Podmladkarji prijavili tudi na tekmovanje. Sklenili so, da bodo te dni obiskali starčke v Domu počitka v Lukavcih, jih obdarili in razvedrili s pestrim kulturnim sporedom. Nastopil bo pionirski pevski zbor, folklorna skupina, recitatorji in drugi. Vodja podmladka na šoli, Olga Grosičarjeva, nam je še povedala, da pripravlja s pionirji spevoigro Radovana Gobca »V bratskem objemu«, kjer
bo sodelovalo okrog 60 pionirjev in pionirk. Premiera bo v prvi polovici junija v Radencih, gostovali pa bodo še v Radgoni, na Tišini in morda še kje.
Dvogovori
A: — Časi se spreminjajo, so rekli stari Rimljani-B: — Včasih so kupovali Avstrijci meso v naših mesnicah!—
A: — Zdaj ga bomo mi kupovali v Avstriji!—
A: — Veš, da je končal dve fakulteti!—
B: — No, pa kaj?—
A: — Ima dve diplomi!—
B: — Našemu sosedu sta istočasno otelili dve kravi in en teliček je takoj poginil —
A: — Pa kaj je bilo z
živim teličkom ? —
B: — Vlekel je dve kravi! —
A: — In? —
B: — Postajal je vedno večje tele! —
Še posnetek z nedavnih volitev zadružnih svetov. Volilna komisija na enem izmed volišč KZ Križevci pri Ljutomeru
Kot mnoga volišča na nedavnih volitvah delavskih svetov, je bilo lepo okrašeno tudi volišče v soboškem Komunalnem podjetju.
Navada, o kateri velja razmislili
Ob koncu šolskega leta se neredko vnamejo razprave o umestnosti in neumestnosti raznih daril, ki jih učenci prinašajo svojim učiteljem. Res da temu slovesu ne bi bilo potrebno kratiti tiste slovesnosti in prisrčnosti, ki vzgojitelje in gojence človeško še bolj zbliža in daje občutek neke skupnosti, neke delovne skupnosti.
Sicer v glavnem ni več primerov, kot so bili še pred leti, da so učenci prinašali učiteljem darila večjih vrednosti, vendar pa so še ostale nekatere navade, o katerih bo potrebno vsekakor še razmisliti. Predvsem v osnovnih šolah še ponekod učenci individualno prinašajo darila, ne torej samo, da bi se kolektivno poslovili.
Tukaj že spet tiči nevarnost, ki izvira iz socialnih razlik in lahko vzpodbuja k nepravilnemu tekmovanju, ob tem pa povzroča tudi zelo škodljive posledice. Znani so nam primeri iz prejšnjih let, ko so bili nekateri otroci ob takih daritvah zaradi neugodnejših
materialnih pogojev, v kakršnih živijo njihovi starši, precej prizadeti ob tistih, ki so se lahko izkazali z bogatejšimi darili.
Priznati je potrebno, da vzgojitelji ta obdarovanja, ki lahko razredno skupnost precej stanejo, običajno odklanjajo, toda da tudi sami pridejo v težak položaj, kot se je to ponekod zgodilo tudi letos, da ne vedo ali naj sprejmejo ta darila ali ne, čeprav neredko predstavljajo tudi samo šopek cvetlic. Neredko je nerodno odkloniti, še težje pa je postopati v nasprotju s predhodnim opozorilom, da naj ne prinašajo nobenih daril. Tako se je tudi letos ponekod zgodilo, kar je potem izzvalo med samimi učenci precejšnje komentiranje.
Nujno bo vsekakor, da se bodo prosvetni delavci o tem skupno dogovorili in v skladu z dogovorom tudi na sestankih s starši o tem razpravljali, da potem ne bo več raznih dvoumnosti.
Š. B.
Turizem — pomemben izvozni činitelj
Mnogoteri ekonomski učinki turizma so teoretično v ekonomski vedi in praktično v našem gospodarskem sistemu priznani. Toda v vsakdanji gospodarski praksi še ne izkoriščamo vseh možnosti, ki jih turizem nudi za povečanje narodnega dohodka. Nedvomno je to v določeni meri posledica tega, da doslej turizem v našem gospodarstvu ni igral pomembnejše vloge, na drugi strani pa turizem ni jasno opredeljiva gospodarska kategorija. Zaradi tega se še danes često ne zavedamo njegovega pomena, zlasti še, če ne poznamo kvantitativnih in kvalitativnih značilnosti tega relativno novega ekonomskega pojava.
V tem sestavku nimamo namena širše obravnavati vseh učinkov turizma, temveč bi se le omejil na inozemski turizem in sicer njegov devizni učinek v primerjavi z blagovnim izvozom. Pomurje se namreč intenzivno vključuje v mednarodno tržišče — pomembna in celo uspešnejša oblika takega vključevanja je pa prav turizem. Pogoje za to imamo, treba je le ustvariti materialno osnovo, da turisti lahko pri nas ostanejo in tu trošijo. Vendar v zadnjih letih struktura investicijskih naložb pomurskih občin kaže zapostavljanje turizma in gostinstva navzlic temu, da so prav te dejavnosti v strukturi družbenega brutoprodukta in narodnega dohodka zavzemale vse pomembnejše mesto. Prav zdaj je čas, da to upoštevamo pri izdelavi perspektivnega načrta razvoja gospodarstva.
Gre torej za inozemski turizem, ki ga zaradi potrebnih deviz še posebej favoriziramo. Pomurje je za inozemske turiste zanimivo in tako je v na-
slednjih letih pričakovati nagel porast inozemskega turističnega prometa (v Radencih jih je doslej bilo največ do 20 odst., v sedmih letih pa bi se naj struktura spremenila tako, da bi bilo celo 40 odst. inozemcev), s tem bo pa porasla tudi potrošnja inozemcev. Ta potrošnja pa pomeni dejansko dotok deviz, ki so enako vredne kot tiste, ki jih ustvarimo z izvozom blaga. Za naše področje je to še posebej važno, ker izvažamo precej blaga, ki bi ga inozemski turisti lahko pri nas trošili.
V čem je torej prednost turizma pri izvozu? Na prvi pogled blagovni izvoz in inozemski turizem nimata dosti skupnega. Toda to le na videz. Blago izvažamo čez mejo in ga tam prodamo za tuja plačilna sredstva. Pri turizmu pa pridejo inozemci k nam, s seboj prinesejo enakovredna plačilna sredstva (devize) in tu zanje kupujejo blago ali storitve. Gre torej le za obratni ekonomski tok: v prvem primeru blago izvažamo, v drugem pa »turiste uvažamo«, kar pa ima v obeh primerih enako posledico. Različen je samo kraj in način prodaje, sicer pa sta obe obliki ustvarjanja deviz kvalitativno enaki. Gre pa za kvantitativno razliko med izvozom blaga in turizmom ali konkretneje: gre za vprašanje, pri kateri obliki menjave dobimo za enako količino isto kvalitetnega blaga več deviz oziroma ustvarimo več dohodka. Odgovor se glasi: pri turizmu — in to iz naslednjih razlogov:
1. Prodajna cena. Znano je, da zaradi nižje produktivnosti in ekonomičnosti često prodajamo naše blago na inozemskem trgu ceneje, kot na domačem, s tem, da potem dr-
žava daje gospodarski organizaciji za razliko premije. Podjetje je sicer s tem svojo prodajno ceno realiziralo, vendar z vidika narodnega gospodarstva nismo dosti pridobili, če nismo dobili dosti več, kot so znašali proizvodni stroški, ali pa še to ne. Drugače je na domačem trgu, kjer prodajamo blago po polnih ekonomskih (višjih) cenah, kjer je ob lastni ceni vklakuliran tudi dobiček oz. del za razširjeno reprodukcijo. Tako se praktično
MNENJA
dogaja, da prodajamo boljšo kvaliteto blaga v tujini po nižjih cenah kot doma. To potrjujejo naslednji podatki o cenah, doseženih pri izvozu in na domačem turističnem trgu (podatki po poročilih Narodne banke) in za kg:
tega imamo pri izvozu še vrsto drugih stroškov, ki jih pri prodaji doma ni (zavarovanje, stroški skladiščenja, riziko itd.).
3.	Kvaliteta blaga. Če hočemo konkurirati ali pa vsaj normalno prodajati na inozemskem trgu, moramo nuditi le blago najboljše kvalitete, medtem ko dosežemo doma celo višjo ceno pri drugorazrednih kvalitetah blaga.
4.	Prodajanje uslug. Blago prodajamo v turizmu v glavnem združeno z uslugami. To je tudi največja ekonomskih panog, ki jih turizem angažira. N. pr. v gostinstvu se blago predela in se potem nudi gostu v obliki usluge; gost tako plača samo blago in zraven vse delo, ki je bilo vloženo (z družbenimi dajatvami-vred). Vse to dodatno delo in povečana zaposlitev v primeru inozemskega turizma je
blago	izvoz inoz. turizem indeks
govedina	550	990	180
teletina	740	1.090	147
svinjina	360	870	240
mleko	45	110	245
maslo	1.050	1.740	164
sadje	75	180	240
Najnovejše in stalno dviganje cen na domačem trgu ob stabilnem inozemskem trgu te razpone še veča v korist turizma. Komentar ni potreben.
2. Prodajni stroški. Pri prodaji blaga v inozemstvu ima često razmeroma visoke prodajne stroške, bodisi da prodajamo direktno ali preko posrednikov. Stroški so dosti manjši pri prodaji blaga doma. Važno postavko pri izvoznih stroških igrajo transportni stroški, ki so pa zelo majhni na domačem trgu. Razen
prav tako plačana v devizah, česar ne dosežemo v nobeni drugi panogi.
5. Valorizacija naravnih dobrin. Največja značilnost in hkrati vrednost turizma je v tem, da ovrednoti (valorizira) prirodne dobrine. Ne sicer direktno, temveč posredno preko blaga in uslug, ki jih turist troši. Cene v turističnih krajih so praviloma višje, kot v neturističnih, ker tu gost poleg same usluge uživa lepoto kraja, zdravilnost vode (mineralne) ali narodopisne zanimi(Nadaljevanje na 6. strani)
4
POMURSKI VESTNIK, 25. jun. 1964
Najboljša šolska reforma bo šele prišla
SREČANJE Z UČITELJICO, KI JE V HOTIZI NAŠLA SVOJ DOM:
Nedavno je na posvetovanju o vzgoji in izobraževanju, v zvezi z razpravo o osnutku novega zakona o šolstvu, v Lendavi razpravljala o vpisu v 1. razred osnovne šole med drugimi tudi tovarišica, ki že 20 let poučuje učence prvega razreda osnovne šole. Besede, tehtne in premišljene, ki jih je tokrat povedala, so vzbudile mojo poklicno radovednost in povprašal sem, kdo je ta učiteljica. Tako sem spoznal Jožico Kotnik, ki že 35 let poučuje na osnovni šoli v Hotizi.
Pred dnevi sva se srečala. Zmotil sem jo pri njenem dopoldanskem delu na domu. povedal zakaj sem prišel in kar hitro sva se znašla v njeni najljubši sobi (s klavirjem). Jožica Kotnik je doma iz Maribora in v Hotizo je prišla 29. februarja 1929 leta iz mariborskega učiteljišča. Torej so vsa moja vprašanja, na katere je veselo in živahno odgovarjala, bila namenjena njenemu življenju in delu v Hotizi.
Ali se spominjate dneva, ko ste prejeli sporočilo o odhodu v Hotizo?
Da, sporočilo mi je vlilo precej strahu in negotovosti v kosti. Prekmurje sem poznala le iz pripovedovanj, v mislih pa so mi neprestano krožile besede o »prekmurski Sibiriji«. Prvo leto je bilo najtežavneje. Nisem poznala ljudi in oni ne mene. Že naslednje in vsa preostala leta sem začela živeti z vrlimi vaščani, z njimi delila usodo, veselje in neprijetnosti. Med vojno je bilo težko, pa vendar sem zmogla, da bi se po osvoboditvi lahko v celoti posvetila delu na vasi, v množičnih organizacijah in vzgoji otrok v novih, pa čeprav ne v najbolj rožnatih pogojih.
Med okupacijo so me premestili iz nižje v višje razrede, da bi ne »kot vendska učiteljica pokvarila mlajših« z napredno slovensko mislijo.
Česa se neradi in radi spominjate?
Neurejenih razmer v kakršnih sem poučevala v prvih letih po osvoboditvi. Otroci mnogokrat niso imeli niti sedežev. Pa vendar tudi to je minilo. Pred trinajstimi leti smo za novi inventar na šoli nepričakovano dobili 140 tisoč din od takratnega okraja. Skupaj s šolskim odborom smo čez noč odstranili stare klopi iz razreda in vselili nove. Naslednji dan, ko so otroci prišli v šolo, jih je prijetna sprememba tako presenetila, da sem porabila kar precej časa preden se je prvi učenec s strahom približal novim sedežem. Že naslednje dni smo v šolske klopi prinesli cvetja.
Kaj menite o naši Šolski reformi?
V 35-tih letih sem doživela tri reforme in prepričana sem da bo najboljša reforma šoli šele prišla.
Vaše misli o pedagoških delavcih, ki komaj prihajajo na šole?
Sola, pa naj bo to učiteljišče ali pedagoška akademija, naj jim da predvsem več praktičnega znanja.
Kakšni so Hotižani?
Skromni, delovni in dobri. Vedno so mi pomagali in želijo, da bi njihovi otroci kar največ znali.
Vaš konjiček ?
Klavir, rože in otroci.
Vaš življenjski rek?
Kar ne želiš sebi, ne želi sočloveku!
In vaša želja?
Dokler bo v mojih močeh delati z mladino, prosti čas pa posvetiti glasbi.
Potem sva še kramljala. Jaz sem srkal liker, ona pa je med igranjem klavirja skromno govorila o svojem delu in življenju. Morda je pozabila povedati vse o času in prizadevanjih, ki jih je vložila v napredek vasi, v prosvetljevanju ljudi, o delu v gasilskem društvu, SZDL, s pevskim zborom, v gospodinjskih tečajih itd. Zaupala mi je, da ni zadovoljna, ko poučuje samo popoldne. Večji del svojih službenih let je namreč delala in učila na šoli ves dan.
Ob odhodu mi je v prgišče nasipala bonbonov, pokazala svoje kanarčke, in me povabila naj jo še kdaj obiščem
K. Sukič
V počastitev Dneva borca-razvitje dveh praporov
Krajevne organizacije zveze borcev v radgonski občini se že pripravljajo na proslavo Dneva borca. Centralna proslava bo v Radgoni na predvečer praznika. Na svečani akademiji bo govoril predsednik združenja vojnih invalidov, nosilec spomenice, tovariš Janez Blažič. Slavnostni program bodo izvajali recitatorji, godba na pihala glasbene šole, gasilski oktet, pripadniki jugoslovanske ljudske armade itd.
Na sam praznik bo budnica in polaganje vencev pred spomenikom padlih borcev. Pri slavnosti bodo sodelovali mladinci predvojaške vzgoje, delegati gospodarskih organizacij in drugi. Ta dan bo obiskalo Radgono in položilo venec radgonskim borcem okrog 120 Maistrovih borcev.
V počastitev dneva borcev so preteklo soboto udeleženci NOV, člani krajevne organizacije zveze borcev iz Negove razvili svoj prapor, prav tako spada v okvir proslav razvitje prapora radenske krajevne organizacije zveze borcev, ki bo v nedeljo 12. julija pred spomenikom na Kapeli.
Ika
Zaradi mehke bankine je zdrsnil v petek med Črensovci in Lendavo v jarek tovornjak, naložen s premogom.
Prometna varnost na cestah
V promet se je v zelo kratkem času vključilo veliko število novih voznikov motornih vozil, ki zaradi neizkušenosti, lahkomiselnosti in pomanjkljivih osebnih lastnosti predstavljajo precejšen nevarnostni faktor v prometu. Lahko trdimo, da je sedanje prehodno obdobje razvoja cestnega prometa pri nas najbolj nevarno, ker imamo visok procent voznikov s stažem manj kot tri leta, na drugi strani pa imamo starejše voznike, in pešce, ki se novim razmeram prepočasi prilagajajo.
Po primerjavi osnovnih pokazateljev za določitev stopnje nevarnosti v prometu pa le ugotavljamo, da se varnost prometa počasi izboljšuje, kar je prav gotovo posledica precejšnjih napo-
rov, ki so bili storjeni na tem tako važnem gospodarskem področju. Kljub temu pa je pri nas še nesorazmerno visoko število prometnih nesreč v primerjavi z državami z mnogo bolj razvitim prometom. Vsak udeleženec v javnem prometu je v prvi vrsti dolžan, sam skrbeti za svojo varnost in da ne bo ogrožal drugih uporabnikov cest; družba pa je prav tako dolžna, da z raznovrstnimi varnostnimi ukrepi skrbi in prispeva svoj delež, da se promet na naših cestah nemoteno in varno odvijal.
V okviru akcije »SKRBIMO ZA BREZHIBNOST SVETLOBNIH TELES NA VOZILIH« je komisija za prometno varnost v M. Soboti z sodelovanjem prometne milice in tehničnih strokovnjakov podjetja »AGROSERVIS« v M. Soboti pregledala tehnično stanje 27 vozil na relaciji M. Sobota — Mačkovci — G. Petrovci — Grad — Cankova — Petanjci — M. Sobota. Namen te akcije je bil ugotavljanje tehničnega stanja motornih vozil, ki so se trenutno nahajali na voziščih, manjše tehnične napake so bile na licu mesta popravljene, za srednje in večje pa so bili vozniki opozorjeni, da jih čimprej odstranijo. Za okvare s katerimi so vozniki ogrožali varnost prometa na cesti so bili vozniki mandatno kaznovani. Ugotovljeno je bilo, da je večina tovornih vozil na naših cestah slabo vzdrževanih. Tipični primer nepravilnih luči je bil traktor MS—19-86. Ko je šofer pritisnil na pedal zavore so se mu prižgale dolge luči.
Na splošno je bilo v akciji ugotovljeno. da je med slabo vzdrževanimi vozili precej vozil last družbenega sektorja. Za tako stanje je krivdo pripisati predvsem voznikom teh vozil ter drugim odgovornim osebam v podjetjih in ustanovah, ki vozila izkoriščajo nesmoterno in vzdrževanje puščajo ob strani. Nekatera vozila nimajo garaž in so tako stalno prepuščena vremenskim neprilikam.
LJUTOMER
Pionirji Ljutomerske občine bodo imeli zaključno prireditev Jugoslovanskih pionirskih iger. Občinski svet Ljudske tehnike Ljutomer in društva LT se skupno z odborom za JPI ter vodstvi šol prizadeva, da bi zaključna prireditev, ki bo v nedeljo, kar najbolj uspela.
Program zaključne prireditve je obsežen: Foto-kino razstava, razstava radio-amaterjev, tekmovanje z letalskimi modeli, tekmovanje kolesarjev v spretnostni vožnji. Radio amaterji se bodo pomerili v»Lovu na lisico«. Na ljutomerskih ribnikih pa bo tekmovanje brodarskih modelov.
Bralci-bralcem v presojo
V	Pomurskem vestniku z dne 11. t. m. je bil objavljen v rubriki »Bralci bralcem v presojo« sestavek, ki ni popolnoma točen. Istega dne in tudi naslednjega, ki ga navaja, je bil pisec članka na delovnem mestu. Torej se ne ujemata niti datum, niti čas navedbe, kaj šele, da bi otroka srečal, bodisi govoril z njim. Besede, ki jih je izrekel otrok, so bile izrečene na pobudo dopisnika samega. Kako in kaj naj govori, ga je poučil pet dni kasneje na učenčevem domu. Pisec omenja »pretepanje«. Morda v celoti ne pojmuje tega izraza. Mislim, da obstoja neka razlika med pretepanjem in med »nekoga udariti«, bolje rečeno opraskati. Ne zanikam, da tega nisem storila. Bil je to bolj motoričen gib z besedami: »Pa sem te zopet ujela na laži!« Pisec govori o poškodbi in nehumanem odnosu. Kje je ostala potem njegova humanost, da ga poln razumevanja ni sam pospremil do zdravstvene postaje. Imel bi zopet en argument več proti meni. Skratka: navedbe o poškodbi niso resnične in celotna zgodba je skonstruirana tako, da bi škodovala meni osebno.
PRIPOMBA UREDNIŠTVA:
V	zvezi z omenjenim sestavkom se je urednik našega lista zanimal za zadevo pri ravnateljstvu šole v Križevcih in pri predsedniku šolskega odbora, ki je naslovil na uredništvo lista tudi krajšo izjavo, katera potrjuje, da je bil sestavek, objavljen dne 11. t. m. pod naslovom »Bralci — bralcem v presojo« tendenciozen, kar potrjuje tudi pismena izjava matere otroka, ki je bil udarjen, zato smo objavili tudi zgornjo izjavo, ki jo je dala prizadeta A.
Z. iz Križevec
Jože Čuš iz Ženika s svojimi kaktusi
Obisk v najmlajši vasi
Verjetno ni mnogo ljudi, razen v okolici, ki bi vedeli za majhno šele pet let staro vas Ženik. Sicer tudi redko kdo zaide vanjo celo poleti, pozimi pa še bolj redko. Iz Stare gore vodi vanjo ozka pot, na kateri je potrebno skrbno paziti na jame, pozimi pa je to samo steza. Vas leži na hribu, odkoder je lep razgled na Videm in okolico ter tja proti severu. Pogled na jug zastirajo hribi obrasli z gozdovi.
Ustavili smo se pri Čušovih. Prvotno smo mislili obiskati le našega dopisnika, vendar pa se je razgovor zavlekel tudi na druge stvari. Že pred hišo nas je presenetila lepa zbirka kaktusov najrazličnejših vrst. Oče Čuš jih namreč goji z veliko ljubeznijo in ponosom pripoveduje o enem in drugem.
Sicer pa ni samo to njegov konjiček. Presenetil nas je še s svojim poznavanjem arheologije in vnemo za zbiranje raznih starih izkopanin. Razne črepinje, ki se tu in tam prikažejo iz zemlje bi verjetno ušle pozornosti vsakemu toda njemu ne. Prav zaradi njegove ljubezni do teh ostankov nekdanjih časov, zaradi katere je dobro znan med otroci, je uspelo strokovnjakom vrisati na karte novo nahajališče starih naselbin pri Vidmu. V njegovi majhni zbirki v dveh škatlah pa je marsikaj zanimivega: kamena sekira iz neolitika, črepinje ilirskih in keltskih loncev, turški meč in drugo.
Sicer pa je v vasi še nekaj ljudi, ki so si izoblikovali nenavadene posebnosti. Prav Čuš nam je pripovedoval o (Nadaljevanje na 6. strani)
Mala kronika
ROJSTVA:
Rodile so: Ambruž Anica iz M. Sobote — deklico, Brunec Nežka iz Dokležovja — dečka, Horvat Genovefa iz Strigove — dečka, Verban Emilija iz Kroga — deklico, Marič Marija iz Tišine — dečka, Petrovič Jagodina iz Radgone — deklico, Vukan Marija iz Doline
—	dečka, Casar Helena iz Dankovec — deklico, Šantl Bernarda iz Bisenjanci — dečka, Gabor Alojzija iz Murske Sobote — deklico, Brulc Marija iz Murske Sobote — deklico, Žižek Marija iz Ižakovec
—	dečka, Meolic Jožica iz Bakovec — dečka, Sršen Štefanija iz Ljutomera — deklico, Sršen Hedvika iz Vanča vasi — deklico, Bažika Marija iz Dolnjega Lakoša — dečka, Schmidlechner Terezija iz Rakičana — deklico, Rajnar Uršola iz Bakovec — deklico, Mes Kristina iz Bakovec — dečka, Puhar Marija iz Murske Sobote — dečka, Titan Marija iz Kroga — dečka, Kuzma Marija iz Vir pri Domžalah — deklico, Sečkar Marija iz Dolgovaških goric —dečka Bukovec Anica iz Nedelice — deklico, Herbaj Angela iz Rakičana — dečka, Kovač Marija iz Bakovec — deklico, Horvat Marija iz Ivanec
—	deklico, Ungar Vera iz Banoviči — dečka, Zver Katarina iz Odranec — dečka, Smodiš Cecilija iz Odranec — deklico, Bergles Slava od Grada — dečka, Cener Justina iz Vanča vasi — deklico, Kuzmič Gizela iz G. Slaveč — dečka, Mavrič Elizabeta iz Slamnjaka — dečka, Tratnjek Ana iz Renkovec — deklico, Cipot Vera iz Tešanovec
—	dečka, Domanjko Jožefa iz Kobiljščaka — dečka, Obal Jolanka iz Strukovec — dečka, Horvat Marija iz Dokležovja — dečka. Bejek Jolanka iz Sebeborec — deklico, Bolkovič Antonija iz Ljutomera — dečka, Kočar Frančiška iz Korovec — dečka, Perkič Vera iz Bakovec — deklico, Kalamar Kristina iz Martinja —dečka, Serec Ivana iz Apač — dečka, Marič Angela iz
Odranec — deklico, Lang Viktorija iz D. Slaveč — deklico, Ajlec Anica iz Selišča — dečka.
POROKE
Poročili so se: Karba Gerhart, dimnikar iz Murske Sobote in Cifer Irena, bolniška strežnica iz Nemčavec, Goričanec Drago, mizar iz Murske Sobote in Žinič Rozalija, krojačica iz M. Sobote, Vereš Janez delavec iz Bakovec in Baler Marija, delavka iz Kroga, Ferjan Milan, ekonomist iz M. Sobote in Šarotar Gabrijela, uslužbenka iz M. Sobote in Šebek Jože, elektrotehnik iz M. Sobote in Šiftar Helena, uslužbenka iz M. Sobote.
Poročila sta se: HERLIČ Franc, tisk. strojnik pri ČZP »Pomurski tisk« in HERIC Irena, šivilja iz Murske Sobote.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V MURSKI SOBOTI od 24. maja do 30 maja 1964
Terezija Zadravec devetnajstič iz Renkovec, Janez Oršič petič iz Sp. Ščavnice, Stefan Horvat — tretjič. Ivan Horvat, oba iz Hotize; Julijana Berke — drugič iz M. Sobote, Alojzija Maučec, Irma Savel, Jože Puhan, — drugič, Rozalija Klar — četrtič vsi iz Bogojine:
Klara Lovrenčič, Janez Kulčar, Jože Berden, Jožef Lovrenčič, Ana Petek, vsi iz Filovec.
Antonija Berden iz Ivanec. Franc Fistrovič iz Stročje vasi.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA
SMRTI:
Umrli so: Agg Julij posestnik iz Kamovec — star 42 let, Gjuran Ana, posestnica iz Brezovice — stara 72 let, Jaklin Ana upokojenka iz Dolgovaških goric stara 71 let, Novak Franc, zidarski mojster iz Murske Sobote — star 73 let.
Poslušajte in gledajte
Nedelja, 28. junij
8.00 Mladinska radijska igra — M. Soldatov: Noč na postaji Ljudske milice; 8.38 Pesmi mladosti;
10.00	Se pomnite, tovariši — I. Podobnik: Beg skoraj za ceno življenja I.; 14.15 Mične skladbe z vzhoda in zahoda Evrope; 16.00 Tri humoreske M. Marinca; 23.05 Nočni koncert hrvatske in slovenske komorne glasbe.
Ponedeljek, 29. junij
8.07	Slovenske narodne pesmi v priredbah za ansamble in soliste; 8.30 Tako pojo in igrajo v Sofiji;
9.00	Sestanek z Matejem Borom in Marjanom Kozino; 10.15 Jugoslovanski instrumentalni solisti; 12.15 KN Dr. F. Rutar: Na Gorenjskem menjamo pasmo goveje živine; 16.00 Orkester Xavier Cugat in ansambel Laurindo Almeida, Nat »King« Cole; 17.05 V beograjski operi; 20.15 Koncert Komornega zbora RTV; 20.00 Lepe melodije; 22.10 S popevkami po Evropi.
Torek, 30. junij
8.07	Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 9,45 Pesmi in plesi iz Vojvodine; 10.15 S pevci svetovnega slovesa (Jutta Vulpius, Italo Tajo, Eileen Farrell, Bernard Ladysz, Marcel Enet, Libero de Luca, Tibor Udvardi, Mario del Monaco, Irmgard Seefried, Rita Streich, Erich Štraus, Hugues Cuenod Karl Dönch); 12.15 KN Ing. Cvetko Čuk: Statut pri gozdnem gospodarstvu Bled; 14.05 G. Gershwin:
RTV
   Ljubljana
Kubanska uvertura; 14.20 Narodne pesmi iz Francije; 16.00 Za ljubitelje popevk, orkestri: Bob Moore, Optimisti, Helmuth Zacharias.
Sreda, 1. julij
7.15	Domači in narodni zvoki;
10.30	O driskah pri dojenčkih in malihotrocih; 12.15 KN Oddaja o zdravilnih zeliščih; 21.20 G. Puccini: Manon Lescaut — opera v 4. dejanjih (M. Callas, Giulio Fioravanti, Giuseppe di Stevano itd.)
Četrtek, 2. julij
10.15	Z domačih opernih odrov;
12.15	KN Ing. Matoševič: Načrt razvoja prašičereje na kombinatu Ptuj; 12.25 Z jugoslovanskimi pevci popevk; 21.00 Byron: Parizina.
Petek, 3. julij
7.15	Od uverture do finala; 8.35 Iz makedonske in srbske glasbe;
9.30	Madžarska zabavna glasba;
12.15	KN Ing. A. Stritar: Izkoriščanje zamočvirjenih tal; 15.45 Pojo »Dunajski dečki«.
Sobota, 4. julij
7.15	»Hej brigade hitite...«;
17.30	Radijska igra: Kaleb — Mejak: Čudoviti prah; 18.15 Iz oper naših skladateljev; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ČETRTEK 25. JUNIJA 1964
19.15	TV obzornik; 19.30 Serijski poljudnoznanstveni film; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 Storey: Mrtva črka — TV igra; 21.45 Poročila.
NA KANALU 9 — SLJEME
19.25 Poročila; 19.30 Serijski poljudnoznanstveni film.
PETEK, 26. JUNIJA 1964
19.15	TV obzornik; 10.30 Otroška oddaja; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 Kulturni pregled; 21.15 Poročila.
NA KANALU 9 — SLJEME
18.30 Včeraj, danes, jutri; 18.45 »Rdeči signal«; 19.05 Zagrebški tednik.
SOBOTA 27. JUNIJA 1964
19.15	Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 19.30 Nenavadni konj Champion — film za otroke; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Cik—cak; 20.45 Vasa Popović: Pri sodniku za prekrške — humoristična oddaja; 21.45 Dr. Kildare — serijski film; 22.35 Poročila.
NA KANALU 9 — SLJEME
19.00 Poročila; 19.05 Serijski film; 19.30 Sprehod skozi čas — I. svetovna vojna; 21.45 Serijski film; 22.35 Poročila.
Radio
       Murska Sobota
NEDELJA 28. junija 1964
6.00—11.40 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 11.40—12.00 Na valu 202;
12.00—	12.45 Domača poročila. »V nedeljo opoldne« (naš nedeljski intervju, aktualnosti, vedro kramljanje); 12.45—13.30 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.30—14.10 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 14.10— 15.00 Želeli ste — poslušajte;
15.00—	23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
TOREK 30. JUNIJA 1964
15.00—	17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00—17.15 Domača poročila, športne vesti, kronika;
17.15—	17.25 Objave, obvestila, zabavna glasba, vmes reklame; 17.25—17.30 Aktualnosti in novice iz kolektivov; 17.30—17.40 Narodne in domače, za prijetno torkovo popoldne; 17.40—18.00 Oddaja v madžarskem jeziku; 18.00 — 23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
PETEK 3. JULIJA 1964
15.00—	17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.15 Zabavni zvoki;
17.15—	17.40 Vsega pomalem — za vsakogar nekaj (napotki, obvestila, reklame, vmes popevke in domače melodije); 17.40—18.00 Oddaja v madžarskem jeziku; 18.00— 23.05 Prenos spor. RTV Ljubljana.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
Nedelja, 28. junij
17.00	Oddaja za otroke — filmski magazin 17.30 Zlata maska 17.55 Kaj lahko postanem?; 18.25 »Teležurnal«; 18,50 V žarometu; 19.10 televizijskem programu; 19.20 Družina Leitner; 20.00 Poročila in športni komentar; 20.15 nemška televizija) J. Constant: General Frederic — satira.
Ponedeljek, 29. junij
18.30	Poročila; 18.33 Tečaj francoskega jezika; 19.00 Aktualno v športu; 19.30 Poročila; 20.05 Izberi življenje (Hiroshima) — film; 21.20 Koreografske miniature — nastopi leningrajsko državno gledališče.
Torek 30. junij
18.30	Poročila; 18.33 Tečaj angleškega jezika; 19.00 Ljubi denar;
19.30	Poročila; 20.10 Prenos iz Reimundttheater: Zaželeni grad — opereta.
Sreda, 1. juilij
17.00	Oddaja za otroke: Gašperčkove dogodivščine; 17.45 Jeanov plan — zgodba o ukradenem nakitu; 19.00 Poročila; 19.30 Poročila; 20.20 Kriminalni film.
Četrtek, 2. julij
11.00	Šolska ura: »Kolesar« 12.00 Kaj lahko postanem?; 19.00 Poročila; 19.05 Športni kaleidoskop 10.30 Poročila; 20.15 prenos zabavne oddaje z nemške televizije.
Petek, 3. julij
19.00	Poročila; 19.05 Trg ob koncu tedna; 19.30; Poročila; 20.05 S. Guitry: Ne prisluškujte, gospe — komedija.
Sobota, 4. julij
18.30	Poročila in kaj je novega?;
19.30	Poročila; 20.00 Prenos iz gledališča Kärntnertor: Nikoli več kabaret; 22.05 Poročila; 22.25 Diskretna prijava — film.
MADŽARSKA TELEVIZIJA
PONEDELJEK 29. JUNIJA 1964
Ni sporeda.
TOREK, 30. JUNIJA 1964
18.18 Poročila; 18.25 Spored mladih amaterjev; 19.05 Kratki film;
19.20	Večerna pravljica; 19.30 TV dnevnik; 19.45 Dnevna beležka; 19.15 Glasbeni slovar — predavanje; 20.35 Sovjetski film: Potovanje v aprilu; 22.15 TV dnevnik.
SREDA 1. JULIJA 1964
9.30	Sovjetski film: Potovanje v aprilu; 10.55 Kratki film; 18.18 Poročila; 18.25 Gradbeništvo pod mikroskopom: O gradnjah na velikih posestvih; 18.45 Reklama; 18.55 Zdravnik odgovarja: O želodčnih boleznih; 19.05 V svetu pelikanov; 19.20 Večerna pravljica; 19.30 TV dnevnik; 19.45 Dnevna beležka; 19.50 Spored za žene; 20.10 TV igra: Beg v zapor; 21.10 Balet na filmu; 21.40 TV dnevnik; 22.00 Pogovor po razpravi.
ČETRTEK 2. JULIJA
18.08 Poročila; 18.15 Paleta — spored za najmlajše; 18.45 Spored prihodnjega tedna; 18.55 TV šport;
19.20	Večerna pravljica; 19.30 TV dnevnik; 19.45 Dnevna beležka; 19.50 Glasbeni kviz; 20.00 Parabola;
20.20	Angleški film: Zadeva Fransis; 22.05 TV dnevnik.
PETEK, 3. JULIJ
9.30	TV dnevnik; 9.40 angleški film: Zadeva Fransis; 11.05 TV šport; 11.20 Spored za prihodnji teden; 19.30 Prenos iz akademije za glasbeno umetnost.
SOBOTA, 4. JULIJ
16.53 Poročila 17.00 Državno prvenstvo v atletiki; 18.00 Iščemo reporterja (I); 19.20 Večerna pravljica; 19.30 TV dnevnik; 19.45 Iz tedna v teden; 19.55 Čitalnica televizije; 21.25 Budimpešta se zabava; 22.25 TV dnevnik.
NEDELJA, 5, JULIJ
9.00 Spored Intervizije: Obisk v galeriji Tretjakov v Moskvi; 9.35 Sedem milj dolga kamera; 10.00 Kratki filmi; 11.00 Odlomki iz priljubljenih oper in baletov; 12.00 O vaških zadevah; 16.55 Kmetijski filmi (o sajenju trte v peščena tla in o novih sadovnjakih); 17.25 Nogometna tekma; 19.20 Risanke za najmlajše; 20.00 TV dnevnik; 20.20 Zgodilo se je pred dvajsetimi leti — sovjetska fronta pred veliko poletno ofenzivo; 20.50 Italijanski film: Kean, genij in divjak; 22.10 TV šport; 22 30 TV dnevnik.
Krajevna skupnost sprejela program dela
Pred dnevi je svet krajevne skupnosti v Rogašovcih sprejel finančni program in delovni načrt za letošnje leto. Krajevna skupnost v Rogašovcih ima na voljo letos en milijon sedemsto tisoč dinarjev sredstev, ki jih bo porabila za urejevanje komunalnih in drugih objektov. Za ureditev kulturnega doma v Rogašovcih in njegove okolice so namenili 400 tisoč dinarjev, popravili bodo most v Ju-
riju, adaptirali in dogradili pa bodo vaška domova v Serdici in Sotini. Krajevna skupnost je že elektrificirala šolsko zgradbo v Kramarovcih, okrog 150 tisoč dinarjev pa bodo letos porabili za urejevanje krajevnih cest. V vseh vaseh ki jih vključuje rogašovska krajevna skupnost, pa so vaščani sklenili, da bodo prispevali dva delovna dneva za urejevanje ostalih gospodarskih in komunalnih objektov.
POMURSKI VESTNIK, 25. jun. 1964
5
Ljutomerski Mariborčan
MIRO STERŽAJ svetovni rekorder
Na nedavnem prvem evropskem kegljaškem prvenstvu v Budimpešti je postala jugoslovanska ekipa v postavi Steržaj, Mlakar, Hladnik, Grom in Smoljanovič evropski prvak z rezultatom 5410 kegljev, kar je obenem nov svetovni rekord! Miro Steržaj je dosegel 966 kegljev, dočim je bila doslej najvišja svetovna znamka 961 kegljev.
JUGOSLOVANSKE ŠPORTNE IGRE
Končano tekmovanje v košarki
Pred kratkim so bila končana tekmovanja v okviru Jugoslovanskih športnih iger v košarki. Najzanimivejše je bilo vsekakor tekmovanje članov, kjer je nastopilo skupno 6 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini in sicer v prvi skupini: Sobota, Puconci, Grafičar in Rakičan, v drugi pa ekipi Pomurskega tiska in Agroservisa. Občinski prvak je postala ekipa Partizana Sobote, ki je v finalu premagala Grafičarja.
Rezultati:
Sobota : Puconci 60:24 Grafičar : Rakičan 44:32 P. tisk : Agroservis 39:19 Grafičar : Pomurski tisk 20:0 Sobota : Grafičar 42:29
II. REPUBLIŠKA ODBOJKARSKA LIGA — VZHOD
ŠEMPETER : LJUTOMER 3:0
V nadaljevanju prvenstva v n. republiški odbojkarski ligi — vzhod so odbojkarji Ljutomera gostovali v Šempetru pri Celju ter se v borbi za točki pomerili z domačini. Srečanje se je končalo z zmago domačinov s 3:0. Po začetni nervozni igri obeh moštev, so se v nadaljevanju bolje znašli domačini predvsem zaradi vročekrvnih navijačev. Najboljša pri Ljutomeru sta bila Šumak in Kumperščak.
Ljutomer je nastopil v postavi: Šumak. Berce, Pušenjak B., in Pušenjak., Kumperščak, Kranjc.
Odbojkarji Ljutomera so še vedno na prvem mestu s 15 točkami pred Šempetrom, ki ima prav tako 15 točk, vendar slabšo razliko v setih.
Med članicami se je za tekmovanje prijavila le ekipa Pomurskega tiska, ki je tako brez igranja postala občinski prvak.
V tekmovanju mladincev so se prijavile štiri ekipe, vendar sta se tekmovanja udeležili le dve, katerih srečanje se je štelo za finale. Ekipa ŠZD je premagala gimnazijo s 38:15 ter postala občinski prvak.
Občinski prvak med mladinkami pa je postala ekipa gimnazije, ki je srečanje z ŠZD dobila brez borbe z 20:0.
Med pionirji je ekipa Poleta iz
M. Sobote v finalu premagala Pu-
conce z rezultatom 40:18 in postala občinski prvak.
TEČAJ ZA VADITELJE SPLOŠNE VADBE, ROKOMETA IN NOGOMETA
Občinska zveza za telesno kulturo v Murski Soboti organizira s pomočjo Centra za vzgojo kadrov pri OZTK Maribor strokovni tečaj za vaditelje splošne telesne vzgoje, rokometa in nogometa. Tečaj se je pričel 23. t. m. in bo trajal do 4. julija. Po opravljenem tečaju, ki ga vodijo strokovnjaki, bodo udeleženci dobili naziv vaditelja. Za tečaj se je prijavilo skupno 21 tečajnikov.
Nogometna reprezentanca Pomurja, ki je v nedeljo nastopila proti Soboti
SOBOTA: POMURJE 5:5 (4:3)
V Murski Soboti je bila v nedeljo odigrana prijateljska nogometna tekma med reprezentanco Pomurja in moštvom Sobote. Čeprav reprezentanca Pomurja ni nastopila kompletna, manjkali so nogometaši Nafte, je vendarle dosegla neodločen rezultat, kar je vsekakor uspeh. Tekma, ki ni bila na kvalitetni višini Je bila zanimiva zaradi tega, ker se je vodstvo često menjavalo. Pohvaliti pa kaže
požrtvovalno igro reprezentance, v kateri je bilo tudi nekaj dobrih posameznikov. Zlasti je tokrat ugajal Kološa, ki je dosegel tri zadetke. Nasprotno pa je Sobota igrala premalo resno in borbeno ter zopet taktično slabo. Za reprezentanco so bili uspešni Kološa 3 ter Raj in Bažika po enega, za Soboto pa Maučec in Horvat II po 2 ter Vrdjuka iz enajstmetrovke. Tekmo je sodil Cak iz M. Sobote dobro.
POMURJE: Kraljič (Radgona), Zadravec (Beltinci), Gaberc (Radgona), Novak (Beltinci), Vigali (Grafičar), Bažika (Turnišče), Lovač (Grafičar), Raj (Turnišče), Titan (Bakovci), Kološa (Radgona) in Škrobar (Radgona). SOBOTA: Vrdjuka, Rantaša, Zver, Horvat R. (Perič), Horvat V., Glažar, Horvat J., Sečko, Maučec, Šarotar, Zadravec (Tkalčec).
40 let nogometa v Pomurju
V Pomurju praznujemo letos pomemben športni jubilej — 40-letnico razvoja nogometa. Za pripravo praznovanja tega velikega športnega dogodka je bil pri Nogometni podzvezi v Murski Soboti formiran poseben
odbor, ki je že začel s pripravami za praznovanje. To bo od 27. septembra do 4. oktobra v Murski Soboti. Ob tej priložnosti bo odigranih več nogometnih tekem z nastopom slovenskih zveznih ligašev Tako bo v sre-
do otvoritveno srečanje pionirskih in mladinskih reprezentanc Pomurja in Maribora, v četrtek je predvideno srečanje Sobota : Nafta s predtekmo old boys nogometašev obeh klubov, v petek pa Grafičar : Radgona. V soboto dopoldan bo svečana seja, popoldan pa začetek nogometnega turnirja, na katerem naj bi nastopila slovenska zvezna ligaša Maribor in Olimpija iz Ljubljane ter Kladivar iz Celja in reprezentanca Pomurja. Slovenska zvezna ligaša Maribor in Olimpija sta svojo udeležbo že najavila, organizator pa pričakuje, da se bo turnirja udeležil tudi Kladivar. Zmagovalec tega turnirja bo prejel v trajno last lep pokal. Ob tej priložnosti bo izdana tudi posebna brošura, v kateri bo prikazan celoten razvoj nogometa v Pomurju v 40 letih. Brošura bo vsebovala fotografije, intervjuje in reportaže. Na športni strani našega časopisa pa bomo objavljali od danes naprej športni podlistek, ki bo imel naslov »40 let nogometa v Pomurju«. V njem bomo osvetlili spomine na preteklih 40 let delovanja nogometnih klubov v Pomurju ter prikazali njihov razvoj od začetnih težav do doseženih uspehov. Poseben poudarek bomo dali tudi ustanoviteljem in prvim nogometašem ter nogometašem, udeležencem NOB.
Z nogometom v Pomurju so se začeli ukvarjati že leta 1920 ali morda še prej, vendar je prišlo do formiranja prvih nogometnih kolektivov šele leta 1924. Tako je bil na primer ustanovni občni zbor športnega kluba »MURA« v Murski Soboti, dne 16. avgusta 1924. Vabilo za ta občni zbor je bilo naslednje:
VABILO
Vabimo Vaše blagorodje k ustanovnemu občnemu zboru športnega kluba »MURA« v Murski Soboti, ki se vrši v soboto, dne 16. avgusta 1924 ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela Dobraj.
Dnevni red:
1.	Poročilo pripravljalnega odbora,
2.	Volitev predsednika,
3.	Volitev ostalega odbora,
4.	Volitev načelnikov odsekov (nogometnega, rokometnega (hasena), kolesarskega in lahko-atletskega),
5.	Sklepanje o pristopnini, članarini
in podpornini,
6.	Slučajnosti.
M. Sobota, dne 9. avgusta 1924.
PRIPRAVLJALNI ODBOR
Jadralni pilot iz Celja ni prispel na cilj v Mursko Soboto v soboto je pristal v Lipi pri Beltincih
,,Srečanje s Pomurjemʻʻ
(Nadaljevanje s 3. strani)
tov, ki bi bili za turiste privlačni in jih prikaže tudi film, niti ne omeni (Dom na Goričkem, cerkev v Selu, spomenik v Ljutomeru in drugo), zato pač tudi film ne more biti turistu dober informator.
Največ pripomb pa je bilo na račun povezovanja kadrov. Med njimi da ni prave povezave, da so raztrgani ter da tudi izbor ni dober. Precejšen del bi se sploh lahko brez vsake škode izpustil in nadomestil z drugim. Zlasti so med takimi odvečnimi prizori omenjali poskuse mladega »Casa-
nove,« posnetke o polnjenju steklenic in še nekatere, nasprotno bi se pa naj nadomestili z obširnejšimi posnetki umetnostnih spomenikov in pokrajinskih značilnosti. Obiskovalci so tudi ugotavljali, da je kamera preveč statična in da tudi motivi niso najbolje izbrani (primer M. Sobote ali posnetek Ljutomera iz letala). Po njihovem mnenju bi se iz tega materiala ob domiselnejši montaži lahko izdelal mnogo boljši film.
Po ocenah občinstva torej film ni najbolje uspel in da bi se iz vsega materiala naredilo lahko nekaj boljšega.
Turizem — pomemben izvozni činitelj
(Nadaljevanje s 4. strani)
vosti, ki so posredno vkalkulirane v ceno blaga ali uslug, ki jih v kraju takih dobrin troši. To pomeni, da posredno prodajamo za devize tudi lepoto naših krajev, kulturnozgodovinske spomenike ipd. in sicer dobimo to plačano v višjih cenah in ob večjem prometu v obliki t. im. turistične rente.
Za konec le en podatek: v letu 1963 ocenjujejo v Sloveniji povprečno potrošnjo ino-
zemskega turista na 10,3 US dolarjev dnevno. Če od tega odštejemo 30 odst. tega zneska, ki odpade na prometne usluge in upoštevamo manjšo razvitost turizma v Pomurju, lahko ocenimo dnevno potrošnjo na 6 dolarjev. Ker je bilo v preteklem letu v Pomurju realiziranih 15.830 inozemskih nočitev, pomeni to 71 milijonov 665.600 din deviznega dohodka. Pri tem pa ni zajet maloobmejni promet in tranzit.
Feri Horvat
Učenci šole raznih strok v M. Soboti pri rušenju zgradbe na St. Kovačevi ulici
Kljub izmenam uspešni
Minulo soboto je bila letna konferenca aktiva Zveze mladine na šoli učencev raznih strok. Delo mladinske organizacije na tej šoli je specifično. V enem letu se učenci trikrat menjajo, tako je potrebno ob vsaki novi izmeni voliti novo vodstvo aktiva. Kljub temu pa je aktiv v zadnjem šolskem letu uspešno deloval. Vse tri izmene učencev so aktivno delale, najlepše uspehe pa so zabeležili v dramski sekciji, na športnem področju pa tudi pri idejno političnem delu. Kot člani organizacije RK so
v nabiralni akciji zbrali precej denarja, s katerim so nakupili šolske potrebščine skopskim učencem. Učenci mizarske stroke so izdelali risalne deske prav tako za učence porušenega Skopja. Med najbolj delavne pa spada zadnja izmena, ki je s prostovoljnim delom pomagala podirati stanovanjsko hišo v ulici Stefana Kovača in tako zaslužila opeko, katero rabijo za gradnjo delavnic. Te zidajo učenci zidarske stroke na dvorišču šole. Računajo, da bodo dela končali do prvega julija.
KOMUNALNA BANKA
NOVOST! — Obračunavamo nove višje obrestne mere: za vloge, vezane na eno leto, 6%,  nad dve leti, 6,5% in nad tri leta, 7%. Vlagatelji so tudi zavarovani Poslužujte se novih ugodnosti, katere vam nudi vaš denarni
zavod.
MURSKA SOBOTA
s poslovnimi enotami v Murski Soboti, Lendavi in Ljutomeru.
OBVESTILO
Zavoda za gluho mladino LJUBLJANA
ZAVOD ZA GLUHO MLADINO V LJUBLJANI, Zaloška cesta 5 obvešča o vpisu novincev v šolskem letu 1964/65.
Zavod za gluho mladino v Ljubljani bo sprejemal prošnje za sprejem vseh gluhih in težko naglušnih otrok z območja SRS za šolsko leto 1964/65 od četrtega do štirinajstega leta starosti. Otroci se bodo šolali v Zavodu za gluho mladino v Ljubljani in Portorožu.
Šolanje v zavodu obsega predšolsko, šolsko in poklicno
izobraževanje.
V predšolski oddelek sprejemajo otroke od četrtega leta dalje; v tem oddelku pripravljajo otroke za obvezno osemletno šolanje. Tu si učenci pridobijo poleg splošnega znanja predvsem govor, s katerim jim je omogočen kontakt s slišečo skupnostjo. Učenci z ostanki sluha so deležni terapije s primernimi slušnimi pripomočki.
Po končanem osemletnem šolanju imajo učenci možnost za vpis v vajensko šolo raznih strok pri Zavodu za gluho mladino v Ljubljani ali pa možnost za prešolanje na srednje in podobne strokovne šole.
Starši naj vložijo prošnje za sprejem svojih otrok v Zavodu za gluho mladino v Ljubljani do 15. avgusta 1964, ne glede na to, ali se bodo otroci šolali v Ljubljani ali v Portorožu.
Prošnji priložite izpisek iz matične knjige in po možnosti izjavo komisije za kategorizacijo, katero dobite pri oddelku za socialno varstvo pristojne občinske skupščine.
Uprava zavoda
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA MURSKA SOBOTA razpisuje na podlagi 34. člena Statuta gasilske organizacije delovno mesto
AVTOMEHANIČARJA
Pogoji: odslužen vojaški rok, starost največ 30 let, veselje do gasilske službe.
Plača po dogovoru.
Na policah Študijske knjižnice
HALÁSZ E.: Magyar — német szótár. Budapest 1957.
HADROVICS L.: Magyar — szerbhorvát szótár. Budapest 1958.
ŠEBJANIČ F.: Madžarsko — slovenski slovar. Ljubljana 1961.
KNIEZSA I.: A magyar nyelv szláv jovevényszavai. Budapest 1955.
NAGY G.: Mi fán terem? Budapest 1957.
GOMBOCZ Z.: Magyar etymologiai szótár. Budapest 1914 — 1944
A MAYGAR nyelv értelmezö szótára. Budapest 1959—1962.
A MAJ magyar nyelv rendszere. Mondattan. Budapest 1962.
KOVALOVSZKY M.: Gombocz Zoltán emlékezete. Budapest 1955.
MELICH J.: Gombocz Zoltán. Budapest 1936.
HORVÁTH J.: Méltatások — em-lékezések. Budapest 1958.
WRABER T.: Naše zaščitne rastline. Ljubljana 1963.
VADNAL A.: Matrični račun za ekonomiste. Ljubljana 1961.
VADNAL A.: Zaporedje in funkcije. Ljubljana 1962.
VIDAV I.: Algebra. Ljubljana 1961.
KRIŽANIČ F.: Vektorji, matrike, tenzorji. Ljubljana 1962.
SUPEK I.: Put u mikrokosmos. Beograd 1962.
EINSTEIN A. — L. Infeld: Razvoj fizike od Newtona do kvantne teorije. Ljubljana 1962.
FÜLÖP. G.: Napkeleti történetek. Debrecen 1961.
KOČEVAR F.: Tekstilne preiskave. Ljubljana 1963.
MEGUŠAR F.: Svetlobni mikroskop. Ljubljana 1960.
RADIOAKTIVNI izotopi i zračenja. Beograd 1962 — 1963.
BARBARIČ L.: Nuklearna energija i njena primena. Beograd 1961.
VELIMIROVIĆ M.: Mala atomska enciklopedija. Zagreb 1962.
MILOJEVIĆ A.: Principi i metode primene radioaktivnih izotopa u industriji. Beograd. 1963.
KÉMIA a mezögazdaságban. Budapest 1960.
tekme
28. JUNIJ 1964
VERŽEJ: ob 15.30 uri Bakovci — Turnišče, mlad., delegat Banič; ob 17. uri Bakovci — Turnišče, delegat Banič. MURSKA SOBOTA: ob 15.30 uri Sobota B — Veržej, mlad., delegat Koblencar; ob 17. uri Sobota B — Veržej, delegat Koblencar. PUCONCI: ob 9. uri Puconci —Brazda, delegat Gomboši. LENDAVA: ob 10. uri Gradbenik — Pušča, delegat Jaklovič. RAKIČAN: ob 9. uri Grafičar — Beltinci, mlad., delegat Gumilar; ob 10.30 uri Grafičar II — Šalovci, delegat Gumilar. DOKLEŽOVJE: ob 9. uri Dokležovje — Tišina, delegat sodnik; BOGOJINA: ob 9. uri Bogojina — Križevci, delegat sodnik.
Suspendirani so naslednji igralci: Kaučič in Ozvatič iz Nogomet-
nega kluba Bakovci. Bagari in Turner iz Nogometnega kluba Grafičar, ker se niso udeležili tekme med reprezentanco Pomurja in NK Sobota. Klubi naj te igralce zaslišijo in zapisnike o zaslišanju pošljejo Nogometni podzvezi za Pomurje.
Nogometna podzveza Murska Sobota
DRUŠTVENE OBJAVE
TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO TIŠINA bo priredilo v nedeljo, 28. junija 1964
ples pod topoli
v tišinskem parku
Ribe — Piščanci — Pujski na ražnju — Izborna pijača
Ljubitelji narave — vljudno vabljeni!
Obisk v najmlajši vasi
(Nadaljevanje s 5. strani)
enem svojih sosedov, ki baje čudovito pripoveduje razne pripovedke in druge zgodbe. Toda vas kljub temu, da je najmanjša, pa je taka kot že mnoge druge: brez mladih obrazov. Mlade mika široki
svet, zato odhajajo s tega hriba, ki se jim zdi samoten in tudi skop, ker jim reže skromen kos kruha, ki je včasih tudi zelo grenak. Ostajajo starejši, ki pač toliko, kolikor zmorejo, še delajo, da se vsaj preživljajo.
6
POMURSKI VESTNIK, 25. jun. 1964
PRED SINDIKALNO NOGOMETNO TEKMO »LETA« — V SOBOTO OB 16. URI:
DEBELI (nad 100 kg) :
SUHI (do 65 kg)
V soboto bodo ljubitelji nogometa — pa tudi neljubitelji, ki pa jim je sicer za sprostitev, smeh in razvedrilo — doživeli svojevrsten športni dogodek, ki je v Murski Soboti že tradicionalen: ob 16. uri (malo je prezgodaj, zato pohitite na igrišče) se bodo na igrišču NK »Sobota« srečali DEBELI IN SUHI.
V reprezentanci Debelih bodo lahko nastopili le »nogometaši«, ki so težki nad 100 kg, v reprezentanci Suhih pa »igralci« s pod 65 kg »gole« telesne teže.
Od organizacijskega odbora, katerega požrtvovalno vodi Ivan Djurinek, smo izvedli za nekaj zanimivih podrobnosti.
Tekma bo odigrana na pobudo sindikalnih organizacij podjetij Blisk in Agroservis, v obeh reprezentancah pa bodo lahko nastopili tudi člani drugih kolektivov. Udeleženci tega zanimivega športnega spektakla, katerega bo po sedanjih napovedih snemala tudi RTV Ljubljana, se bodo zbrali na soboškem sejmišču, odkoder bodo krenili v povorki po glavnih soboških ulicah do kraja »glavnega športnega dejanja«. Na čelu povorke se bo vozila godba na kmečkem vozu. Suhi se bodo morali zadovoljiti z vožnjo na odprti traktorski prikolici, medtem ko bosta Debele vlekla dva traktorja na eni prikolici.
Prireditelj bo poskrbel za vrsto atraktivnih in komičnih prizorov na igrišču. Igralci bodo morali »obvezno« na zdravniški pregled (dežurni zdravnik bo dr. Palančaj), seveda pa tudi na tehtnico, kjer bodo dokončno preverili »sposobnosti« vsakega kandidata za nastop. Napovedujejo tudi »žogobrc« z žogami različnih velikosti itd. Preveč vam seveda ne bi radi že sedaj zaupali. Naj omenim le še nekaj eminentnih imen, ki so prav
gotovo zanesljivo jamstvo za dobro organizacijo te prireditve: glavni sodnik kap. Žarko Repič, direktor tekme major Cvetko Morgan, režiser tekme Ludvik Gorčan, športni komentator Evgen Cug, tehniško vodstvo Ludvik Durič in Jože Valjand itd.
Reprezentaci bosta predvidoma nastopili v tejle postavi: DEBELI I. Djurinek, B. Barbarič, R. Sočič, I. Debelak, T. Luthar, L. Kuhar, M. Balažic, E. Škraban. J. Gjurek, J .Lopert, J. Meolic, F. Novak, I. Potočnik, K. Kančar; SUHI ing. V. Žižek, G. Horvat, V. Jantolek, S. Flisar, A. Žitek, J Lakiša, J. Peček, L. Šabjanič, A. Talkeš, B. Vegnust, K. Horvat, A. Lehner, L. Ritoper. V. Zver. Trenerja Debelih: J. Vohar, M. Gomboc; trenerja Suhih: K. Kolar, F. Karas.
Vstopnice za to tekmo bo veljala samo 100 din. Vstopnice bodo na prodaj pred tekmo na igrišču
Lanski ceremonial pred tekmo DEBELI : SUHI
ZDRAVSTVENI DOM M. SOBOTA:
ŠTIPENDIJE
Komisija za štipendije pri ZDRAVSTVENEM DOMU MURSKA SOBOTA razpisuje na podlagi Temeljnega zakona o štipendijah in 7. člena Pravilnika o štipendiranju Zdravstvenega doma Murska Sobota naslednje štipendije:
1. Na filozofski fakulteti — psihologija — 1 štipendijo
2.	Na višji šoli za zdravstvene delavce:
—	oddelek za medicinske sestre — 1 štipendijo
—	oddelek za fizioterapevte — 1 štipendijo
3.	Na srednji šoli za zdravstvene delavce — oddelek za ginekološko-porodniško smer — 3 štipendije
4.	Na šoli za zobarske asistente — 4 štipendije.
Prednost pri dodelitvi štipendij imajo otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, člani delovnega kolektiva, kandidati z boljšim učnim uspehom, socialno šibkejši kandidati in kandidati iz višjih letnikov.
Pravilno kolkovane prošnje, dokazila o dosedanjem šolanju, potrdilo o premoženjskem stanju odnosno potrdilo o dohodkih staršev je potrebno vložiti v 15. dneh po objavi tega razpisa.
— Če se boste oglasili pri nas — bo zadoščeno vašim željam
— URARSTVO, Murska Sobota, Titova 37
gostinsko podjetje
zvezda
m. sobota
ČAS ŽETVE JE ŽE TU...
V Murski Soboti se vam ponuja ugodna priložnost, da si za to glavno in težavno kmečko opravilo poceni kupite dobro kapljico, ki daje moč in uteši žgočo žejo v teh vročih poletnih delovnih dneh.
Kakovostna namizna bela in rdeča vina — Posebej opozarjamo na vstekleničeno vino »Dubravka« — V litrski steklenici stane »Dubravka« samo 350 din — Buteljčno in vstekleničeno polpeneče vino, po katerem gostje le prav radi posegajo — Pristno srbsko žganje.
Priporoča se Točilnica pri Gostišču Zvezda na Lendavski cesti — na dvorišču.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 26. junija — Gruda Sobota, 27. junija — Ema Nedelja, 28. junija — Zora Ponedeljek, 29. junija — Peter Torek, 30. junija — Emilija Sreda. 1. julija — Bogoslav Četrtek, 2. julija — Marija
dežurna služba
ZDRAVSTVENA POSTAJA MURSKA SOBOTA
26.	junija — dr. Rousova
27.	junija — dr. Gregorčeva
28.	junija — dr. Gregorčeva
29.	junija — dr. Gruškovnjak
30.	junija — dr. Lopert
1.	julija — dr. Gregorčeva
2.	julija — dr. Gregorčeva
KINO
SLATINA RADENCI — 27. in 28. junija francoski barvni kinemaskopski film: »Klevarska princesa«. 2. julija italijansko-francoski kinemaskopski film: »Lažne naivke«.
VELIKA POLANA —	27. junija
slovenski film: »Srečno Kekec«.
ČRENSOVCI — 27. in 28. junija ameriški film: »Minuta za umor«. Predstave v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 11. in 20. uri.
PRODAM 
SEJALNI STROJ, 16-vrstni in travniško brano ugodno prodam, na licitaciji 28. junija ob 14. uri Anica Korošec, Moravci 94, p. Martjanci.
M-495
JABOLČNIK, prvovrsten. večjo količino, prodam. Frančiška Karba, Bodislavci 25, p. Bučkovci pri Ljutomeru.
M-497
KUHALNIK na dve plošči ugodno prodam. Pojbič, Kocljeva 4, M. Sobota.	M-499
OPEL REKORD prodam, letnik 56, dobro ohranjen. Vprašati, Farkaš Kolodvorska 27 Lendava.
KUHINJSKO KREDENCO prodam. Ogled pri Hajduku, Kopališka 5 a, Murska Sobota.
M-484
MOTORNO KOSILNICO, »BCS«, širina reza 140 cm, s sedežem in žetveno napravo, še pod tovarniško garancijo, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-500
MOTORNO KOLO »Zündapp«, 200 ccm, prodam. Milan Bencak, Rakičan št. 8.	M-501
GRADBENO PARCELO v M. Soboti ugodno prodam. Gerlec, Juša Kramarja ul. M. Sobota.
M-503
HIŠO z gospodarskim poslopjem manjše posestvo), lepim sadovnjakom in nekaj vinograda, ugodno prodam. Alojzija Hanžel, Drakovci 96. p. Bučkovci.
M-504
DNEVNO SOBO: kavč, trodelno omaro, kredenco, raztegljivo mizo, šest stolov, ugodno prodam. Prodam tudi hladilnik in eno posteljo. Kuzma, Mladinska 13, Murska Sobota.	M-505
AVTO »FIAT«, 750 cmm, prodam. Vprašati v šoli Črensovci do 1. julija od 12. do 14. ure.
M-507
SOBE
SOBO išče solidno dekle v M. Soboti. Naslov v upravi lista.
M-000
SOBO, lepo, opremljeno oddam. Kopitarjeva 8. Murska Sobota.
M-508
izgubljene
AVTOMOBILSKO KOLESNO KAPO, veliko, svetlo, modre barve, v sredini poniklana plošča z monogramom FK. sem izgubil na cesti od Ljutomera do Moravec v Prekmurju. Najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi na ime: A. Semenič, Ormoška c. Ljutomer.
M-498
preklici
Podpisani Franc Šiftar in Sidonija Šiftar iz Polane štev. 10 in Šarika Fujs iz Veščice štev. 20 izjavljamo, da so neresnične trditve, iznešene o Francu Lovenjaku iz Polane štev. 40 glede očitka o družini Gomboc in se mu zahvaljujemo, da je odstopil od nadaljevanja tožbe.
zaposlitve
»AGROSERVIS« MURSKA SOBOTA potrebuje za »OPEL«
servis:
a)	1 VISOKOKVALIFICIRANEGA
AVTOMEHANIKA;
b)	2 KVALIFICIRANA AVTOME-
MEHANIKA.
Pogoji:
pod a) pasivno znanje nemščine;
pod a) in b) delovna praksa na vozilih »Opel«.
Možnost specializacije v inozemstvu. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. —
Prošnje sprejema uprava podjetja do izpolnitve delovnih mest.

Komisija za razpis in odpovedovanje delovnih razmerij pri KMETIJSKI ZADRUGI »LEDAVSKI DOL« CANKOVA razpisuje prosta delovna mesta
a)	finančnega knjigovodje
b)	materialnega knjigovodje
Pogoj: srednja strokovna izobrazba z ustrezno prakso.
Prošnje za sprejem nasloviti na Kmetijsko zadrugo »Ledavski dol« Cankova.
dražbeni oklici
I 235/64
15. avgusta ob 8. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 17 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Murska Sobota, vl. štev. 2158 in 2204.
Cenilna vrednost 55.210 din, najmanjši ponudek 36.810 din.
OBČINSKO SODIŠČE v Murski Soboti dne 15. junija 1964
agencija
AGENCIJA V MURSKI SOBOTI BO ZAPOSLILA POTNIKA — KOMERCIALISTA IN ADMINISTRATORJA-KO. Ponudbe: Realitetna agencija, MURSKA SOBOTA.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mame, stare mame, sestre in tašče
MARIJE BARBARIČ roj. Potočnjek
iz Murske Sobote
se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nudili v težkih časih pomoč in tolažbo, spremljali drago pokojnico na zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice v Murski Soboti.
žalujoči družini Barbarič in Hakl
čestitke
MARTI LEGEN IZ NORŠINEC 58 za opravljeno diplomo na farmacevtski fakulteti iskreno ČESTITA STRIC Z DRUŽINO.
razno
DELAVSKA UNIVERZA GORNJA RADGONA vpisuje v šolskem letu 1964/65
V DOPOLNILNO OSEMLETNO SOLO v 5. in 6. razred ter 7. in 8. razred
Prijave sprejemajo upraviteljstva osnovnih šol v G. Radgoni, Apačah in Stogovcih, pri Negovi in Vidmu ob Ščavnici, na Kapeli in v Radencih.
Kandidati se lahko vpišejo tudi v upravi Delavske univerze Gornja Radgona vsak dan od 7. do 14. ure.
Pogoj: kandidat mora biti star nad 18 let.

UGODNE ZAPOSLITVE
Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« — OBRAT ZA KMETIJSTVO RAKIČAN razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	Kravarja za ekonomsko enoto Topolovci
2.	Kravarja za ekonomsko enoto Rakičan
Nastop službe takoj. Družinsko stanovanje je zagotovljeno. Prijave pošljite upravi Obrata za kmetijstvo Rakičan.
RAZPIS
Šolskega centra za trgovino in gostinstvo LJUBLJANA
ŠOLSKI CENTER ZA TRGOVINO IN GOSTINSTVO LJUBLJANA, Poljanska 28/a  razpisuje naslednji vpis novih učencev za šolsko leto 1964/65:
I. GOSTINSKA ŠOLA
60 učencev za poklic natakar in 50 učencev za poklic kuhar.
Pogoji za vpis: starost od 15 do 18 let, dokončanih 8 razredov osnovne šole zdravstvena sposobnost za delo v gostinstvu in uspešno opravljena sprejemna preizkušnja iz slovenščine in računstva.
Šolanje traja 30 mesecev.
Pismene prijave je treba poslati z naslednjimi prilogami:
1.	potrdilo o rojstvu
2.	zdravniško spričevalo z izjavo o sposobnosti za delo v gostinstvu
3.	spričevalo o dokončanem 8. razredu osnovne šole s pismenim mnenjem šole o učencu.
II. ŠOLA ZA GOSTINSKE TEHNIKE
30 učencev — gostinskih delavcev, ki se želijo nadalje strokovno izobraziti za zahtevnejše tehniške in komercialne posle v gostinstvu (vodja obrata, poslovodja, ekonom, šef strežbe, šef recepcije in podobno).
Šolanje traja 2 leti.
Prijavijo se lahko:
1.	Gostinski delavci, ki so končali gostinsko ali njej sorodno strokovno šolo.
2.	Gostinski delavci, ki so si z izpitom pridobili kvalifikacijo za enega izmed osnovnih gostinskih poklicev in imajo uspešno dokončanih 8 razredov osnovne šole.
3.	Osebe, ki so najmanj že dve leti zaposlene na vodstvenih delovnih mestih in imajo uspešno dokončanih 8 razredov osnovne šole.
Nadaljnji pogoj za vpis je uspešno opravljena sprejemna preizkušnja, za kandidate z gostinsko šolo iz tujega jezika, za ostale pa iz slovenščine, računstva in tujega jezika (po izbiri: nemščina, angleščina, francoščina, italijanščina itd.).
Komisija za sprejem in odpust delovne sile pri podjetju PEKARNE — MLIN »VINKO REŠ« PTUJ — Trstenjakova ulica 8 razpisuje zasedbo več delovnih mest
PEKOVSKIH POMOČNIKOV
Pogoji: odslužen vojaški rok.
Prošnje sprejema uprava podjetja Pekarne — mlin »Vinko Reš« Ptuj.
POMURSKI VESTNIK -- List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti -- List pošiljamo samo po predplačilu -- Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje.
-- Naročniški in oglasni oddelek: M. S., Kidričeva 43, gas. dom telefon 21-064 -- Naročnina celotna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev -- Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11-1-368
POMURSKI VESTNIK, 25. jun. 1964
7
AVSENIKI IN NJIHOVIH DESET LET
Prav nekako v teh dneh slavijo »Avseniki« 10. obletnico in to ob lepih uspehih. 14. maja jim je direktor svetovno znane firme »Telefunken« med bleščečo proslavo v Hamburgu izročil zlato milijonsko ploščo z njihovimi pesmimi. Slavku Avseniku se je izpolnila tudi ena izmed največjih želja: maja je bil sprejet v društvo skladateljev Slovenije. Avseniki so prejeli naročila za 10 serijskih filmov.
To so izredni uspehi, ob katerih se sprašujejo mnogi. Njihovo ime se je razširilo po vsej Evropi. Prek radia, plošč in koncertnih gostovanj so gorenjske viže našle mnogo poslušalcev in ljubiteljev po vsem svetu. V Berlinu so na primer Avseniki igrali pred 80.000 gledalci in poslušalci, na Dunaju pred 140.000 itd. Povsod navdušenje, povsod izreden sprejem pesmi, ki ob sodobnem tehničnem nemiru vabi v gore, planine, vabi na prešeren ples, izpoveduje prijetno domačnost.
Začetek je bil skoraj nenavaden. Slavko Avsenik, ki ima sedaj petintrideset let, je delal najprej kot kvalificirani delavec v tekstilni tovarni v Savljah. Drugače pa je doma iz Begunj. Pred desetimi leti so ga povabili na Radio Ljubljana, ker so potrebovali temperamentnega harmonikarja. V neki oddaji o slovenski vasi je S. Avsenik prvič raztegnil mehove svoje harmonike. Uspeh ni izostal. Radijski poslušalci so še hoteli in hoteli poslušati zvoke, ki jih je izvabljal. Z bratom Vilkom sta takoj sestavila Gorenjski kvartet. Sloves doma pa je takoj posredoval vabilo v tujino. Krog prijateljev veselih viž gorenjskih pesmi, valčkov in polk se je nenehno širil.
Sedaj nastopa ansambel v sledečem sestavu: Slavko Avsenik — harmonika, Franc Košir — trobenta, Albin Rudan
— klarinet, Mik Soss — kontrabas in bariton, Leo Ponikvar — kitara, pevca Ema Prodnik in Franc Koren ter vodja ansambla in aranžer Vilko Avsenik.
Trgovska podjetje na veliko in malo
»POTROŠNIK« Murska Sobota
vam toplo priporoča obisk prodajalne »TEHNOPROMET«
kjer se vedno lahko prepričate o bogati izbiri.
otroških vozičkov — televizijskih aparatov — električnih štedilnikov — štedilnikov — hladilnikov.
OB PREDVOLILNI KAMPANJI V ZDA
Mračna pojava senatorja iz Arizone
Zmaga Barryja Goldwaterja na preliminarnih volitvah v Kaliforniji je povzročila pravo paniko v vrstah republikanske stranke in zaprepaščenje v vsem svetu. Ta 55-letni senator iz Arizone, za katerega se je prej mislilo, da ga podpira samo peščica ekstremistov, ima sedaj vse možnosti, da bo na julijski konvenciji republikanske stranke izbran za njenega kandidata na predsedniških volitvah in se bo tako boril proti sedanjemu predsedniku Johnsonu, za katerega se veruje, da bo kandidiral na listi demokratske stranke. Po mišljenju liberalnih krogov predstavlja Goldwater naj večjo nevarnost za ZDA in ves svet po senatorju Mac Carthyju. Kdo je ta človek in kakšne možnosti ima za zmago?
V zgodovini ameriške predvolilne kampanje se je redko zgodilo, da bi se vsi instituti, ki preverjajo javno mnenje, tako zmotili, kot so se sedaj. Po predvidevanjih sedaj se govori, da ima že 618 od 655 potrebnih glasov za imenovanje za predsedniškega kandidata. Nekateri menijo, da pa lahko računa celo na 700 glasov.
Barry Goldwater je postal ssedaj središče zbiranja najreakcionarnejših sil v ZDA, to je nasprotnikov miroljubne koeksistence in vseh rasistov. To je človek, ki je sposoben napraviti tisto, česar si noben drugi ne bi upal. Ne bi po-
mišljal, da z atomsko bombo uniči Kubo ali Vietnam. Poglejmo samo nekatere njegove izjave:
O hladni vojni: »Prekiniti moramo diplomatske odnose z vsemi komunističnimi vladami, vključujoč tudi Sovjet-
Barry Goldwater
sko zvezo, Republikanska stranka mora izjaviti, da ji je cilj zmaga, ne pa le konec hladne vojne.«
O pomoči tujini: »Ali je še bolj nora trditev od trditve, da bodo naši najboljši prijatelji postali naši sovražniki,
če jim ne bomo več dajali denarja?«
O Kubi: »Potrebno je jasno povedati, da ne bomo trpeli komunistično vlado v naši hemisferi in da bo Castrov režim, ki spada v to kategorijo, zbrisan. Smatram, da lahko ustvarimo učinkovito ekonomsko blokado Kube in prepričan sem, da to lahko storimo brez vsake nevarnosti, da bi prišlo do vojne.«
O državljanskih pravicah: »Zakon o državljanskih pravicah je kot bankovec za tri dolarje. Ta je lažen. To je pravi falsifikat.« Zato seveda ni čudno, da je tudi glasoval proti zakonu, po katerem bi črni prebivalci ZDA dobili enake pravice kot jih imajo belci.
Poleg tega bi lahko našteli še vrsto izjav, ki upravičeno vzbujajo zaskrbljenost. Zato te zmage in njegovih možnosti v bodoče ni mogoče podcenjevati. Zlasti v tem obdobju predvolilne kampanje lahko povzroči ZDA mnogo politične škode. Johnson bo verjetno zmagal na novembrskih volitvah in če mu bo nasprotnik Goldwater, še mogoče prepričljiveje. Toda Goldwaterova pojava bo v marsičem vplivala na politična nihanja in bo predsedniku vezala roke ob nekaterih perečih problemih. To je neposredna nevarnost, ki grozi od Goldwaterja.
V prestolnicah zapadnoevropskih držav je zaradi te zmage Goldwaterja še dalje zelo neugodno razpoloženje. Prevladuje bojazen, da bo njegova pojava v politični areni pomenila prekinitev s preteklostjo. Ta bojazen kaže tudi na to, da te države niso neodvisne od ZDA, zato se bojijo predvsem tega, da bi odpadla vojaška in politična pomoč nekaterim med njimi. General da bi se to gotovo zgodilo in De Gaulle je izjavil, da smatra da mora zato Evropa računati s tem.
Levičarske stranke Evrope so zelo ostre v svojih kritikah. Prepričane so, da je Goldwater predstavnik skrajne desnice v ZDA in da bi bil zmožen nekega dne začeti z vojno proti Sovjetski zvezi in Kitajski. Enačijo ga z organizacijo »John Bearch Society« in tistimi skrivnostnimi petrolejskimi milijonarji, ki so imeli prste tudi pri umoru Kennedyja.
Tudi večina evropskih časopisov je dovolj jasno prikazala to zaskrbljenost, ki vlada v Evropi in tudi drugod po svetu. Poseben problem predstavljajo odnosi med ZDA in Evropo, ki so bili v volilnih letih vedno težki, letos pa so še posebej. Zato je pa še večja negotovost glede tega, kako se bodo razvijali odnosi dalje.
DROBNE ZANIMIVOSTI
PREPRIČALI SO SE
Ko so se že naveličali pritožb nad potmi, so se člani odbora za ceste v veliki norveški občini odločili, da si bodo sami ogledali ceste. Za to so hoteli tri dni potovati, toda potrebno je bilo mnogo manj časa. 2e kmalu ko so prišli iz mesta, so obtičali na poti. Le s skrajnimi močmi so dvignili avto, na pomoč so pa še morali poklicati traktor, da ga je izvlekel iz  blata.
VZTRAJNA BUDILKA
Neka švicarska tovarna ur je skonstruirala novo budilko, ki po tretjem zvonenju vztrajnemu spavaču brizgne v obraz curek tekočine. Pa še eno dobro lastnost ima ta budilka: za tekočino uporablja akoholne pijače, limonado, parfum ali vodo.
NEPRIJETNO IME
V francoskem mestu Callesu je nek državljan ustanovil združenje ljudi. Osnovni cilj je, da francoskemu parlamentu pošljejo predlog za zakon, ki bi upošteval težave ljudi z nenavadnimi imeni ter jim tako olajšal to breme. Tega Francoza obremenjuje ime,, ki po našem pomenilo: »umrl od žeje«.
NAJMANJŠA ŽARNICA
V enem moskovskih institutov so izdelali žarnico, ki ima moč 1 wata, a je tako »velika«, da jo lahko potsnemo skozi šivankino uho. Taka žarnica bo zelo dobrodošla zlasti za medicinske instrumente, s katerimi preiskujejo notranje organe v človeškem telesu.
DRŽAL JE OBLJUBO
Ray Lawien iz Sirakuze v ameriški državi New York je moral zaradi družinskega miru obljubiti ženi, da bo prodal svojega zvestega psa. Čeprav mu je bilo izredno težko, je zaradi obljube nekega dne le odšel v uredništvu lokalnega časopisa, kjer se je naslednjega dne pojavil oglas: »Prodam psa. Poln je bolh in takih navad, kakršne ima lahko le žival. Ne prenaša ljudi, najmanj pa otroke. Poleg tega je še na pol slep in peša na eno nogo. Cena — 3.800 dolarjev «
NENAVADNA
RAZSVETLJAVA
Na novi Zelandiji je več čudovitih podzemeljskih jam, ki so še posebej znamenite zaradi tega, ker je priro-
da sama poskrbela za njihovo razsvetljenost. V pečinah živi na stotine milijonov kresnic, tako da so jame osvetljene kot v bajki. Toda obiskovalci se morajo v njih pretihotapiti izredno skrbno, ker ob najmanjšem Šumu ugasnejo svoje luči.
DELAVEC ZAMENJAL OPERNEGA PEVCA
Neposredno pred predstavo opere Madame Buterfly v velikem moskovskem glasbenem gledališču sta zbolela oba pevca, ki bi pela vlogo kneza Jamadorija, Takrat pa je prišel na sceno ln odpel to vlogo Romen Safarov — en izmed delavcev, ki namešča kulise!
Safarov se je zaposlil v tem gledališču zato, ker je ljubil opere. Ko je bi pred nekoliko leti med scenskimi delavci in uslužbenci ustanovljen umetniški krožek, je bil en izmed najvnetejših obiskovacev.
»Prišel je na oder brez ene vaje z orkestrom, brez vaje s partnerji«, je pripovedoval novinarjem razburjeni ravnatelj. »Neverjetno!«
Ko je zamrlo ploskanje in so spustili zaveso, so Romenu podarili tovariši knjigo »Zapiski opernega pevca«. Na prvi strani pa je bilo napisano: »Srečni bomo, ko bomo tebi nameščali sceno«.
Pred dnevi je bilo v Varaždinu veliko slavje: proslava 100-letnice prvega gasilskega društva na področju Jugoslavije. Predsednik republike, ki je bil pokrovitelj proslave je odlikoval Gasilsko zvezo Jugoslavije z visokim odlikovanjem.
Na sliki: mladi gasilci v Ključarovci pri Ljutomeru se pridno pripravljajo, da bodo nekoč prav zares zamenjali starejše.	(Foto: S. Feuš)
Sejem otroške fantazije
V okviru JPI so v vseh šolah ljutomerske občine odprli v soboto razstave izdelkov učencev osnovnih šol, v Stročji vasi pa so razstavili tudi izdelke predšolskih otrok. Poleg številnih risarskih izdelkov, ki prikazujejo bogastvo otroške domišljije, pritegnejo obiskovalca razstav predvsem kolektivni izdelki. V Križevcih so razstavili otroci veliki maketi zadruženega poslopja in
gospodarskih objektov kjer ne manjka niti lično in precizno izdelan kombajn, v Vučji vasi je poleg ostalega razstavljen velik rudniški jašek itd.
Razstave kažejo veliko prizadevnost tako otrok, kakor tudi učiteljskega kadra in so po svoji domiselnosti v velikem številu različnih izdelkov pravi sejem otroške fantazije.
Taborniki Kobilja razvili prapor
Taborniki »Blatno jezero« na osnovni šoli v Kobilju, so proslavili minulo soboto in nedeljo s taborenjem preimenovanja sedanje čete v odred, ter ob tej priložnosti razvili svoj prapor. Na svečanost so povabili tabornike iz celotnega okraja, udeležili pa so se ga tudi zastopniki glavnega odbora zveze tabornikov Slovenije. Taborniška organizacija na osnovni šoli v Kobilju je namreč ena zelo močnih in aktivnih organizacij, saj šteje
okrog 80 članov. Organizacija ima svoje šotore in uniforme poleg številnih taborenj, ki jih organizirajo, aktivno sodeluje pri raznih proslavah v domačem kraju. Mladi taborniki pa v Kobilju uživajo tudi vso podporo krajevnih organizacij, predvsem pa krajevne skupnosti. Za tako aktivno dejavnost taborniške organizacije na Kobilju pa imata prav gotovo veliko zaslug tamkajšnja učitelja.
-čl.
8
POMURSKI VESTNIK, 25. jun. 1964
Franc
Šrimpf
beg v jutro
24
roman
deset: ena, dve, tri... šest... osem...' Bračka je oblival smrtni znoj, toda od cevi se ni niti premaknil. Niti za milimeter. Kakor, da bi bil prilepljen na njo. Tudi glasu ni spravil iz sebe... Devet... DESET!... Bračko je s poslednjim naporom povlekel za pas, ki se je odtrgal. Padel je na tla...
... Moral se je opravičiti ženski, ki ji je zbil knjigo iz rok. Bilo mu je nerodno, toda to bi utegnil biti povod za razgovor, si je mislil, že nekoliko razburjen.
Potem se je vendar prebudil povsem in takoj pomislil na položaj, v katerem je. Ugotovil je, da je kljub papirjem in kljub kupeju še vedno v skoraj enaki nevarnosti, kakor je bil tedaj, pod vlakom... Čudno, da še ni bilo kontrole... Ampak s to žensko bi se lahko začel razgovarjati. Bilo bi manj sumljivo, če bi bil z njo, si je rekel.
»Se peljete daleč?« je res vprašal, ne da bi prej dobro premislil, kaj ji bo rekel.
Ženska ga je pogledala.
»V Salzburg«, je odgovorila.
»Brete kaj lepega?« je rekel.
»Kriminalni roman.«
»Čigav je?«
»Moj.«
»Ne, mislim, kdo ga je napisal?«
»Oh, nisem pogledala. Sicer pa, poglejte sami,« je rekla in mu ponudila knjigo.
Ni pogledal knjige, ampak roko, ki je bila majhna in mehka.
Potem je vzel roman in listal po njem. Bila je povprečna kriminalka, ki jih je tedaj na tisoče krožilo po Nemčiji.
Listal je po knjigi, največ zato, da bi pridobil na času.
»Je zanimiva?«
»Tako. Če ni drugega.«
»In nimate kaj drugega?«
Skomignila je z rameni.
»Zakaj ne odgovorite?«
»Kaj naj odgovorim?«
»Kaj določnejšega. Tisti skomig z rameni je bil tako nedoločen.«
»Tudi vi ne vprašujete preveč določeno!«
To ga je skoraj zmedlo.
Namesto odgovora je izvlekel cigarete in jih ponudil:
»Kadite, gospodična...?«
»Elza.«
»Boste cigareto, gospodična Elza? Franci.«
»Prosim. Cigarete se ne branim!« Ko je to rekla, se je zasmejala, čeprav ni bilo tehtnega vzroka za to, da bi se morala smejati.
Vzela je cigareto in Bračko ji jo je prižgal. Kadila je z vajenimi kretnjami.
Nakaj časa sta molčala. Bračko ni umaknil pogleda z nje. Videl je, da niso samo lepe ustnice, temveč da so vabljive tudi njene prsi, močne in lepo stoječe prsi. In tudi to je videl, da so lepo oblikovane njene noge, pokrite s svetlopikčastim krilom iz navadnega blaga, ki ji je segalo komaj nekaj čez koleno. In za njim je zaslutil vse njeno telo.
Tudi ona ga je gledala. Od časa do časa je povesila oči, ovešene z dolgimi trepalnicami, in jih znova dvignila takrat, ko je vdihnila dim iz cigarete in spustila zaokrožene kolobarčke proti njemu in proti stropu kupeja, ki ga je motno razsvetljevala mlačna žarnica.
Bračko ni imel oči za druge ljudi v kupeju, čeprav jih je prej videl in je videl tudi sedaj, da so navzoči. Toda bilo je tako, kakor da jih ni, kajti vojak je spal v kotu, druga ženska je pletla nogavice in najbrž zanjo tisti čas ni bilo nič važnejšega.
Vlak je vedno enako brzel skozi noč.
V kupeju je postajalo vroče, soparno. Bil je skoraj hermetično zaprt. Čez okno so bile zagrnjene zavese zaradi zatemnitve. Tudi prek vrat je visela zavesa in okno in vrata so bila trdno zaprta.
»Se vam ne zdi, da je vroče?« se je Bračko obrnil z vprašanjem k sopotnici.
»Res je vroče,« je odgovorila.
»Stopiva na hodnik,« je predlagal Bračko in vstal.
Tudi Elza je vstala, mehanično, in stopila za njim. Morala sta prek nog ženske s pletenjem v naročju in prek nog vojaka, ki je spal v kotu, ko sta naposled prišla ven.
Na hodniku je bilo hladneje. Elza se je naslonila na podboj in Bračko je stal ob njej in se sprva le malo naslonil ob njo. Nič ni rekla, ko je to storil. Tedaj se je sklonil k njenemu vratu, do ušes, ki so bila skrita za kodri plavih las, in je šepnil tako, da je še sam komaj slišal svoj šepet:
»Všeč ste mi, Elza!«
Hodnik ni bil razsvetljen, zato Bračko ni mogel videti, kaj se je zgodilo na Elzinem obrazu.
Toda po vsej verjetnosti se ni zgodilo nič, vsaj nič posebnega, kajti Elza je molčala in tudi na močnejši stisk Bračkove roke, ki je poiskala njeno, ni odgovorila. Bilo je tako, kakor da ji je vseeno, kaj se bo zgodilo z njo v naslednjih dnevih in kakor da ji je vse eno, če je ta Bračko tu, ob njej, ali če ga ni. Vsaj Bračko se je tako zdelo, četudi je bilo možno, da se je motil.
Igral se je z njenimi lasmi in jo božal po vratu. Molče, ker ni vedel, kaj bi govoril, čeprav se je zavedal, da bi bilo bolje, če bi tudi govoril. Karkoli.
»Zakaj ste tiho?« se je oglasila Elza.
»Kaj naj rečem?« je rekel Bračko.
Naj ji odkrito pove, da bi želel biti nocoj ob njej, biti njen in jo ljubiti? Ali naj še naprej vodi ljubezensko igro z besedami in s tistim božanjem po vratu? Sicer pa je važno, da jo je pripravil tako daleč. Če bo prišla patrulja, bo zanj ugodnejše. Do ljubimcev so policisti popustljivi.
Toda, čemu je dopustila, kar dela sedaj, je precej jasno kakšne vrste ženska je, je premišljeval Bračko. Danes ga vidi prvič in že... Navsezadnje je vseeno, si je rekel Bračko. Za nocoj si jo je poželel ne samo zaradi policajev, je zdaj vedel. Že dolgo ni imel ženske.
Odločil se je, se scela obrnil k njej, si vzel njeno glavo v roke in poiskal njene ustnice. Tudi zdaj se ni branila, ampak mu je vrnila poljub. V njem je bilo privoljenje.
Ko je minil naval njegove čutnosti v poljubih, so se ga trdno oprijele njene roke in zdaj je bila ona tista, ki je globoko vgreznila svoje ustnice v njegove.
Potem je slišal glas ob svojem ušesu, ki je rekel:
»Pridi k meni! V Salzburg. Za nocoj ali za jutri, za kakor dolgo hočeš!«
(Nadaljevanje prihodnjič)