- 158 - Kako bi se dala v vsaki soseski bukvarnica napraviti ? Pod napisam „Kako bi se dala v vsaki soseski na Češkim bukvarnica (Lesebibliothek) napraviti? smo brali v 5. zvezku X. 1. nemškiga časopisa ;j31awi3cheCentralblatteri; pomina vredin sosta- vek, ki ga je slavni vrednik sam spisal, in kteriga nekoliko okrajšanima tudi mi svojim bravcam v svobodnim prestavku podamo s prošnjo, de bi rodoljubi tudi na Slovenskim to imenitno reč prevdarili, pretresli in v Novicah, ki so omikanju našiga prostiga naroda namenjene, svoje misli in svete na znanje dali. Noben rodoljub ne bo tajil koristnosti tacih naprav, tedej bi bilo prav, če bi se pogovorili, kako bi se dale nasve-tovane bukvarnice tudi pri nas napraviti ? Poslušajmo: kaj gosp. Dr. Jordan zastran bukvarnic po C e s k i m piše: „Novo prerojeno avstrijansko eesarstvo se od dne do dne terdniši vstanuje , osnova prihodnje nove vstave je gotova, vojske so večidel dokončane, in primere našiga cesarstva proti Nemčii ne bojo posebnih prememb v domačii vpeljale. Po vsim tem se je tedej čas približal, de tisti, kteri so lanjsko leto prekucijo stariga vla-darstva začeli in podpirali, morajo zdej v djanji pokazati, de jih k temu ni gola razvujzdanost in razdjavnost gnala, ampak čista ljubezin do človeštva in prizadevanje , avstrijanske narode srečne storiti. Pravi rodoljub pa spozna, de vsaciga naroda nar veči sreča se le s tem vstanovi, če se, kolikor je moč, vsaki človek v vednostih omika, de njegova glava bistrejši in njegovo serce žlahnejši postane. Neumen človek brez vednosti in siroviga, divjiga serca je sam sebi na poti, de ne more tisto stopnjo blagostanja doseči, ktero bi s prebrisano glavo in blagim sercam lahko dosegel, — zraven tega pa je tudi svojim sosedam na poti, de jim združene moči manjka, ktera je potrebna v dosego vikših namenov, za ktere nam tudi keršanska vera toliko lepih in veličanskih pomočkov deli. Kar od eniga neote-saniga in siroviga človeka velja , velja še v veči meri od celiga naroda. Zgodovina nas uči, de se slabo vede tistim narodam, ki v tamoti brez znanstva in vednosti tavajo. Nar gotovši pomoček, naše ljudstvo v kratkim času omikati in jih v mnogih vednostih podučiti, so šole ali učilnice. To vsak človek spozna, ki ve, de vsakdanje in nedeljske šole niso koristne samo malim in od-rašenim o tr o kam, .ki v šolo hodijo, ampak tudi vsim tistim , ki z otroci žive in od njih marsikej koristniga zvedo , kar ti iz šole prineso in jim povedo. Čeravno to ni veliko na enkrat, vunder le nekoliko zda, če se večkrat ponavlja. Tu in tam eno zernice — tu in tam ena iskrica — vse skupej pa je vunder veliko. Tode šole po kmetih, ki le kaki dve leti terpe , so le podstava ali podlaga za prihodnji samo-uk. Noben človek, ki hoče s časam naprej iti, ne more brez brali j a in samo-uka shajati. Nej govore nasprotniki solin učenja še toliko zoper šole in učenje, vunder le skušnja glasnejši govori kakor vsako tako puhlo obrekovanje, in ta skušnja nam kaže, de v deželah, kjer je ljudstvo bolj omikano in se z branjem peča , se obdeljujejo njive in senožeti z večim pridam, rokodelstva in fabrike si veliko več zaslužijo, in marsiktera nova in koristna reč se znajde, od ktere se neornikanimu ljudstvu še ne sanja ne. De pa ljudstvo po lahki poti bukve za branje dobi, ni boljšiga pomočkav, kakor de se po deželi bukvarnice napravijo. Na Češkim se že davnej od teh naprav govori; sploh se dobrota tacih bukvarnic spozna — pa, ker po starim kopitu se ni veliko za ljudsko podučenje skerbelo, si tudi ta naprava ni mogla tako na noge pomagati, kakor so nekteri rodoljubi želeli. Posebno je vihar lanjskih prekucij priprave k vstanov-ljenju deželnih bukvarnic zadušil, de se v sili sto in sto družili reči še nihče ni zmenil za to tiho in ponižno stvarico. Kader orožje ropota, ni čas za poduk skerbeti. Zdej je prešel ta čas , in treba je, de se s povoljeno skerbljivostjo obernemo k ti potrebi. Dve reči ste potrebni v teh napravah, pervič: de se za terdno sklene, po k ter i vi ž i naj bi se bukvarniee napravile, in drugič: de se pripomočki po i sejo za napravo bukvarnic. S pomočjo nekterih rodoljubov sim že zdej v stanu na znanje dati, de nam pripomočkov manjkalo ne bode; tedej bi bilo bolj od tega govoriti, po kteri viži naj bi se bukvarniee napravile ? Preden svoje mnenje v tem razodenem, moram nar poprej nektere nasprotne misli zoper napravo bukvarnic pretresti. Nekteri nasprotniki pravijo : ;?Čmu bukvarniee , ker prosto ljudstvo bukev ne bere, ker jih brati ne zna, ali brati noče, ali časa zato nima?" Tem odgovorimo: de je vse to le na pol res. Vsaki prosti kmet ali rokodelec zares ne zna brati, — kdo pa pravi, de bi mogel vsakdo brati? Ce jih le veliko zna brati, je že dobro. Sej tudi vsi mestnjani ne ber6. — De prosto ljudstvo brati noče, je gotova laž. Pomislite le, kako hrepene nekteri od lanjskiga le'ta po novicah, po spiskih, dobrih in slabih! De je ljudstvo dosihmal pri nas malo malo bralo, kdo je tega kriv? Tisti, ki niso pisali, kar bi ljudstvo rado bralo ! Za ljudstvo ni bilo pripravnih bukev, ali jih je le teško in po previsoki ceni dobivalo. Zato ni nič veselja do branja imelo. Dajte mu take bukve, ki ga brati mikajo, zavoljo lepih in koristnih podukov, ki jih v njih najde , in kmalo se bojo oživile želje po bukvah. — Nekteri pravijo: ;,kmet in rokodelec nimata časa, de bi brala ; po teškim delu se rada oddahneta , in se ne bosta z branjem vkvarjala." Kdo pa pravi, de naj kmet in rokodelec ob delavnikih bereta ? Nedelje in prazniki — in dolgi zimski večeri so pripravni in zadostni čas za branje po kmetih. Ob tacih dnevih se pa časa ne manjka. In branje ni težavno delo, ampak je prijetno za poduk in kratek čas. Komur se brati ne poljubi, od tega gre misliti, de se mu tudi govoriti ne ljubi, — tacih je pa le malo. Vsi ti nasprotni govori sovražnikov ljudskiga omi-kanja tedej nič ne veljajo za prihodnji čas in so le vzeti iz dosedanjih časov, v kterih se je mislilo , de kmet ni za druziga na svetu, kakor de brez pomislika po stari šegi njivo obdeljuje in terto redi, kakor jo je Noe redil, de s živino na pašo hodi, in de mu od nič druziga vediti ni treba, kakor to, kar se mu storiti ukaže. Ti časi so minuli, in treba je, de se tudi kmetje zraven, tega, de dobri kristjani ostanejo, povzdignejo na omikani stan. (Dalje sledi.) — 159 — 162 Kako bi se dala v vsaki soseski bukvarnica napraviti? (Dalje.) Za omiko ljudstva skerbeti gre pred vsim tistim, kiseučeniki ljudstva imenujejo — in ti so gosp. duhovni in pa učitelji (jšolmojštri); oni imajo nalogo , ljubezin ljudstva do branja zbujevati in jo zmirej bolj širiti. Pa, kakoršni so dosihmal dohodki duhovnov in učiteljev sploh bili, nihče ne more terjati, de bi oni zraven tega, de bi ljubezin do branja budili, tudi ljudstvu (knjige) bukve za branje kupevali. Kaj taciga se nikakor ne more od duhovnov in učiteljev terjati, — zaloga bukev se mora po drugi poti napraviti, in od tega naj bo tu posebno govorjenje. Pervo vprašanje je: kak oš ne knjige naj bi se dajale ljudskim bukvarnicam po deželi ? Visoko učene knjige, knjige le enostransko ali v politiških, duhovskih ali posvetskih rečeh zložene ne grejo v ljudske knjigarnice; sej bi jih tudi malo kdo porajtal. Poglavitni namen ljudske knjigarnice je podučenje, in sicer podučenje v tacih rečeh, ktere 1) pripeljejo človeka v boljši stan, de si lože vsakdanji kruh služi, 2) pa v tacih, ki razbistrijo uminomikajo in požlahtijo serce. Tu sem segajo knjige po domače pisane in lahko umljive od kmetijskih, rokodelskih in sploh obertniških reči, — zgodovina domačiga naroda in tudi p tu jih ljudstev, zemljo-pisi, napeljevanje k omikanimu zaderžanju, — povesti mnogoverstniga zapopadka za poduk pa tudi za kratki čas brez pohujšljivih kvant. Veliko teh bukev bi moglo posebno za mladost pripravnih biti, zakaj prosto ljudstvo je, kar razvitek glave vtiče, otroka m ali popolnama ali pa saj zlo enako. S tacimi bukvami se da zdej in prihodnjič nar več opraviti in doseči. Postavimo, de imamo že take bukve — kako naj bi se pa po deželi razposojevale ? Mislimo si faro, kjer je sedež soseskiniga odbora, šola i. t. d. Soseskina knjigarnica stoji pod višjim varstvam fajmoštra ali kaplana in je spravljena v pripravni hiši. Učitelj je njeni oskerbnik, ki razposojuje bukve dvakrat v tednu — postavimo ob nedeljah in sredah. Za branje ene knjige skozi en ali dva tedna naj se odrajta pol krajcarja. Vsaki domač zamore iz bukvarnice bukve na posodo vzeti; kteri pa ni domač , mora pa domač za-nj porok biti ali pa toliko denarja zastaviti, kolikor je knjiga vredna. Kar po ti poti v bukvarno denarnico pride , s tem naj se nove bukve omislijo. Učitelj ne bo za to opravilo nikakoršniga plačila terjal. De se bojo pa so-sesčanje branja opomnili, naj ima učenik pravico ia dolžnost vsaki teden in sicer v saboto trem nar prid-nišim učencam v počastenje njih pridnosti eno knjigo brati dati. De bojo otroci zbrane bukve spet nazaj od-rajtali, bojo umni in pošteni starši sami skerbeli, in če so premožni, bojo radi tudi pol krajcarja za-nje v bukvamico odrajtali. Po ti poti scer se o pervih tednih ne bo veliko bukev bralo, ker se bojo le kaki 3 otroci z bukvami razveselili in k daljnimu branju obudili. So bile pa na posodo dane bukve pametno izbrane in če so otrokam do-padle, bojo ti tudi svojim bratam in sestram ali svojim staršam posamesne verste iz njih brali, ki so jim nar bolj dopadle, in tako bojo tu in tam tudi pri teh vžgali ljubezin do branja. Ce se o pervim mescu le ena ali dve družini ene fare bravnici pridobite, je dobra reč že na terdim, če se gosp. fajmošter ali kaplan in pa učitelj tega majh-niga truda ne vstrašijo. Ce imamo v začetku tudi ravno malo pripravnih bukev, se bojo s skerbjo pravih rodoljubov bukvarnice 163 sčasama že pomnožile in dobra volja naših duhovnov in učiteljev, ki so si svojiga visociga poklica zvesti in ki ne mislijo, de so z opraviiam svoje vsakdanje du-hovske ali šolske dolžnosti že vse storili, kar jim njih imenitni stan na deželi naloži, bo vse zaderžke in pro-linstva premagala in neizrečeno koristni sad rodila v povzdigo prave človeške blaznosti! (Dalje sledi.) - 187 - Kako bi se dala v vsaki soseski bukvarniea napraviti ? (Dalje.) De pa bravnice po deželi svoj namen dosežejo in de se taka koristna reč po lepim redu vpelje, je potreba , de vsaktero bravnico trije možje, kot vodniki, prevzamejo, ki imajo skerb za shranjenje in razpošiljanje bukev, za kupovanje novih, za pobiranje mesičniga bravniga plačila in druzih darov, ki jih rodoljubi brav-nici v bukvah ali denarjih namenijo. Ti trije možje naj bojo: duhoven gospod ^tehant, ali fajrnoster ali kaplan) , učitelj, in pa en pameten soseskenmož. So ti možje pridni in za podučenje ljudstva skerbni, bojo kmalo pri svojih sosedih toliko nabrali, de bojo saj za začetek kakih 20 bukvic kupiti zamogli, ktere , če se ene bukvice po 15 kraje, rajtajo , ne bojo več kakor 5 gold. znesle — in ta mervica se bo vender lahko sku-pej spravila! S pete mi goldinarji se zna matica za soseskino bravnico napraviti, ktera se bo — če bo veliko sosedov bukve bralo, in vsaki izmed njih za posojilo le po pol krajcarja plačal — vsako leto pomnožila, de se bojo zamogle nove bukve kupovati. Kaj ne, de se zamore po ti poti ob kratkim v vsaki deželi veliko veliko bravnic začeti? in kakšno veselje bo tol Kakošne bukve pa naj bi se v bravnico jemale , smo že v začetku tega sostavka govorili in zgorej imenovani možje naj razsodijo to, kteri so nalogo na-se vzeli, za dušni in posvetni blagor ljudstva skerbeti. Ce želijo bravci kakšne bukve imeti, ki še niso v brav-nici, naj pa razodenejo svoje vošila vodnikam bravnice, kteri bojo radi občnim vošilam vstregli, ako bukve niso zoper namen bravnice, in če je njeno premoženje zadostno , jih omisliti. Rodoljubi pisatelji, če bojo nove bukve na svitlo dali, gotovo tudi ne bojo saj ene in druge bravnice pozabili in ji podarili novo knjižico. Tako bo rasla brav-nica od leta do leta , de bo veselje ! Ali bi učitelju, ki je varh bravnice in pisar v njenih zadevah, za papir, peresa in druge pisarske orodja, kakšno majhno odškodovanje dati treba bilo, bojo že vodniki bravnice presodili; to pa naj bi se povsod izgovorilo: de b ravnica ostane lastnina tiste soseske, ktera jo je začela in na noge spravila. Neizrečeno dobro bi bilo , če bi bila vsaka brav- nica v stanu, tudi en časopis, kteriga za dobriga spozna, si omisliti, ki bi šel po tem med bravci od rok do rok. Tako bi se za majhin denar tudi ta potreba oskerbela. (Konec sledi.) - 196 - Kako bi se dala v vsaki soseski bukvarnica napraviti ? (Konec.) Po ti poti, kakor smo jo razložili, bi se dale bukvar-nice po deželi prav lahko in v veliki prid napraviti. Zdej hočemo še ob kratkim dokazati, zakaj de mislimo, de je ta nar pripravnici pot za napravo bukvar-nic po deželi. De smo za vodnike bukvarniee eniga duhovna, šolmojštra in eniga srenj s ki ga moža za potrebne spoznali, tega nam mende ni treba še z več besedami podpirati. D uho vin in šolmojšter sta že po svojim stanu dolžna, za omiko ljudstva skerbeti, in ke'r imata tudi potrebno vednost v teli rečeh, zamoreta tudi nar bolj za bukvarnico skerbeti. Srenski mož je pa zato pri vodstvu bukvarniee potreben , de ji srenja veči zaupanje naklone. Opravilo b ukvarja se pa da zato nar pristojniši šolmojštru izročiti, ke'r ima on že tako v šoli z bukvami in otroci opraviti, po kterih se da nar lože ljubezin do branja pri njih starših , bratih in sestrah , in pri druzih žlahtnikih obuditi. Duhovni gospodje bodo zamogli marsikak groš bukvarnici pridobiti, če pri posebnih veselih priložnostih kakor pri porokah, kerstih, cerkvenih shodih i. t. d. eniga in druziga bolj premožni-ga človeka na kako dobrovoljno darilo za bukvarnico spomnijo. Nekteri duhovni mislijo sicer—kakor nam je dobro znano—„čmu kmetu branje? matika in kramp sta njegove bukve". Pa v čast duhovnim moramo reči , de jih je le malo taci h, in de je dosihmal nar več občnokoristnih bukev pri nas na Slovenskim ravno po duhovnikih na svitlo danih bilo. Vse zatiranje ljudskiga poduka bi prihodnjič tudi le prazno prizadevanje bilo, ker je za vse ljudstva nova doba nastopila, de stopajo iz tamote na dan, — Bog le daj ! de bi jih bliš noviga časa ne oslepil! — De tisti, ki se bukev iz bukvarniee poslužijo, kako mervico vsak mesec plačajo, ne bo mende bukvarnici nič deležnikov odtegnilo, marveč jih več naklonilo, ker skušnja kaže, de ima čiovek do tega več veselja , kar plača, kakor od tistima, kar se mu zastojn sili. — Nekteri bojo morebiti rekli, de zdaj „ni pravi čas za napravo bukvarnic , ker je svet preveč zbegan in ima na druge reči misliti, ne pa na bukve". Svet je zares zlo zbegan — pa te zmešnjave mora vun-der enkrat konec biti^ in bolj ko od vojske in moritve svoje oči proč obememo in za mirni dušni in telesni blogor skerbimo, pred bo tudi teh zmešnjav konec. Po J. P. Jordanu.