driski _ poročevalec
Občinski poročevalec, (laiilo Sacialnticnr rveze delovnep ljudstva občine Domtalr izhaja dvakrat mračno, vsa aDapadinjlfva v občini p dobivalo brezplačno Glada umi urrdnilk. odbor v mM M ujm BoDki, Matjaž Brojan. Nada Hum« Štefan Mart ovi! Jote Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zaiokar-Orazrm
Glavna urednica Vera Vojaka, M: 721-35», odfovomi urednik Matial Brojan, lel 721-686. tehnični urednik: Zdravko Lipovlrk. tel.: 721-082
Glasilo izhaja v nakladi 12.000 svodov in p brka Delavika univerza Domlale Rokoptae
Srejema odaovorni urednik, Laabljaniks 94. Domžale, naročene oflaae sprejema članka univerza Domžale. Koaattvorska 6 Rok odi tov ne vračamo, Ii.icjfraf.jr pa le izjemoma Glasilo je na podlagi atlep. It. 42I-I/T2 z dne 26 II 1974 SeEretariata za informacije izvrlnep rveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa protz vodov.
Glasilo {• bilo dna 26. 7. 1970 odlikov.no . PrtzrianrSm Skupiti nt občim Domiil« u uapaino informirani«, dno 24. 4. 1974 po s ■rebrnim Priznavam O«vo6odiln« fronta tlovanakaga narod« za utpaino informiran,« cMovnih ljudi in občanov občin« Domžal«
GLASILO SOCIALISTIČNI ZVIZi M LOVNEGA UUDSTVA DOMŽALE DOMŽALE, 23. 11. 1982, LetO XXI, St. 15
29. november — naš praznik:
V SRCU BOSNE SMO ROJENI...
Tam v srcu Bosne, kjer se Pliva v stopničastih slapovih še zadnjič poigrava, predno se zlije v Vrbas, tam je velemesto jugoslovanske revolucije.
V noči med 29. in 30. novembrom 1943 so delegati v Jajcu na II. zasedanju AVNOJA postavili pravne temelje federativne državne skupnosti, s tem pa tudi osnovo za njeno suverenost in celovitost. Na tem zgodovinskem zborovanju je bilo razglašeno načelo kontinuitete nove jugoslovanske države v mednarodni skupnosti, ki so jo narodi Jugoslavije potrdili v skupnem osvobodilnem boju.
Danes je Jugoslavija ugledna socialistična država, ki je zgradila lastno pot samoupravljanja in socializma. S Titom na čelu smo dokazali, da tudi več narodov in narodnosti lahko živi v slogi in enakopravnosti. Tita ni več, toda njegov duh in njegove besede živijo v vsakem izmed nas. Edini pogoj za obstanek in razvoj socialistične Jugoslavije je v današnji težki politično-ekonomski situaciji bratstvo in enotnost vseh narodov in narodnosti. Vsak izmed nas - delavec, samoupravljalec je odgovoren za razvoj in napredek naše Republike.
To ni le dan spominov, ni le dan, ko se je rodila nova Jugoslavija, je tudi dan obračuna rezultatov, ki smo jih dosegli tako na gospodarskem, samoupravnem in političnem področju. Obvezujoči rezultati so to! Pa vendar nas v celoti še bolj zavezuje problematika, ki nas vsak dan z .deva. Izhajajoč iz svetlih osnov novembrskega Jajca mora naša domovinska zavest, pripadnost Titovi Jugoslaviji in hotenje vztrajati na njegovi poti vzpodbuditi v nas tudi vse delovne moči, ustvarjalne sile za uresničitev ciljev v naših težavah. Ta prispevek, posebno v današnjih zaostrenih razmerah bo vreden dvojno . ..
Hrovat
i *
t «<EeK*T^. *
aaaSezeEMLJraVESBV
* ★
*
* ★
*
★ *
*
* * *
*
*
* *
ČESTITKA OB PRAZNIKU:
OB 29. NOVEMBRU - DNEVU REPUBLIKE, ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM DOMŽALSKE OBČINE
Skupščina občine in družbenopolitične organizacije
Domžale
* * *
★
«v *
* *
*
*
*
i *
*
* * *
*
*
Hkrati vabimo vse, da se udeležijo proslave, ki J bo v četrtek, 25. novembra 1982 ob 18. uri v hali ; Komunalnega centra.
Slavnostni govor bo imel predsednik Skupščine » občine tov. Karel Kušar, v kulturnem sporedu pa ; bodo sodelovali Godba Domžale, Združeni moški " pevski zbori in okteti občine Domžale, Folklorna skupina DPD Svoboda Mengeš ter recitatorji.
«•
k«kk«k««k<,k,kkk«kk«k,,kfkkk«kk«r,««kk«tl.)»»>
NOVA RAZSTAVA OB DNEVU REPUBLIKE V LIKOVNEM RAZSTAVIŠČU
V počastitev letošnjega praznika - Dneva republike bodo v domžalskem likovnem razstavišču METULJ pripravili razstavo del znanega slovenskega pisatelja, ki se ukvarja tudi s kiparstvom, Toneta Svetine. Njegove jeklene plastike bodo dopolnjene še z oljnatimi slikami, ki jih je naslikal njegov sin Vojko. Oba avtorja bosta na razstavi predstavila nekaj najnovejših del na skupno temo Vojna proti vojni.
Tone Svetina se bo tako že tretjič predstavil domžalskemu likovnemu občinstvu in na ta način s svojimi angažiranimi deli prispeval k poživitvi domžalskega likovnega dogajanja. Doslej je imel že okrog petdeset samostojnih razstav svojih del po Sloveniji, Jugoslaviji in tudi v tujini. V zadnjem času večinoma   razstavljata   skupaj s
sinom, saj meni. da so na ta način razstave bolj pestre, ker se kiparska in slikarska dela med seboj dopolnjujejo. Njegov sin Vojko pa je doslej samostojno razstavljal že devetkrat.
Sedemnajsta razstava po vrsti, bo v likovnem razstavišču Metulj, kot je to običajno, povezana se s srečanjem z avtorjem, na katerem bodo obiskovalci te galerije lahko neposredno iz razgovora z avtorjem izvedeli kaj več o njegovem delu in življenju. Ta oblika predstavitve UkovTiikov se je doslej izkazala kot izredno priljubljena, saj so bila dosedanja srečanja z avtorji dobro obiskana in so doživela dosti pozitivnih odzivov obiskovalcev Metulja. Do konca leta bo v tem likovnem razstavišču na sporedu poleg omenjene še ena razstava v decembiu.
I. P.
Komunisti v krajevni skupnosti Simona Jenka:
AKCIJSKO POVEZOVANJE
Na sestanku osnovne organizacije ZK v krajevni skupnosti Simon Jenko Domžale (25.10.1982) so komunisti ugotovili, da se morajo akcijsko povezovati glede na večje število problemov, ki se pojavljajo.
Ob udeležbi približno 50 komunistov so prvič uveljavili obliko poskusa akcijskega povezovanja.
Da bi to dosegli, bodo morali zaostriti odgovornost vseh članov, saj so ugotovili, da je ena tretjina komunistov pasivnih.
Vse aktualne probleme, ki še obstojajq,so pretehtali v vsebinsko bogati razpravi. Predlagali so, da se uvede primeren način sodelovanja partijske organizacije, krajevne skupnosti in delovnih organizacij.
Ob tem se želijo povezati
Na vsebinsko bogatem sestanku so obravnavali to perečo problematiko; tako so spregovorili o spremembah in dopolnitvah planskih dokumentov 1981 - 1985 (glede na razmere v krajevni skupnosti), o uresničevanju sklepov 3. seje CK ZKS in CK ZKJ - ob tem so posebej podčrtali izvajanje stabilizacijskih ukrepov ter pregledali te dejavnosti v krajevni skupnosti in v občini: tako aktivnosti skupščinskih zborov kot izvršnega sveta.
Pretehtali so naloge članov zveze komunistov, ki jih v tej situaciji imajo.
Iz razprave so izluščili temeljna vprašanja, ki jih bodo razreševali na ravni vseh komunistov krajevne skupnosti:
- delovanje delegatskega sistema,
- vprašanje preskrbe,
- delo potrošniških svetov v potrošniški mrzlici
- delovanje delegacij v krajevni skupnosti,
- o stikih z ostalimi organizacijami v krajevni skupnosti,
- o poživitvi dela hišne samouprave
- o stanovanjski gradnji,
- o delu z mladino.
tudi z občinsko upravo in nje osnovno organizacijo ZK ter pomagati za boljše akcijsko delovanje.
Osnovni organizaciji v krajevni skupnosti Simona Jenka ne more biti dovolj, da ji je problematika le prezentna, da sodeluje v procesu informiranja, pač pa komunisti želijo, da aktivno sodelujejo pri koncipiranju in operativnem uresničevanju posameznih rešitev.
Izvršni svet o kmetijstvu:
VEČ V POSPEŠEVALNO DEJAVNOST
Na predzadnji seji Izvršnega sveta so člani obravnavali osnutek programa sklada za pospeševanje kmetijstva v občini Domžale za leto 1983. Za to leto so sredstva zvišali z 22 milijonov dinarjev na 30 milijonov dinarjev. Ob tem so poudarili, da bodo v okviru razpoložljivih sredstev namenili predvsem denar za pospeševalno dejavnost, ki - takšna kot je — celo ni zmogla zaobseči vseh področij.
Za prihodnje bo v kmetijstvu domžalske občine potrebno omogočiti nadaljno modernizacijo kmetij, oz. zagotoviti sodobnejšo tehnologijo na področju živinoreje in pridelovanja hrane.
Glede na precejšno različnost v uresničevanju kmetijske politike, ki jo vodijo različne občine (Kamnik, Bežigrad, Domžale), želimo v Domžalah poiskati mimo Emonine kooperacije nove, doslej še nevpeljane poti za izboljšanje, predvsem pa povečanje kmetijske proizvodnje.
Gre namreč za to, da v občini Domžale želimo zagotoviti enoten kmetijski program, ki bo izšel iz povezave vseh kmetijskih dejavnikov, ki jih je v Domžalah dosti in preveč. „Zaradi teh vseh mogočih ustanov, ki se ukvarjajo s področjem kmetijstva, ni v občini", — kot je dejal slikovito predsednik Izvršnega sveta občine Domžale Herman Breznik, ,S)iti ene same krave več/" Mesa pa kot je znano (zlasti govejega) tudi v naši občini zelo primanjkuje.
Ob aktualnih vprašanjih oskrbe, ki jih Izvršni svet redno uvršča, na dnevne rede svojih sej, so spregovorili tudi o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o planu 1981 - 1985, ki se nanašajo tudi na kmetijstvo. Gre za to, da v Domžalah zagotovimo uspešnejše uresničevanje planov, ki smo si jih za področje kmetijstva že zastavili, pa jih prepočasi in ob skromnejših dosežkih od predvidenih uresničujemo.
M. Brojan
ODPRTI TRGOVINI NA DAN PO PRAZNIKU
Napredkov TO Z D Prehrana obvešča kupce, da bosta 30. novembra dežurni trgovini SP Kidričeva, Domžale in SP Preserje, kjer se bodo občani lahko oskrbeli v dnevu po prazniku z najosnovnejšimi živili.
Odprti bosta od 7. do 11. ure.
„NAPREDEK" DOMŽALE
Obisk predstavnikov Izvršnega sveta v Krajevni skupnosti Velika vas — Dešenj:
VZPODBUDA ZA VEČJE PRIDELOVANJE HRANE
V nedeljo, 7. novembra so predstavniki Izvršnega sveta občine Domžale obiskali krajevno skupnost Velika vas — Dešen. V celodnevnem obisku, ko so is ogledali 12 kmetij na tem območju s pretežno hribovitimi zemljišči, so najprej obiskali kmetijo Petra Učakarja, sicer družbenopolitičnega delavca v tej krajevni skupnosti. Ta KS sicer zaobsega vasi Velika vas, Dešenj, Zgornji Prekar, Spodnji Prekar, Zalog, Hrib, Katarija in še nekaj manjših zaselkov kot so Ušenišče in druge.
Delegacijo so sestavljali: predsednik Izvršnega sveta SO Domžale, Herman Breznik, dr. Franc Habe in Albin Pav/in, član Izvršnega sveta in Janez Hren, direktor TOZD Emona Kooperacija.
Razdrobljenost, premajhne kmetije za večjo proizvodnjo
Obisk so zaceli na domačiji Petra Učakarja, kjer so jih seznanili s specifičnostmi kmetovanja v hribovskih predelih te krajevne skupnosti. V razgovor se je vključil tudi domačin Anton Močilnikar. „Rad bi si
sodelovati v strojnih skupnostih, problem pa je zaradi slabega vzdrževanja tudi tam, kjer stroji so.
Ob teh težavah vsi hočemo nekaj več. Tudi Anton Močilnikar bi bil s svojo ženo pripravljen storiti nekaj več in vložiti več sil za to, da bi si kmetijo
Mnogo so predstavniki Izvršnega sveta lahko svetovali domačinom. Ing. Janez Hren, direktor kmetijske kooperacije (na levi) je znal svetovati mnogo koristnega tako glede živine, obdelovanja polj, nakupa umetnih gnojil itd.
organiziral večjo proizvodnjo, pa imam težave zaradi premajhnih površin, ki jih imam na različnih koncih celo precej stran od domačije." Kot njega tudi nekatere druge kmete tod pestijo podobne težave: ali gre za težave glede lastništva kmetij in zemlje, stara poslopja, slabo pasmo živali v hlevu, ki take kot so, dajejo premalo mleka, pomanjkanje pridnih rok, razdrobljenost parcel, pomanjkanje strojev ali vsaj pripravljenosti
povečal. „Kdove, kako se mi bo obrnilo!   Pripravljen   pa sem
delati!
pravi.
Neformalni „zbor delavcev -kmetov"
Sredi vasi so se v zagretem pogovoru ob sončnem, vendar hladnem vremenu, z jesenskim v hrib dvigajočim se pobočjem v ozadju, zbrali občani kmetovalci. Kakih dvajset jih je bilo in Janez Hren, direktor Emonine
Mladi Gril Grilj je eden od tistih zanesenjakov, ki se bodo v večji meri lotili kmetovanja
kmetijske kooperacije jim je zagreto pripovedoval o tržnih novostih, agrotehničnih ukrepih, ki so tod potrebni, pa o nakupih živali, kreditnih in drugih ugodnostih, ki jih kmet lahko prejme.
Ob enem samem neugodnem sogovorniku je brž minila „prva informativna ura", ki je pokazala, da je takoimenovanega manevrskega prostora precej, in da je pripravljenost ljudi precejšnja. Pa se je na koncu tega bolj
neformalnega, kot formalnega razgovora pokazalo, da se lahko za večjo kmetijsko proizvodnjo še mnogo stori. Mnogokrat se ne stori zato, ker kdo misli ali pravi: „Mi smo v hribih, za nas že dosti pridelamo!"
Nedeljski ogled kmetij
V nadaljevanju obiska smo si ogledali precej kmetij v bližnji okolici. Povsod mladi, ambiciozni ljudje, ki bi bili pripravljeni (Nadaljevanje na 4. strani)
Mladi kmetovalci iz Velike vasi so ing. Hrena spraševali marsikaj, upamo pa, da bo nekaj od povedanega vendarle uresničeno
(Nadaljevanje s .V strani)
povećati kmetijsko proizvodnjo. O možnosti kreditov jim je govoril tov. Hren in marsikje je bila osnovna začetna ambicija -zgraditi nov. večji hlev. močno okrepljena in približana realnim možnostim. Tako je bilo pri Ivanu Kocjančiču. pa Janezu Dežmanu. tudi pri Francu Čebeli v Dešnji, kjer so celo njegove hčerke pokazale, da imajo pridne roke. pripravljene se lotiti težkih opravil kmetčke-ga dela.
Podjetni mladi Ciril Grilj na Katari ji
Mladi Ciril Grilj, delavec v Industriji apna v Kresnicah, je presenetil s svojo izredno pripravljenostjo lotiti se kmetovanja v večjem obsegu, kljub težkim pogojem. Hiša, pa še kakšna!, že stoji prislonjena v hrib ob stari domačiji. Plod njegovega truda, pridnih rok in mladostniške zagnanosti je, to je očitno, ko se v ,Jriiši" pogovarjamo z njim in njegovim.
Hlev že kar vidi, kakšen bo. „Tu naj bi stal," pokaže. Očitno ima že v glavi celo to, kakšen bo. Dvajset glav živine bi lahko imel. Pa službo bi lahko tudi pustil in se posvetil kmetovanju, če bi le lahko dobil kake kredite.
Vse to in vsestransko pomoč pri njegovih navdušenja polnih načrtih mu ponudijo. Kredite zagotovo prejme, projekti za novi hlev ne bodo problem, zato je Ciril Grilj zelo vesel. Veseli bi bili tudi vsi, če bi le imeli mnogo takih mladincev, zagretih za delo, kmetovanje, kmetijsko proizvodnjo. Srečno, Ciril,. . . uspeha ti želimo!
Zbor občanov
O kmetijstvu je stekla beseda v Zgornjem Prekru, kjer se je v kmečko izbo t.i. .Jiišo" zbralo kakih 40 občanov, zainteresiranih za povečanje kmetijske proizvodnje. Ing. Janez Hren in dr. Franc Habe sta navzočim predočila vse možnosti, ki jih imajo bodisi v okviru kmetijske kooperacije, pa tudi tehnološke aktualnosti, kijih sodoben kmetovalec mora poznati. Tov. Herman Breznik je navzoče domačine posebej opozoril na to, da vzpostavitev redne večje kmetijske proizvodnje zagotavlja družbi ne le večje količine kmetijskih presežkov, pač pa omogoča tudi posameznikom -kmetovalcem in njihovim družinam veći': socialno varnost.
Posebej ugodno je bila sprejeta informacija o možnosti organiziranega rednega odkupa mleka v celotni krajevni skupnosti Velika vas - Dešenj, kar bi prav tako lahko omogočilo, sicer ne velik, pa vendar stalen vir dohodka za kmete iz teh krajev.
Ob koncu so domačini, zlasti oni, živeči v bližini vasi Ušeni-šče. opozorili na veliko škodo, ki se dela na njihovih hišah in gospodarskih poslopjih zaradi razstreljevanja v bližnjem kamnolomu. Ta razstreljevanja, ki jih opralja industrija apna iz Kresnic v kamnolomu, zelo škodljivo vplivajo na objekte
tega okoliša, tako, da bo ob pomoči skupščine treba nekaj narediti.
Kakorkoli že: Obisk predstavnikov Izvršnega sveta občine Domžale je pokazal na sorazmerno velike možnosti in še neizkoriščene rezerve, Id jih v pridelavi hrane ti kraji imajo; zagotovo pa je za kmetijsko proizvodnjo in uresničevanje ambicij zvečine mladih kmetovalcev pomenil veliko vzpodbudo. Da bi te ambicije ti kmetovalci ob večji pomoči Kmetijske kooperacije in družbe v celoti le uresničili. To jim vsi želimo.
Matjaž Brojan
STALIŠČA SKUPNE SEJE OK SZDL IN OS ZSS DOM2ALE
Na skupni seji Občinske konference SZDL in Občinskega sveta Zveze sindikatov Domžale dne 11.11.1982 so bile obravnavane skupne naloge in aktivnosti pri nadaljnjem uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. Na skupni seji sta obe organizaciji strnili zaključke iz bogate in Uroke razprave v temeljnih sredinah ter oblikovali skupna in usklajena stališča:
I.
V skladu z napori celotne družbe za večjo učinkovitost gospodarjenja, povečanje izvoza predvsem na konvertibilna področja, za doseganje večje proizvodnje ter za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije morajo vse organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva in Zveze sindikatov v vseh sredinah povečati svojo neposredno aktivnost najširših oblik dela SZDL in ZS (sveti, sekcije, zbori občanov, javne tribune, terenski, ulični in vaški odbori SZDL, sindikalne skupine . ..) moramo med delovnimi ljudmi in občani zagotavljati boljšo informiranost, vzpodbujati motiviranost ter ustvarjalno kritičnost z množično in enotno uresničevanje politike ekonomske stabilizacije.
Naši sestanki morajo biti življenjski aktualni, jasno mora biti opredeljen cilj in namen sestankov, ob tem pa ne smemo pozabiti, da je sestanek le dogovor za akcijo. Da bosta lahko SZDL in ZS zagotovila množično stabilizacijsko gibanje, je potrebno krepiti in širiti vrste aktivistov predvsem s tistimi, ki so pripravljeni z vsemi ustvarjalnimi   silami   pomagati pri
premagovanju gospodarskih težav in zagotavljanju hitrejšega kvalitetnega gospodarskega in družbenega razvoja.
Sedanji družbeni trenutek zahteva, da pospešeno uresničujemo sprejete stabilizacijske naloge, ki jih moramo uresničevati vsak na svojem mestu ob zaostrovanju odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter z izboljšanjem našega odnosa do družbene lastnine. Tudi družbenopolitično aktivnost moramo prilagoditi in aktualizirati današnjim razmeram.
Nujno moramo še bolj uveljaviti in utrditi delegatski sistem in okrepiti odgovornost družbenopolitičnih organizacij za njegovo delovanje pri vseh aktivnostih, ki se nanašajo na uresničevanje ekonomske politike stabilizacije. Utrditi in v praksi v večji meri uveljaviti tudi ustavno in zakonsko vlogo nosilcev družbenega nadzora od organov samoupravne delavske kontrole, do upravnih organov v celoti in organov inšpekcijskih služb, da bo vsak od njih v okviru svojih pristojnosti v večji meri prispeval k učinkovitemu samoupravnemu razreševanju konkretnih problemov. Zahte-
vamo, da se vse pristojne službe in pristojni organi organizirajo tako, da bodo odgovorno, pravočasno, strokovno pripravljali predloge za odločanje po samoupravni delegatski poti. Vse prevečkrat še vedno prehitro in premalo strokovno ter brez temeljite in odgovorne analize odločamo za ukrepe ter administrativna razreševanja, ki nam ne prinašajo željenih učinkov. Vsak mora na svojem delovnem mestu odgovarjati za sveje delo v okviru svojih pristojnosti.
II.
Občinska konferenca SZDL in Občinski svet ZS ocenjujeta, da je dosedanja razprava o osnutkih sprememb in dopolnitev srednjeročnih planskih dokumentov potekala v vseh sredinah široko in odgovorno. Da pa bo lahko nadaljnja razprava potekala še bolj konkretno predvsem pa, da bo zajela vse delovne ljudi in občane, je potrebno predloge sprememb in dopolnitev srednjeročnih planskih aktov objaviti v Občinskem poročevalcu. Na ta način bomo angažirali vse delovne ljudi in občane v občini Domžale in s tem dosegli, da bodo planski dokumenti resnično stabilizacijsko naravnani in zavestno sprejeti v vseh sredinah. Zato bosta OK SZDL in OS ZSS še nadalje vodila usklajeno akcijo za sprejem sprememb in dopolnitev planskih dokumentov v vseh OZD in KS. V skupni aktivnosti je potrebno posebno skrb nameniti, da bodo plani resnično usklajeni z realnimi dohodkovnimi možnostmi, da se bo tudi skozi planske opredelitve zmanjševala družbena režija in povečevala kvaliteta ter intenzivnost samoupravljanja ter da se bodo družbene dejavnosti razvijale v okvirih dejansko razpoložljivega dohodka in da bodo temeljile predvsem na notranji racionalizaciji in boljši organiziranosti.
III.
Občinska konferenca SZDL in Občinski svet ZS ocenjujeta, da so devetmesečni rezultati poslovanja v občini Domžale sorazmerno ugodni, predvsem glede na to, da nimamo nobene organizacije združenega dela, ki bi poslovala z izgubo. Stanje pa nas ne sme uspavati, temveč moramo z maksimalno prizadevnostjo vseh delovnih ljudi dosegati  še  boljše rezultate
(Nadaljevanje na 5. strani)
f-"\
PREVERJANJE OPRAVLJENEGA DELA
Letne programske konference krajevnih konferenc SZDL so že postale stalna obvezna oblika preverjanja učinkovitosti delovanja organizacij in vodstev nase najmnožičnejse in frontne organizacije ter vseh njenih razvejanih oblik delovanja. Zaradi aktualne gospodarske problematike in obravnavanja sprememb in dopolnitev družbenega plana smo letošnje konference združili z obravnavo obeh navedenih problematik, obenem pa je bila to rudi priložnost, da se sprejmejo programske usmeritve za delovanje SZDL v prihodnjem letu in se opravijo morebitne kadrovske spremembe.
V_/
(Nadaljevanje s 4. sirani)
predvsem pri povečanju fizičnega obsega proizvodnje ter izboljšanju strukture izvoza (konvertibilen- kliring), ki po devet mesečnem poslovanju nista zadovoljiva.
IV.
OK SZDL in OS ZSS ocenjujeta, da se v občini Domžale vlagajo ogromni napori za urejanje preskrbe, tako s strani delovne organizacije Napredek kot občinskega Izvršnega sveta. Posebne napore je potrebno usmeriti v zagotavljanje čim enakomernejšega porazdeljeva-nja osnovnih potrošnih dobrin, katerih poraba je racionalizirana, še posebej pri zagotavljanju kuriv za ogrevanje (premog, plin). Posebno pozornost je potrebno nameniti ugotovitvam dejanskih prioritetnih potreb ter upravičenost posameznih prednostnih struktur. OK SZDL in OS ZSS opozarjata, da so se do sedaj pri tem pojavljale določene nepravilnosti (različna potrdila), kar je povzročalo nepotrebna razburjanja in nepotrebne konfliktne situacije. OK SZDL in OS ZSS obenem predlagata Izvršnemu svetu, da v okviru svojih pristojnosti zagotovi, da bo na področju preskrbe zagotovljena enakomerna distribucija na celotnem območju občine.
Delovne ljudi in občane moramo tekoče informirati o sprejetih spremembah distribucije posameznih artiklov (s točno navedbo kraja, časa in načina distribucije) pri tem pa naj se izkoristijo vse razpoložljive oblike informiranja (glasila OZD, glasila KS, Občinski poročevalec, oglasne deske, radio, dnevno časopisje ...).
Ob tem ne gre zanemariti tudi krepitve medsebojne pomoči občanov ter sodelovanja s trgovskimi organizacijami ob hitrejšem oblikovanju in   krepitvi   delovanja svetov
potrošnikov. OK SZDL in OS ZSS ponovno zahtevata, da se vse organizacije in skupnosti, ki opravljajo neposredne storitve za delovne ljudi in občani, organizacijsko, materialno, kadrovsko in časovno prilagodijo dejanskim potrebam delovnih ljudi in občanov, pri čemer morajo upoštevati spremembo delovnih časov ter voznih redov (vrtci, šole, trgovine .. .). V ta namen naj se pri OK SZDL oblikuje ustrezen KO za usklajevanje voznih redov, pri OS ZSS pa KO za usklajevanje delovnih časov ...
OZD in DS naj temeljito in odgovorno proučijo priporočila za spremembo delovnega časa in odločitev o spremembi delovnega časa čimpreje sporočijo KO, da bo lahko KO za usklajevanje voznih redov usklajeval delovne čase organizacij, ki opravljajo neposredne storitve za občane (vrtci, šole, trgovine, prevozne organizacije).
OK SZDL in OS ZSS podpirata prizadevanja Izvršnega sveta za uvedbo enotnih voznih redov in enotne vozovnice za železniški in avtobusni promet, ne glede na to, katera organizacija ga opravlja, za podaljšanje mestnih potniških prog do mejnih naselij v občini Domžale in drugo.
OK SZDL in OS ZSS pozivata vse delovne ljudi in občane, da s svojim obnašanjem in aktivnostjo prispevajo svoj delež k humani in pravični razdelitvi artiklov, ki jih trenutno primanjkuje, kajti le tako in ob pomoči organov našega samoupravnega delegatskega sistema (sveti potrošnikov, sveti KS) bomo urejali naše odnose in življenje po samoupravni poti. Naše sodelovanje mora biti konkretno, vsakodnevno, del tega sodelovanja pa mora biti tudi naše boljše in kvalitetnejše delo in naša odgovornost in zavest, da bomo le z boljšim delom rešili nastali položaj.
Letne programske seje so bile doslej izpeljane skoraj v vseh krajevnih skupnostih in reči moramo, da v nekaterih zelo uspešno, medtem ko so v nekaterih okoljih morali konference oz. zbore občanov ponavljati zaradi premajhne udeležbe.
Sicer pa so vsa poročila o delu krajevnih konferenc SZDL v letošnjem letu govorila o oceni izvedbe delegatskih volitev in o tem, kako je krajevna organizacija SZDL opravljala mobilizacijsko vlogo ter ustvarjala ugodno družbeno vzdušje pri uresničevanju planske in stabilizacijske politike in kako je opravljala koordinativno in kontrolno vlogo. Pri tem se je večkrat omenjala aktivnost frontnih delov SZDL, ki često preko svojih delegatov v SZDL premalo prispevajo k uresničevanju frontnega načela dogovarjanja in sporazumevanja. V nekaterih okoljih so posebno pozornost namenili tudi povezovanju SZDL in njenih organov s samoupravnimi organi v krajevnih skupnostih ter izpostavili vlogo članov ZK.
V pripravah na letne programske konference smo zapisali, da je potrebno proučiti dejansko vlogo svetov, koordinacijskih odborov, sekcij in drugih oblik delovanja in v zvezi s tem ugotavljamo, da to delo še ni zaživelo in da bo potrebno več pozornosti nameniti tudi delu krajevnih, vaških in uličnih odborov, ki še ni zaživelo, odprto pa ostaja tudi vprašanje povezovanja krajevnih skupnosti z združenim delom in delovanje koordinacijskih odborov sindikata.
V nekaterih sredinah so ob tem ocenjevali tudi delo delega-
cij in njihovo povezavo z bazo in pri tem ugotavljali, da je še veliko neznank zlasti na področju delovanja konferenc delegacij. V zvezi s programskimi usmeritvami bi izpostavili le priprave na volilne konference v letu 1984 in naše sprot-nejše vključevanje v razreševanje tekočih problemov povsod tam, kjer je potrebno angažirati vse delovne ljudi in občane. V večji meri pa je potrebno tudi krepiti družbeno-kontrolno funkcijo SZDL, ki prispeva k vzdušju, pripravljenosti in zaupanju v realnost zastavljenih ciljev, hkrati pa preprečuje težnje po ozkem odločanju v strokovnih in izvršnih organih.
Drugi del konferenc je bil namenjen obravnavi konkretne gospodarske problematike in razpravi o spremembah in dopolnitvah srednjeročnih družbenih planov. Postavljena je bila vrsta konkretnih vprašanj, ki zadevajo razreševanje konkretne problematike v posameznih krajevnih skupnostih, veliko vprašanj pa je bilo postavljeno tudi v zvezi z najnovejšimi ukrepi in problematiko redne preskrbe z osnovnimi življen-skimi artikli. Izpostavljena je bila vloga potrošniških svetov in poudarjeno, daje treba zagotoviti enakomerno preskrbo z vsemi artikli na celotnem območju občine. To so le nekateri drobci iz posameznih letnih konferenc. Reči moramo, da so bile skoraj vse dobro pripravljene, da so na njih sodelovali tako predstavniki OK SZDL kot tudi člani predsedstva Skupščine občine, Izvršnega sveta pa tudi Samoupravnih interesnih skupnosti. Vsi občani, ki so se teh  konferenc  udeležili, so
(Nadaljevanje na 6. stani)
OBVESTILO
Vse občane občine Domžale obveščamo, da je od 10.11.1982 dalje odprto novo odlagališče odpadkov v Dobu pri Domžalah. V bodoče bomo odvažali tudi odpadke v vseh tipskih vrečkah.
KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE TOZD KOMUNALA Enota Javna higiena
OK ZSMS DOM2ALE:
Z NOVO ORGANIZIRANOSTJO NAD STARE NAPAKE
V soboto, 6. novembra je predsedstvo OK ZSMS pripravilo v Jaršah celodnevni seminar za vodstva osnovnih organizacij. Ker so se iz nekaterih odzvali tudi po trije mladinci, se je na seminarju zbralo blizu 100 mladih.
Najprej so prisluhnili Miru Uicrrarju in Mitji Mezgecu. ki sta govorila o sedanji gospodarski, politični in varnostni situaciji v državi, republiki in občini. Nato so delegati 11. kongresa ZSMS povedali o delu in sklepih najvišjega zbora slovenske mladine.
Popoldne so vodili razpravo člani predsedstva občinske konference in opozorili na številne aktivnosti, ki čakajo ZSMS v občini to jesen in zimo na področju gospodarstva, informiranja, organiziranega preživlje-nja prostega časa, kulture, športa, pohodov, obujanja revolucionarnih tradicij, mladinskega prostovoljnega dela, štipendiranja, usmerjenega izobraževanja, popestritve dejavnosti 00 ZSMS, zagotavljanja prostorskih možnosti za delo mladih .. .
Z večerom se je seminar prevesil v 1. sejo občinske konference. Delegati so najprej razpravljali o novi organizacijski podobi občinske konference in
(Nadaljevanje s 5. strani) dobili dovolj informacij in so lahko aktivno sodelovali, posredovali svoja mnenja, pripombe, stališča in predloge.
Naše mnenje je, da so tudi letošnje letne programske konference upravičile tako opredeljeno preverjanje opravljenega dela in oblikovanje usmeritev za naslednje obdobje, obenem pa so bile tudi pomembna oblika informiranja delovnih ljudi in občanov o konkretni gospodarski situaciji in problematiki posameznih krajevnih skupnosti.
njenih organov. Ker so bile področne konference vzrok za strogo delitev osnovnih organizacij na 3 dele: v OZD, na šolah, v krajevnih skupnostih, so jih delegati zamenjali s sveti, v katere se bodo osnovne organizacije poslej vključevale glede na problematiko. Tako so ustanovili:
a) Svet za družbeno-ekc-nomske odnose, ki se ukvarja s problematiko mladih delavcev, (ne)zaposlovanjem, gospodarstvom, socialno politiko, problemi kmetijstva, inovacijam, nagrajevanjem, uresničevanjem Zakona o združenem delu, štipendijsko politiko (bivše področje Konference mladih v kmetijstvu in Konference mladih delavcev). Ta svet vodi Franc Rajer.
b) Svet za vzgojo in izobraževanje, ki se ukvarja s pionirji, dijaki, mentorji, usmerjenim izobraževanjem, raziskovano dejavnostjo, štipendiranjem, študenti.. . (bivše področje Konference mladih v vzgoji in izobraževanju). Ta svet vodi Jure Rifelj.
c) Svet za družbeno-poliri-čni sistem, ki se ukvarja z množičnostjo v ZSMS, prostorskimi problemi 00 ZSMS, financiranjem ZSMS, varstvom okolja in družbenim ter prostorskim planiranjem, družbenimi organizacijami in društvi, vključevanjem niadih v samoupravljanje (bivše področje Konference mladih iz krajevnih skupnosti, Koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva, komisije za organiziranost in razvoj). Ta svet vodi Igor Lipovšek.
d) Center za idejnopoliti-čno izobraževanje, ki se ukvarja z marksističnimi krožki, idejno-političnim delom, seminarji, usposabljanjem mladih, klubi OZN in esperantisti (bivše področje komisije za idejno-politi-čno delo, centra OZN). Ta svet vodi Marko Mokorel.
e) Center za mladinsko prostovoljno delo ostane isti, vodi ga Zvone Slovenik.
O Center za obveščanje in propagando ostane isti, vodi ga Božo Jašovič.
g) Center za organizirano preživljanje prostega časa, ki se ukvarja s klubsko dejavnostjo, telesno kulturo, kulturo, zabavo, razstavami (bivše področje Centra za klubsko dejavnost, komisije za kulturo, komisije za šport). Vodi ga Stane Pele.
h) Center za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter ohranjanje revolucionarnih tradicij ostane isti, vodi ga Ksenija Cankar.
i) Komisija za statutarna vprašanja, pritožbe in kadre ostane ista, vodi jo Stane Ora-žem.
Centri in komisije so operativna (delovna) telesa za izvrševanje konkretnih akcij, sveti so delegatsko sestavljeni organi, ki
zasledujejo problematiko mladih in predlagajo rešitve.
Nato so izvolili 5 novih članov predsedstva OK ZSMS:
1. Bojana Završnika, 1954, delavca v zdravstvenem domu Domžale, predsednik 00 ZSMS v Zdravstvenem domu, pohod-nik in član predsedstva KMD.
2. Sabino Bertoncelj, 1965, dijakinjo 3. letnika ESŠ Domžale, predsednica 00 ZSMS na ESŠ in članica predsedstva KMV1.
3. Mirana Mežnarja, 1961, delavca v Napredku Domžale, je član 00 ZSMS Napredek in član predsedstva KMD.
4. Blaža Stiplovška, 1968, učenca OŠ Vencelj Perko;bilje predsednik pionirskega odreda na OŠ Venclja Perka.
5. Stanko Grad, 1959, članico PD Domžale, učiteljico na OŠ Josip Broz Tito, bivša mentorica mladincev v Moravčah.
Za podpredsednika so mladi izbrali Franca Rajerja, delavca iz Leka, sicer pa dolgoletnega aktivnega in predanega člana ZSMS.
Seja konference in posvet sta se zaključila s triurnim plesom ali, kot pravimo: združili smo koristno s prijetnim!
Igor Lipovšek
Mladi iz Domžal na kongresu ZSMS
!
1. Po hodnik, im, ki so se zbrali iz vse ljubljanske regije, je 6. Po štirih urah trde hoje se je na Prezganju prilegel pasulj, srečno pot zaželel predsednik občinske skupščine Karel poleg tega pa je bilo treba nabrati moči za utrudljivi Kušar. 3-umi spust v Višnjo goro.
Kot povsod ob poti, so se mladi tudi v Domžalah poklonili spominu na narodnoosvobodilno borbo in socialistično revolucijo s položitvijo venca k spomeniku.
Kljub utrujenosti se je okrog muzikantov s kitaro in banjom vedno nabralo dovolj pevcev, poslušalcev, brundačev, fušarjev in ostalih ljubiteljev glasbe.
3. Na Jančah se je 90 mladincev odpočilo in pregledalo posledice, ki jih je na nekaterih pustil naporen vzpon. Sklep: Močni fantje bodo nosili tudi ženske nanrbtnike!
•••••••«••••••••••••••••••••••••
9. Ostali so se zbrali ob tabornem ognju, ki se je zaključil z izborom najlepše pohod niče, skeči in plesom. Fotografije in tekst: Igor Lipovšek
Ljudje sprašujejo, tu je odgovor:
GRADIMO JAVNA ZAKLONIŠČA?
številna delegatska vprašanja in vprašanja na zborih delovnih ljudi m občanov v krajevnih skupnostih o višini zbranih sredstev in njihovi porabi za gradnjo javnih zaklonišč nam dokazujejo zanimanje naših delovnih ljudi in občanov o usodi zbranih finančnih sredstev, katerih vir so prispevki za zaklonišča.
Vse delovne ljudi in občane obveščamo, da se je v času od 1.1.1977, ko je bil sprejet odlok o zakloniščih, do danes — stanje 1.11.1982 zbralo na posebnem računu 5.051.136,10 din. V tem času niso bila porab/jena nikakršna sredstva ne za namene gradnje javnih zaklonišč, še manj pa za druge namene.
Zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin je eden od najpomembnejših ukrepov civilne zaščite. Tako ga opredeljuje tudi novi republiški zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Omenjeni zakon določa tudi višje stopnje prispevkov. Čeprav še vedno ne takšne, ki bi zagotavljale večji pritok finančnih sredstev in s tem možnost čimprejšnjega pričetka gradnje vsaj enega javnega zaklonišča v občini Domžale, čeprav so se v zadnjih dveh letih zbrala večja sredstva zaradi večje družbene kontrole, pa še vedno ne moremo z zbranimi sredstvi zgraditi niti enega javnega zaklonišča.
Ko bodo zbrani in sprejeti predvideni novi tehnični normativi za gradnjo zaklonišč, bo občinski štab za civilno zaščito pregledal vsa zaklonišča v individualnih stanovanjskih hišah. Investitorji bodo poleg kazni morali plačati tudi prispevek, če niso zgradili zaklonišča v stanovanjski hiši ali če zaklonišče kljub predvidenim milejšim tehničnim normativom ne bo mogoče registrirati kot zaklonišče. S tako zbranimi sredstvi in doslej zbranimi sredstvi bo verjetno mogoče zgraditi vsaj eno javno zaklonišče, o lokaciji katerega pa občinski štab za CZ intenzivno razmišlja.
Sekretariat za ljudsko obrambo
DIMC JANEZ izdelovanje torbic
RAZPIS
za kadrovsko stipendijo GALANTERIJSKEGA TEHNIKA Domžale, Prečna 4
Itmarda Novak, 3-letno dekletce, s peso velikanko
Tudi to je kmetijska proizvodnja:
V SELU PRI MORAVČAH SO NAŠLI PESO VELIKANKO!
Pri pospravilih jesenskih pridelkov to Novakovi iz Sala pri Moravčah ob koncu meseca oktobra našli tudi peto ,,velikanko". Ko smo jo dali na tehtnico, je pokazala deset kg. Plod je dolg kar 45 cm in debel 43 cm.
Peso so posejali na njivi „Velika" nad vasjo, na po vrli ni 50 arov; seme so kupili v zadrugi, njivo pa gnojili z hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili. Ravno zato je pese na taki povrlini, kjer je bil leni krompir,toliko zrsstlo, saj so jo pridelali preko treh ton.
Novakova mama pravi, da bodo pridelano peso porabili za pitance praiiče in za krave — molznice.
Na sliki je triletna Bernarda, ki se je precej namučila, da je bila kos rastlini, ko jo je držala v majhnih rokah.
Jofe Novak
PLASTENKA RADOMLJE
TAKOJ sprejmemo delavca za delo v treh izmenah !
KOPIRNI CENTER 2IKO
sporoča, da smo začeli sprejemati naročila za novoletne koledarje. Vzorci so na vpogled na Savski cesti 1, Domžale.
Sporočamo, da smo začeli z novim delovnim časom in to NON STOP od 7. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.
Fotokopiramo tudi A3 format ter knjige/
r
RADIOFOTOGRAFIRANJE USPELO
Kot smo že pisali, je od 18. do 28. oktobra 1982 v naši občini potekala radiofotograf-ska akcija, v kateri so vse delovne ljudi in občane, stare nad 39 let, radiofotografirali. Od skupno 13892 pozvanih seje akcije udeležilo 12938, 513 je bilo opravičeno odsotnih (umrli, težko pokretni ali nepokretni, v bolnici ali drugih zavodih, bolni, v tujini, odselili), 179 jih je bilo radiofotografiraliih ob različnih drugih pregledih, 200 občanov pa se iz neznanih vzrokov akcije ni udeležilo (morda so prepričani, da jim se akcije ni bilo potrebno udeležiti, ker so „prezdravi"). Po poročilu Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku so bili vsi radiofotografski filmi že preči-tani in pri 233 osebah so bile najdene takšne spremembe na pljučih oz. srcu, ki zahtevajo podrobnejšo preiskavo v dispanzerju za pljučne bolezni in tuberkolozo. Ko bodo znani tudi timski rezultati postradio-fotografskih kontrolnih pregle-
dov, bo pripravljena podrobnejša statistična analiza. Ob poročilu je bila s strani izvajalca akcije podana tudi pismena informacija, da je vpliv sevanj na človeka „dober" in brez vpliva „na delovno in življenjsko okolje".
Ob tem pa moramo poudariti, da akcija še ni končana, kajti treba bo zagotoviti čim boljši odziv oseb na kontrolne preglede, kajti le s polnim odzivom na postradiofotografske kontrolne preglede bo akcija tudi dokončno uspela. To pa bomo dosegli le, če se bodo vsi, ki bodo prejeli vabila na te preglede, resnično odzvali in tako poskrbeli za svoje zdravje.
Štab za radiofotografiranje skupščine občine Domžale se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da je akcija uspela, in poziva delovne ljudi in občane, da se tudi na naslednje akcije odzovejo tako polno-številno.
Štab za radiofotografiranje SO Domžale
Doklej tako:
SMRAD V DOMŽALSKI OBČINI
Glede na nedavno pobudo krajevne skupnosti Simon Jenko Domžale, ki zahteva obravnavo varstva okolja v naši občini, je to temo uvrstila na svoj dnevni red tudi komisija za komunalne zadeve pri Skupščini občine Domžale. Smrad se kot dnevna danost pojavlja v naši občini in je kot hud komunalni problem že prisotna vsakodnevno v našem življenju. Imenovani člani izmed delegatov skupščine v tej komisiji so dodobra obravnavali položaj in sklenili sledeče:
Kako sanirati onesnaženo okolje?
Vsi onesnaževalci okolja v domžalski občini bodo do 20. novembra 1982 dostavili komisiji za komunalne zadeve SOb Domžale in Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve ter varstvo okolja SO Domžale načrt sanacije onesnaževanja okolja.
Poročilo za komisijo
Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve ter varstvo okolja bo pregledal
projekt, na osnovi katerih so izdana gradbena dovoljenja ter upoštevaje zahtevanih pogojev s strani organov in organizacij, ki so izdali soglasje h gradnji ter bo na osnovi teh ugotovitev pripravilo poročilo za komisijo.
Onesnaževanje: obravnavano bo na skupščini
Po omenjenih zbranih podatkih bo komisij predlagala problematiko onesnaževanja okolja v občini Domžale v obravnavo skupščini.
KAKO UKREPATI, ČE OPAZIMO POŽAR ALI DRUGO IZREDNO SITUACIJO
Na osnovi 58. člena Zakona o varstvu pred požarom smo dolžni vsi državljani takoj, ko opazimo požar, ali da grozi neposredna nevarnost izbruha požara to nevarnost odstraniti oz. požar pogasiti, če to ne predstavlja nevarnosti zanj ali drugega. Če sam tega ne zmore, mora takoj obvestiti najbližjo gasilsko enoto ali postajo Milice. Pri tem mu mora pomagati vsak, ki razpolaga s sredstvom za zveze ali prevoznim sredstvom.
Zaradi postopne prenove gasilsko-ne še valne službe v občini Domžale vam dajemo naslednja navodila:
A) Kako ukrepamo
- v primeru požara pokličite telefonsko številko 93 ali 92;
- občan naj vključi električno sireno v najbližjem gasilskem domu in daje predpisane alarmne znake. Nujno mora počakati gasilce zaradi posredovanja informacije Obvestiti mora tudi postajo Milice;
- v primeru, da ni v bližini telefona mora občan preko strokovne osebe sporočiti po UKVV radijski zvezi CZ, ki je običajno na sedežu krajevne skupnosti. Odgovorna oseba v sprejemnem centru bo informacijo posredovala ustreznim službam;
- alarmiranje požara v delovnih organizacijah je podobno in je urejeno z internim pravilnikom o požarni varnosti;
- znak za alarm v primeru požara je: trikrat po dvajset sekund enakomernega tuljenja s petnajst sekundnimi prekinitvami
20-
15'
20'
15"
20'
B) Kako prijavljamo
- kje gori — opis in točen naslov gorečega objekta,
- kaj gori — podatki o gorečem objektu oz. snovi,
- ali so v objektu živa bitja,
- telefonska številka, od koder je podana prijava in osebni podatki prijavitelja.
Občinska gasilska zveza Domžale
VABILO
TJesnokulturna skupnost Domžale - Komisija za podelitev priznanj, Plaket telesne kulture in Bloudkovih značk ter Občinski sindikalni svet Domžale - Komisija za šport, rekreacijo in oddih organizirata svečano podelitev priznanj. Plaket telesne kulture, Bloudkovih značk in priznanj za občinska sindikalna tekmovanja za leto 1982 zaslužnim posameznikom, teiesnokulturnim organizacijam, delovnim organizacijam, ter vrhunskim športnikom za izjemne dosežke.
Podelitev bo v soboto, 4.12.1982 v dvorani Komunalnega centra s pn čet ko m ob 20. uri.
Svečano proglasitev bomo združili z družabnim večerom, na katerem bo potekal razgovor z znanimi športniki. Za ples in razvedrilo bo poskrbela skupina „F + ", srečolov organizira Atletski klub Domžale, vse gostinske usluge pa bo nudilo Planinsko društvo Domžale.
Vstopnina 50,— din, rezervacije vstopnic pri Zvezi telesnokulturnih organizacij, dvorana Komunalnega centra Domžale. TELESNOKULTURNA SKUPNOST
DOMŽALE
Spomini Mengšana Janeza Koželja — 10
VOJNA NIKOMUR NE PRIZANESE
Tudi ob začetku II. svetovne vojne je moral Janez Koželj dokaj hitro občutiti na svoji koži vse grozote, od mučenja, zapora do čakanja na smrt. Za tiste čase je bilo že dovolj, da si bil označen kot boljševik, komunist ali nasploh naprednjak. Okupatorju se je zdela sumljiva vsaka kretnja, pa čeprav še tako nepreverjena in nenevarna. Begunjski zapori so bili v nekaj tednih natrpani z domoljubi, vsak dan pa so v bližini odmevali streli, ko so streljali talce...
Ti si komunist!
Janez Koželj je dočakal razpad stare Jugoslavije kot mnogi drugi: Ob prvi priložnosti se je vrnil domov in čakal, kaj se bo zgodilo.
V Mengšu so se fantje izredno hitro organizirali v trojke, ki so potem posamezno ali skupinsko nastopale proti okupatorju. Znane so napisne akcije v noči s 7. na 8. julij, ko so se po Mengšu pojavile parole proti nemški zasedbi. Ta dan so izbrali Mengšani za svoj krajevni praznik. Sodelovali pa so tudi 27. julija 1941. leta pri znameniti sabotaži na kamniški železniški progi in pri podiranju drogov.
Janeza Koželja takrat sicer ni bilo zraven, ker ni dobil pravočasno sporočila, že takoj naslednjega dne pa so ga privlekli na žandarmerijsko postajo in ga zaceli zasliševati, zakaj je prisostvoval sabotaži in kdo je bil še zraven. Resnično ni vedel veliko od vsega skupaj, bil pa je dovolj sumljiv še od prej, da mu niso verjeli.
„Ti, baraba, si komunist!" so vpili nanj in ga močno pretepli. Za dokaz so mu molili pod nos literaturo, ki jo je hranil doma: od zgodovine partije do organiziranja krščansko-socialne stranke pa do politične in gospodarske ureditve Rusije
Bilo je dovolj, da so ga odpeljali v zapor v Kamnik, od tam pa naslednjega dne v Begunje .. .
Vsi boste prišli na vrsto!
Koželja so zaprli v celico št. 11, skupaj s Hrenom, Glavičem in še nekaterimi drugimi. Istočasno so pripeljali v Begunje tudi več drugih Mengšanov, od Andreja Blejca naprej do nekaterih drugih članov nogometnega kluba, v katerem so bili najnaprednejši fantje, zbirali pa so se največ pri Liparju, pri Gregorcu in pri Šublju.
V Begunjah so se vsak dan vrstila zasliševanja in mučenja, ki pa so jih junaško prestajali. V njihovo celico so vtihotapili tudi ovaduha, vendar so se že med potjo na kamionu dogovorili, da ne bodo govorili o političnih zadevah.
Koželj ne bo nikdar pozabil, je večkrat poudaril, Druschkeje-vega obraza, ko je ves rdeč in zabuhel tiščal vanje, kje so komunisti, kaj še mislijo narediti in kako jim priti do živega.
„Kar glejte me, butci," je rad dodal. „Danes smo odpeljali tega in tega iz vaše celice, jutri bomo drugega in tako naprej. Brez skrbi, vsi boste prišli na vrsto! Ali ste slišali talce, kako so vpili in prosili za življenje!"
„Stari Mengšan" Janez Koželj med svojimi sotrpini
Na delu v Avstriji
Koželja so čez nekaj tednov prestavili v delovno taborišče v Kraut v Avstrijo, oz. pozneje v Krieselsdorf blizu Edlinga. Ker je prej nekaj časa delal pri tesarjih, je bil dodeljen tesarski skupini, ki je postavljala leseno ogrodje žičnice na bližnji hrib, da bi z njo spravljali les s hribov.
Ko so postavili nekaj lesenih stebrov, so z žičnico spravljali les še nekoliko višje v hrib. Nekega dne se je les ob prevozu zataknil, vlečna vrv se je odtrgala, ves les pa je priletel nazaj v spodnjo postajo žičnice. Zmečkalo je nekaj kaznjencev, veliko pa jih je poškodovalo. Koželj je bil slab meter stran od tistih, ki so bili mrtvi. Tudi tokrat je za las ušel smrti. ..
Seveda pa tudi življenjeje in delo v kazenskem taborišču ni bilo lahko. Marsikdo je omagal zaradi podhranjenosti sredi dela, veliko jih je zbolelo in umrlo naravne smrti, marsikdo pa je skušal tudi zbežati in ga je pokosila stražarjeva krogla.
Janeza Koželja je z njegovo delovno skupino celo slikal nekdo izmed stražarjev, ki se je amatersko ukvarjal s fotografiranjem. Tudi stražar je s tem tvegal svoje življenje.
Koželja so po slabem letu izpustili domov zaradi pomanjkanja dokazov.
Partizansko ime Pajo
Ob vrnitvi domov je začel Janez Koželj takoj delovati kot aktivist na svojem terenu. Dobro se je zavedal, kaj ga čaka, če ga še enkrat dobijo, toda srce mu je pač narekovalo po svoje.
Takoj je vzpostavil stike z domačimi aktivisti, prva zveza pa mu je bila Miha Vrhovnik, !u je bil mesar v Trzinu, drugače pa doma z Zlatega polja.
„Dobil sem tudi svoje ilegalno ime. Pravzaprav sem si ga izbral sam. Bil sem Pajo, nekoliko nenavadno za naše kraje, a vendar logično. Moj ded in oče sta bila Pavel in Jože, začetnici imena pa sem potem vzel za svoje ime."
Kot aktivist na terenu je izredno pogumno in temeljito pomagal pri narodnoosvobodilnem odporu.
(prihodnjič: Svoboda je bila še daleč)
Ivan Sivec
Mladi iz Doba pišejo:
SREČANJE MLADIH GASILCEV
¥**********************************************
V soboto in nedeljo, 25. in 26. septembra je bilo 3. srečanje pionirjev gasilcev v Ribnici.
V soboto zjutraj smo se zbrali pred gasilskim domov v Dobu, od koder smo potem odšli proti Ribnici. V Ribnico smo kmalu prispeli. Priredili so nam lep sprejem. Dobili smo nove prijatelje in prijateljice, pri katerih smo potem prespali. Po malici nas je čakala prva preiz-
kušnja. Reševali smo teste na temo: preprečujemo požare. Med tem časom pa so likovniki risali, prav tako na to temo. Po reševanju testov smo se morali pripraviti na drugo nalogo. Bila je praktična vaja z vedrovko. Praktično vajo smo opravili zelo dobro. Potem smo bili prosti. Počakali smo le še na razglasitev in kmalu zvedeli, da smo se uvrstili na četrto mesto. To pa
pomeni, da bomo popoldne sodelovali na kvizu. Prosti čas smo porabili za ogled Ribnice. Cas je hitro minil in na vrsti je bil kviz. Na kvizu je bilo veliko težje. Vendar smo na vsa vprašanja pravilno odgovorili in se uvrstili na dobro 3. mesto. Po končanem kvizu je bila podelitev nagrad. Potem pa smo odšli s svojimi gostitelji na njihove domove, kjer so nas lepo sprejeli.
V nedeljo pa je bilo drugače. Tekmovanja so imeli le še mla-
dinci gasilci. Zato smo se imeli v nedeljo mnogo boljše Zjutraj ob osmih smo imeli vajo za parado Potem pa smo bili prosti. Popoldan je bila parada, kjer smo sodelovali vsi mlajši in starejši gasilci. Bilo je lepo.
Po končani paradi smo odšli domov. Z našim uspehom smo bili zadovoljni.
Mojca Garantini PDMG Osnovna šola „Martin Koželj" Dob
delovni čas. Omenjeni čas velja predvsem za inspekcijske in druge službe, ki opravljajo terensko delo.
Delavcem iz 1. odstavka tega člena pripada ob sredah enourni odmor.
V upravnih organih in strokovnih službah se uvede premakljiv delovni čas, vendar ta ne sme posegati v uradne ure določene s to odredbo. Podrobnosti se določijo s pravilnikom o premakljivem delovnem času, ki ga sprejmejo funkcionarji upravnih organov v soglasju z Izvrsnim svetom.
2. člen
4. člen se spremeni in se glasi:
Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov z delovnimi ljudmi in občani, organizacijami združenega dela, drugimi osebami (v nadaljevanju uradne ure) se v vseh službah uprave, ki poslujejo s strankami razen v sprejemni pisarni vršijo:
— ponedeljek od 9. do 12. ure in
od 13. do 15.30 ure
— sreda od 9. do 12. ure in
od 13. do 17.30 ure
— petek od 9. do 12. ure in
od 13. do 15.30 ure Upravni organi stranke sprejemajo izven teh ur le v izjemnih primerih.
3. člen
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur upravnih
organov in strokovnih služb Skupščine občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 3/81).
4. člen
Ta uredba začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 8.11.1982 dalje.
Predsednik Izvršnega sveta SOb Herman BREZNIK, l.r.
Na osnovi 236. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale. št. 4/79, 7/80 in 4/82) je Skupščina občine Domžale na 6. ločenem zasedanju zbora združenega dela in 6. ločenem zasedanju zbora krajevnih skupnosti dne 25.10.1982 ob obravnavi sklepa o uporabi sredstev solidarnosti SR Slovenije za delno odpravo posledic plazov in pozabe v občini Brežice, na predlog Izvršnega sveta skupščine, sprejela naslednji
SKLEP
V skladu z 2., 3. in 5. členom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29/75) v skladu z zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti SRS za odpravljanje posledic naravnih nesreč
v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3/75), se Skupščini občine Brežice za delno kritje škode, ki je nastala zaradi pozebe in zemeljskih plazov spomladi 1981 ter znaša skupaj 103.948.350 din, odobri uporaba sredstev solidarnosti v znesku 5.275.300 in sicer:
1. Dovoli se uporaba sredstev solidarnosti, ki se združujejo na računu sredstev solidarnosti SR Slovenije v višini 5.275.300 din, kar predstavlja 3 % neporabljenih sredstev solidarnosti oblikovanih v letu 1981.
2. Sredstva solidarnosti v znesku 5.275.300 din se uporabijo v občini Brežice za naslednje namene:
— za sanacijo kmetijske proizvodnje vinogradništva na plazo-vitem območju
3.550.000,00
— za sanacijo zemeljskih plazov in popravilo lokalnih nekategoriziranih cest 1.514.900,00
— za popravilo poškodovanih stanovanjskih objektov 210.400,00
Skupaj
5.275.300,00
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE
Številka: 402-21 /82-11 Datum: 25.10.1982
PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale Karel KUŠAR, I. r.
NOVO V INŠPEKCIJSKIH SLUŽBAH
Po zveznem zakonu je potrebno, da občani vsaki dve leti konstituirajo dovodno cev od plinske bombe do gorišča ter t.i. ,Jconca" na kurišču. Zaradi mnogih pomanjkljivosti pri ravnanju s plinom bomo v eni prihodnjih številk pripravili navodilo, kako najvarneje strokovno ravnati s plinskimi napravami.
• » •
Ob težavah v preskrbi s plinom je občinski tržni inšpektor izdal (na podlagi sklepa Izvršnega sveta) dne 11.11.1982 ustrezno odločbo, s katero seznanjamo občane:
Uprava za inšpekcijske službe občine Domžale, tržna inšpekcija izdaja na podlagi 2. člena zakona o tržni inšpekciji (Uradni list SRS št. 14/74) in na podlagi 70. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnemu svetu SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS št. 24/79) v upravni zadevi trgovskih organizacij, ki se ukvarjajo s prodajo plina na drobno na področju občine Domžale -omejitev prodaje, naslednjo
ODLOČBO
Trgovske organizacije in zasebniki, ki se ukvarjajo s prodajo plina na drobno na področju občine Domžale, morajo takoj po prejemu te odločbe pristopiti k prodaji plina po posameznih poslovalnicah, kot sledi:
1. Prodaja plina velikim potrošnikom kot so:
- zdravstveni domovi,
- šole,
- vrtci,
- industrija,
- domovi ostarelih,
- drobna obrt,
- gostinstvo (zasebni družbeni sektor)
se vrši izključno v poslovalnici Kurivo v Domžalah TOZD Opremotehna Napredek na podlagi naročilnic ali izdanih potrdil na občinskem komiteju za družbeno planiranje in
družbeno ekonomski razvoj in to v dopoldanskih urah, to je od 7. do 13. ure.
2. Prodaja plina za gospodarstva se vrši na vseh šestih prodajnih mestih na področju občine Domžale vključno z poslovalnico „Kurivo" vsak dan od 15. ure dalje.
3. Poslovodje na prodajnih mestih izdajajo samo po eno jeklenko na gospodinjstvo. Nosilec gospodinjstva se mora ob nakupu izkazati s predložitvijo osebne izkaznice. Ime in priimek ter naslov mora poslovodja vpisati v knjigo evidence. Vsaka druga prodaja ni dovoljena.
4. Navedeni način prodaje velja takoj po prejemu te odločbe in do uradnega preklica te odločbe.
Obrazložitev
Tržna inšpekcija v sodelovanju z občinskim Komitejem za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj izdaja odločbo o zgoraj navedeni omejeni prodaji zaradi enakomerne oskrbe velikih potrošnikov in gospodinjstev s tekočim plinom.
Zaradi kontrole prodaje plina vsem potrošnikom je obvezno v vseh poslovalnicah voditi evidenco kot, je navedeno v izreku te odločbe.
Ukrep izrečen v dispozitivu te odločbe je utemeljen v 14. čl. zakona o temeljih poslovanja OZD v blagovnem prometu (Ur. list SRS št. 43/75) ter sklepom občinskega Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Domžale.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Proti tej odločbi je dovoljena pritožba na Republiški tržni inšpektorat, Ljubljana, Parmova 33, v 8 dneh po prejemu te odločbe. Morebitno pritožbo je vložiti pismeno alj. ustno n zapisnik pri tukajšnjem organu ali neposredno na drugostopni organ in jo je kolkovati z 40 din upravne takse.
*  * •
Na inšpekcijskih službah ugotavljajo, da v zadnjem času prihaja po različnih soseskah do problematike, ker so nezgrajeni infrastrukturni objekti, lastniki pa sc že začenjajo vseljevati v nedograjene objekte (Dob, Radomlje).
Ugotovitve pri pregledih problematike v Dobu in Radomljah kažejo na to, da v bodoče ne bo moč sprejeti
zazidalnega načrta, za neko območje, ne da bi prej imelo urejene komunalne naprave.
Ogledi široko zasnovane komisije bodo tudi v prihodnje pregledovali problematična področja (Mačkovci, Zaboršt) ter predlagali ustrezne rešitve.
Zaradi bolezni občinskega veterinarskega inšpektorja ter zaradi neodložljivih delovnih potreb so v inšpekcijskih službah zagotovili ustrezno nadomestilo za nemoteno nadaljevanje opravljanja neodložljivih nalog in opravil.
Tov. Franc ZAKRAJŠEK, veterinarski inšpektor v upravi inšpekcijske službe mesta Ljubljane bo opravljal ta dela v Domžalah in bo za stranke dosegljiv ob ponedeljkih od 17. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure na upravi
inšpekcijskih služb, Domžale, Koščeva 2.
» • *
V naši občini je pri zaposlenih delavcih v industriji ugotovljeno 20 odstotkov nesreč pri delu več, kolikor znaša republiško povprečje. To in drugj razlogi so pripeljali do potrebe po tovrstnih posvetih, ki naj dvignejo pomen varstva pri delu in zagotovijo dosledno upoštevanje varstvenih ukrepov pri delu v domžalskih delovnih organizacijah. Poleg tega pa se v Domžalah dogaja, da so že vlaganja ob izpeljavi investicij in zasnovanju tehnologije pozabila ali celo izključila varstvo pri delu in vse zaščitne pripomočke iz investicije ali tehnologije. Dogaja pa se tudi, da delavci ne uporabljajo vselej zaščitnih sredstev, ki pa jih imajo na razpolago.
Vse to je „prineslo" v letu 1981 12173 dni bolniškega staleža - zaradi 1018 nesreč pri delu v naši občini.
NOVA ORGANIZACIJA AVTO ŠOL PRI AVTO-MOTO DRUŠTVIH:
Novi Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. list SRS, št. 5/82, 84. in 85. člen postavlja strožje pogoje tudi za nadaljnji obstoj in delovanje avto šol. Tako ne morejo n.pr. ne avto šole pri Avto-moto društvih ne druge organizacije usposabljati kandidatov za voznike motornih vozil, če nimajo vsaj dveh profesionalnih inštruktorjev, ki sta v organizaciji v rednem delovnem razmerju in jima je usposabljanje kandidatov osnovni poklic. Namen tega določila je, zagotoviti pri delu avto šol večjo strokovnost, ki naj bi se odražala v boljši vsestranski usposobljenosti novih voznikov motornih vozil, kakor tudi, da bi s koncentracijo avto šol, ki so bile do sedaj pri večini Avto-moto društev, zagotovili boljšo in smotrnejšo uporabo obstoječih učil, učnih pripomočkov in drugih osnovnih sredstev. S tako koncentracijo pa bodo postavljena tudi izhodišča za smotrnejšo organiziranost avto šol, ki bodo sposobne v večji meri uresničevati določila novega zakona.
V naši občini obstajajo sedaj pri štirih Avto-moto društvih tri avto šole in sicer v Domžalah, v Mengšu in v Moravčah. Pogoje za nadaljnjo delo v smislu določil zakona izpolnjuje pa le avto šola pri AMD Domžale, ki ima že sedaj zaposlena dva profesionalna inštruktorja in je tudi sicer organizacijsko sposobna organizirati in voditi. Obe ostali avto šoli opravljata svoje delo le s honorarnimi sodelavci.
Da bi delo pri usposabljanju voznikov motornih vozil tudi še po 1. januarju 1983, torej potem, ko avto šola pri AMD Mengeš in avto šola pri AMD Moravče ne bosta imeli več dovoljenja oz. pooblastila za opravljanje te dejavnosti in svojega dela ne bosta smeli več opravljati teklo, so se izvršilni odbori Avto-moto društev Domžale, Mengeš in Moravče na skupnem sestanku dne 19.10.1982 dogovorili, da združijo vse tri, do sedaj samostojne avto šole pri Avto-moto društvih, v enotno avto šolo s sedežem v Domžalah in sicer z namenom, da tudi še po 1.1.1983 zagotovijo možnost usposabljanja
voznikov motornih vozil vsem občanom v dosedanjem obsegu in za celotni teritorij občine Domžale.
Da pa bi bila tudi združena avto šola enako blizu občanom, kot so bile dosedanje tri, so se člani izvršilnih odborov AMD dogovorili, da bosta tudi po združitvi pri avto šoli Domžale obstajala dva dislocirana oddelka avto šole in sicer v Mengšu in v Moravčah in da bodo Avto-moto društva za združeno avto šolo opravljala osnovne administrativne in organizacijske naloge na svojem območju, torej tako kot doslej. Za točno opredelitev nalog in pristojnosti Avto-moto društev v odnosu do združene avto šole so se izvršilni odbori vseh treh društev sporazumeli, da oblikujejo posebno komisijo, ki bo pripravila ustrezni dogovor. Z njim bodo točno dolo&ne naloge AMD in pristojnosti združene avto šole oz. razmejene naloge in pravice. Delo komisije mora biti organizirano tako, da bo združena avto šola lahko pričela z delom z novim letom in da bo delo tako v šoli sami kot v dislociranih oddelkih lahko neprekinjeno in nemoteno potekalo.
Dislocirane enote v Mengšu in Moravčah bodo tudi po reorganizaciji oz. združitvi svojo dejavnost opravljale z osnovnimi sredstvi, učili in drugimi učnimi pripomočki, ki so last matičnega Avto-moto društva, finančni obračun se bo opravljaj ločeno za vsako posamezno enoto oz. oddelek, enote pa si bodo po predhodnem dogovoru med društvi ali med seboj lahko pomagale tako z inštruktorji, kakor tudi z vsemi drugimi sredstvi, s katerimi razpolagajo in pomagajo pri usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil.
Z združitvijo avto šol v občini Domžale delovanje Avto-mo'o društev ne bo v ničemer okrnjeno. Društva bodo še naprej imela vpogled v poslovanje enote avto šole na svojem območju in bodo samostojno razpolagaJa z ustvarjenim dohodkom. Ker pa bodo razbremenjena nekaterih dolžnosti v zvezi z avto šolo, se bodo lažje kot doslej posvetila organizaciji še drugih dejavnosti, predvođenih s statuti, kot so športne aktivnosti, prometna preventiva, delo z mladino, strokovno usposabljanje članstva in drugim oblikam dela, ki naj pripomorejo k boljši splošni in tehnični usposobljenosti voznikov in njihovim medsebojnim odnosom, s tem pa tudi večji varnosti in kulturi na cesti.
Milan Flerin
Predsednik Izvršnega svela Herman Breznik (prvi z desne) v pogovoru z domačini v Veliki vasi
i
Na sfairti občanov v zgornjem Prckru. Predočene so jim bile vse možnosti, ki jih imajo za kmetovanje v sedanjih pogojih gospodarjenja
DIPL. ING. MIHA KOSEC
Tokrat naj v znani rubriki predstavim predsednika Smučarskega društva Domžale ing. Miha Kosca, Mengšana po rodu. Rojen je bil leta 1934. Osnovno šolo je obiskoval v Mengšu, nižjo gimnazijo je leta 1949 končal v Domžalah, oddelek za strojništvo srednje tehniške šole v Ljubljani pa leta 1953. Nato se je zaposlil. Leta 1959 se je vpisal na Fakulteto za strojništvo, kjer je diplomiral leta 1964. Prva leta je služboval v tovarni Melodija Mengeš, leta 1957 se je zaposlil v Kemični industriji Domžale, kjer je bil zaposlen 16 let. Vmes je študiral, leta 1974 pa se je zaposlil v podjetju Smelt v Ljubljani, kjer je zaposlen še sedaj. To so le mejniki v življenju dolgoletnega športnika in smučarskega delavca ing. Miha Kosca, ki ga želim predstaviti predvsem s te strani.
„Kdaj in kje ste se vključili v športne vrste? "
„Že pred vojno sem telovadil. Po vojni sem pa tekmoval za športno značko. Leta 1947 sem postal prednjak in vaditelj. Pionirje in mladince pri TVD Partizan Mengeš sem učil orodno telovadbo, 4 leta sem bil pa tudi predsednik Partizana."
„Bil ste tudi pobudnik za izgradnjo domžalske trim steze?"
„V odboru TVD Partizan Domžale sem bil zadolžen za izgradnjo trim steze na Šumber-ku. Člani so naredili veliko sami, pri tem so jim pa pomagali tudi člani Smučarskega društva, ZB Domžale, mladina tovarne Toko, tovarne so dale na razpolago potrebno orodje, veliko sta pa pomagala predvsem Zdravko Kerč in Gvido Kenda. Pri vzdrževanju je pa veliko pomagal pokojni Stane Osolin, ki je bil zaposlen v tovarni Helios Domžale."
„Kaj pa smučanja? "
„Že leta 1952 sem obiskoval vaditeljski tečaj za smučanje, leta 1959 sem pa postal smučarski učitelj. Smučanje je bilo vzporedna dejavnost - sekcija TVD Partizana. V Mengšu je bila smučanja zelo razvita."
„Kdaj ste pa prišli v Domžale in se vključili v domžalsko športno življenje? "
,,V Domžale sem prišel leta 1964 in se kaj kmalu vključil v domžalsko smučarsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1964. Pred tem je delovalo še kot sekcija Fizkulturnega društva, nekaj časa pa tudi v okviru Smučarskega društva Ihan. Leta 1966 je postalo samostojno.
Predsednik sem že vrsto let. Ze od ustanovitve dalje nadvse uspešno delujeta pri SD Domžale Franc Vulkan in Avgust Orehek, ki sta mi pri delu v veliko pomoč."
„SD Domžale prireja številna tekmovanja. Pa mi prosim še o tem malo več povejte."
„Domžalski smučarji veliko tekmujejo. Prirejamo tudi sindikalna smučarska tekmovanja. Preje smo tekmovali spontano in manj organizirano, vendar ne tako kot sedaj. Naši člani so dosegali na tekmovanjih lepe uspehe. V začetku so najboljši prejemali največ praktične nagrade (puloverje, smuči, nogavice, vetrovke). Uporabljamo domača smučišča, okrog Domžal, predvsem na Veliki planini in Krvavcu. Nekdaj so učenci osnovnih šol, katerih vodja je bil prof. Bukovec, hodili smučat na Menino planino. Sedaj naši tekmovalci tekmujejo od vrhunskega razreda, mladinskega in coca-cola pa do cicibanov."
„Katere sekcije pa delujejo pri SD Domžale? "
„SD Domžale ima več sekcij. Tekmovalna skrbi predvsem
za tekmovanja v alpskem smučanju, kjer imamo 64 tekmovalcev in 10 trenerjev. Komisija za množičnost se ukvarja predvsem z organizacijo izletov in poučevanju smučanja, na izletih ob sobotah in nedeljah. Delujeta tudi tekaška in sodniška sekcija, ki skrbi za organizacijo tekem (društvo ima 37 sodnikov). Vaditeljska sekcija ima 47 vaditeljev in učiteljev-trenerjev. Deluje še sekcija za jadranje na deski ter razne komisije."
„Kaj pa gospodarska dejavnost? "
„Društvo za delovanje nima zadosti finančnih sredstev. Za pridobivanje dodatnih sredstev prireja gospodarske akcije, tombole, občasno izdaja bilten, skrbi za reklame na tekmovanjih, organizira pa tudi komercialne tekme za delovne organizacije. Obisk na tombolah je zelo velik, saj je bilo na letošnji tomboli okrog 16.000 ljudi. Sredstva, namenjamo za delno nabavo opreme, za pokrivanje stroškov treningov in tekem in za kadre. Starši tekmovalcev morajo prispevati od 10-80% vseh stroškov, in ti stroški niso majhni; letos bodo pa ti stroški še občutno višji."
„Kaj prispeva k temu, da smučarji dosegajo tako lepe uspehe? "
„Važne so delovne navade, odpornost, odgovornost vključevanja v življenje, da se tekmovalci lahko spoprimejo z večjimi težavami. Redni tekmovalci trenirajo po poostrenem programu. Trening na snegu traja od 24-128 dni. V vrstah SD Domžale sta tudi dva reprezentanta Primož in Nataša Matičič. Od teh tekmovalcev je 32 tekmovalcev v zveznem, republiškem in območnem rangu. Imamo tudi vsakoletne tečaje v Kranjski gori, ki se jih udeležuje do 500 tečajnikov. Iz tega kadrujemo nove tekmovalce. Ce bo letos dovolj snega, bo naše največje smučišče Pustovka, pa proga za veleslalom in Veliki vrh nad Maganom, ki sta že na ihanskem terenu in v Kranjski gori. V društvenih vrstah je preko 1300 članov, letno obnavlja članarino preko 500 članov, vedno pa prihajajo novi. Vsako leto imamo v lastni orga-
nizaciji 16 tekem, saj vsako soboto tekmuje do 5 skupin."
„Kaj pa dom in družina? "
„V Domžale sem se preselil leta 1964. Najprej smo 4 leta stanovali, nato sva pa z ženo zgradila hišo na Rojski cesti. Žena Silva, gradbeni tehnik,je bila najprej zaposlena pri Gradbenem podjetju Obnova, kasneje pa pri Komunalnem podjetju Mengeš. Zadnja leta se je posvetila domu in družini. V zakonu sta se nama rodili 2 hčerki, ki še študirata.
„Kaj si pa želite kot dolgoletni športnik, predvsem pa kot smučarski delavec? "
„Da bi bilo v vrstah SD Domžale čim več smučarjev, da bi bilo v društvu prijetno počutje, da bi tekmovalci dosegali čim lepše uspehe, da bi bilo čimveč uspešnejših tečajev, da bi bilo čimmanj poškodb. Želeli bi tudi, da bi našli skupni jezik z delovnimi kolektivi, da bi v šolskih kolektivih nudili večjo pomoč, želeli bi tudi boljše sodelovanje z vzgojno varstvenimi ustanovami, saj imamo za dobro vadbo dovolj kadrov. Želeli bi tudi, da bi nas pri naših naporih s potrebnimi in razpoložljivimi sredstvi podprla tudi družba. Želeli bi tudi, da bi dobili primerne prostore. Sedaj imamo sobo poleg prostorov Društva invalidov, v stavbi poleg podjetja Alko Domžale. V veliko pomoč pri našem delu sta nam zakonca Maja in Jože Mali, ki sta nam dala na razpolago prostore. Ce bo naš plan dela za prihodnjo sezono podprt, bo uspeh zagotovljen, kar ne bo težko, saj imamo dovolj dobrih trenerjev. Želim si pa tudi, da bi bilo manj sestankov, saj zaradi tega nastajajo že družinski problemi. Ce bodo odbori še naprej tako uspešno delali kot doselj, saj je bilo pri tomboli angažiranih preko 100 članov, več kot 50 članov pa dela tudi v raznih odborih. S tem, da bomo čimveč mladih odtegnili od ceste, bo naš namen prav gotovo dosežen."
Tone Ravnikar
domžalska, ban
ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA
VPRAŠANJE DELEGACIJE KRAJEVNE SKUPNOSTI JARŠE-RODICA:
VPRAŠANJE: Kaj je s pohištvom, ki ga občinska uprava menja; zakaj ga ne bi mogle dobiti pisarne krajevnih skupnosti?
ODGOVOR: Ze v letu 1980 je na svoji 94. seji, dne 31.1980 Izvršni svet med drugim sprejel sklep, s katerim je pooblastil Sekretariat za občo upravo, da inventar, ki je odpisan, prenese v uporabo krajevnim skupnostim in društvom.
V zadnjih dveh letih je bilo na podlagi ugotovljenih potreb tako odstopljeno po inventuri odpisano pisarniško pohištvo skupaj devetim krajevnim skupnostim in petim društvom v občini Domžale kot brezplačni prenos, kakor sledi:
1. Krajevna skupnost Blagovica:
3 kom rolo omare, 1 kom pisalna miza, 1 kom klubska mizica, 1 kom miza brez predalov
2. Krajevna skupnost Cešnjice pri Blagovici:
1 kom pisalna miza, 1 kom rolo omara, 1 kom pisalni
stroj
3. Krajevna skupnost Mengeš:
2 kom rolo omare
4. Krajevna skupnost Trzin: 2 kom rolo omare
5. Krajevna skupnost Ihan: 2 kom rolo omare
6. Krajevna skupnost Dob:
2 kom rolo omare, 1 kom pisalna miza
7. Krajevna skupnost Trojane:
S kom pisalna miza, 1 kom omara, 4 kom stoli
8. Krajevna skupnost Rova:
2 kom omare, 2 kom mize, 10 kom stolov
9. AMD Lukovica: 2 kom pisalne mize
10. Društvo invalidov Domžale: 1 kom pisalna miza
11. Taborniški odred „Uporni plamen" Mengeš: 1 kom pisalna miza, 1 kom rolo omara
12. Izpitna komisija za voznike motornih vozil Domžale: I kom rolo omara
13. ZRVS in ZZB Domžale:
1 kom pisalna miza, 1 kom stol, 4 kom omare za arhiv
14. Krajevni skupnosti Simona Jenka Domžale pa smo kot novoustanovljeni skupnosti odstopili večji del rabljene opreme iz skupščinske dvorane.
Trenutno imamo v evidenci vloge še štirih krajevnih skupnosti, med katerimi je tudi vloga KS Jarše-Rodica z dne 19.7.1982 in jih bomo skušali rešiti v okviru možnosti po inventuri in zaključnem računu za leto 1982.
(odgovor pripravil tov. Brane Heferle, sekretar Sekretariata za občo upravo občine Domžale)
VPRAŠANJE: Šola Josip Broz Tito je premajhna in nefunkcionalna. Problem je izredno pereč in znan že dalj časa. Kdo, kako in kako intenzivno ta problem rešuje?
ODGOVOR: Odbor za svobodno menjavo dela ima v svoji pristojnosti tudi odločanja o financiranju programskih osnov investicij in tekoče spremljanje le-teh.
Prostorski problem osnovne šole Josip Broz Tito je resda znan že dalj časa. V ta namen so bili izdelani idejni projekti
prizidkov navedene šole, naročen pa je tudi glavni projekt. Čas pričetka gradnje prizidkov še ni znan, ker so v tem trenutku edini vir financiranja investicij sredstva tretjega samoprispevka, kjer pa je vrstni red gradenj določen s programom.
(odgovor pripravila tov. Irena Gričar, sekretarka Občinske izobraževalne skupnosti Domžale)
VPRAŠANJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA:
VPRAŠANJE: Glede na stalno prisoten problem prehrane šolskih otrok v domžalski občini, je bilo zastavljeno vprašanje, zakaj ob načrtovanju nove osnovne šole Vencelj Perko ni bila projektirana šolska kuhinja z zadostno kapaciteto obrokov?
ODGOVOR: Ob načrtovanju Osnovne šole Vencelj Perko je bilo glede na predvideno število učencev zahteva investitorja, naj se projektira šolska kuhinja s kapaciteto 1000 obrokov.
Ob predaji objekta in uporabi kuhinje pa je ugotovljeno, da predstavlja poseben problem skladiščenje živil in poljščin, kajti skladiščnega prostora s potrebno površino 80 m2 ni.
Pri načrtovanju je bilo namreč predvideno, naj bi šola vsakodnevno nabavljala živila, govora je bilo celo o dobavi pol pripravljenih živil.
(odgovor pripravila tov. Irena Gričar, sekretarka Občinske izobraževalne skupnosti Domžale)
VPRAŠANJE: Ali obstoji evidenca o številu družbenih stanovanj, ki so bila spremenjena oziroma preurejena v poslovne prostore ter koliko je teh stanovanj v občini Domžale?
ODGOVOR: Iz evidence o številu družbenih stanovanj, ki so v upravljanju pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Domžale in njihovem zmanjšanju zaradi prekvalifikacije v poslovno prostore, je v S.letih (77-81) razvidno naslednje:
v letu 1977
5 stanovanj - nadomestna 4 (z večjo površino in vrednostjo kot 5 enot)
1 stanovanje — prenos razpolaganje in upravljanje KS za njeno dejavnost v letu 1978
6 stanovanj; nadomestnih 6 (od tega 3 nadomestna starejša)
v letu 1979
8 stanovanj - nadomestnih družbenih S stanovanj. 2 z zakupom lastniških stanovanj, za enega se je ugotovilo, d je bila prvotna namembnost skladišče čas uporabe za stanovanjske namene je bil začasen in je šlo za uspostavitev uporabe prvotne namembnosti
v letu 1980
3 stanovanja - nadomestno 1, za 1 uspostavitev v prvotno stanje, za 1 - predvidena sprememba namembnosti (Gorjusa 19).
v letu 1981
1 stanovanje - nadomestno z nakupom starejšega stanovanja od etažnega lastnika
Več sprememb namembnosti oz. izknjiženja stanovanj bo v letu 1982 (dokončno ob popisu ugotovitve stanja 32.1982). Tako se ugotavlja za Groblje n. internat (kjer je 6 stanovanj), da ge za vzpostavitev v prvotno stanje namembnosti objekta, ker uporaba prostorov za stanovanje ni bila v smislu prekvalifikacije stanovanj za poslovne prostore v Domžalah na Ljubljanski 70, je bilo dano predlagatelju s tem, da izpolni določila zakona o stanovanjskih razmerjih glede spremembe namembnosti stanovanjskih prostorov v poslovne prostore. (Nadaljevanje na 16. strani)
ka - naša banka
li      • i ' k W
(Nadaljevanj*.' s 15. strani)
(odgovor pripravil tov. Janez Končan, v.d. vodja delovne skupnosti SIS materialne proizvodnje občine Domžale).
VPRAŠANJE DELEGACIJ ZA ZZD - OSNOVNA SOLA MARTIN KOŽELJ. DOB:
VPRAŠANJE: Strokovna služba socialnega varstva je zadolžena za pravočasno obveščanje sol in staršev o presola-nju - kategorizaciji otrok v OŠ Olge Avbelj in ostale šole s prilagojenim programom.
Čeprav točno vedo, kdaj se šola začne, letos teh odločb ni bilo pravočasno in smo imeli na šolah mučne situacije prve dneve pouka, ker so prišli tudi otroci, ki bi morali biti v drugih šolah. Kaj je vzrok temu?
ODGOVOR: V okviru Strokovne službe SIS Socialnega skrbstva Domžale je ustanovljena Strokovna komisija I. stopnje za razvrščanje in razvid otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki na podlagi v okviru zakona o usposabljanju invalidnih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Ur. list SRS, št. 19/76) in Pravilnika o razvrščanju... (Ur. list SRS, št. 18/77) evidentira in razvršča ter na potuje otroke motene v telesnem in duševnem razvoju na usposabljanje v organizacije za usposabljanje.
Strokovno komisijo sestavlja S članov in sicer: psiholog, pedagog, pedopsihiater, pediater in soc. delavec.
Le socialni delavec je delavec Strokovne službe SIS socialnega skrbstva Domžale, medtem ko so vsi ostali člani zunanji sodelavci in opravljajo to delo poleg svoje redne zaposlitve. V vseh ostalih primerih, ko gre pri otroku za simptomatiko, ki zahteva preglede drugih strokovnjakov, ki niso člani tuk. strokovne komisije s poslužujemo strokovne komisije za razvrščanje pri drugih, glede na simptomatiko, primerno institucijo.
Razvrstitve ni postopek Strokovne služba SIS socialnega skrbstva Domžale uvede, ko prejme priglasnico, ki mora biti popolno izpolnjena, žal smo v letu 1982 prejeli od 23 priglašenih otrok, le S popolnih pri glasnic in le 4 obširna poročila šol o motenem otroku, čeprav so le-ta nujno potrebna za boljšo osvetlitev problema, oz. spoznavanja otroka.
Komisija za razvrščanje potrebuje poleg že navedene pri glasnice in poročila šolskega pedagoga o motenem otroku še naslednje dokumente: socialno anamnezo, poročilo pediatra, poročilo pedo psihiatra, poročilo specialnega pedagoga, poročilo psihologa ter po potrebi še druge dokumente. Ta poročila ne smejo biti starejša od šestih mesecev.
Ko prejmemo vso navedeno dokumentacijo, strokovni delavec pri SIS socialnega skrbstva skliče teamsko konferenco. Na teamski konferenci morajo biti prisotni vsi člani strokovne komisije za razvrščanje.
Strokovna komisija I. stopnje za razvrščanje na teamski konferenci izda izvid in mnenje praviloma na podlagi neposrednega pregleda otroka, oz. na podlagi medicinske in druge dokumentacije.
Na podlagi izvida in mnenja strokovne komisije za razvrščanje, 13. čl. Pravilnika o razvrščanju ..., ter Zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, izda Svet za varstvo družine pri SIS socialnega skrbstva Domžale v primeru, da se otroka razvrsti, odločbo o razvrstitvi, medtem ko v primeru, da otrok ni razvrščen, odločbe ne izda, saj otrok ostaja v rednem procesu izobraževanja.
Odločbo je dolžna Strokovna služba vročiti staršem oz. skrbniku v roku 8 dni po sklepu Sveta za varstvo družine. Po preteku roka za pritožbo, če pritožba ni vložena, postane pravnomočna in Strokovna služba SIS Socialnega skrbstva Domžale jo lahko pošlje šoli, oz. ustanovi, ki je otroka priglasila v razvrstitev in organizacijo, v katero je otrok napoten.
Proti odločbi se lahko starši oz. skrbnik pritoži na II. stopnjo Strokovne komisije za razvrščanje (Skupnost socialnega skrbstva Slovenije) in sicer v 1S dneh od prejema odločbe; Pritožbo vložijo posredno na I. stopnjo ali neposredno na II. stopnjo.
Odločbo o razvrstitvi in napotitvi posredujemo obema organizacijama, tako osnovni šoli, kije otroka priglasila, kot tisti, v katero ga napotimo, lahko šele po pravnomočnosti oz. izvršljivosti II. stopnje odločbe.
S tem kratkim opisom samega postopka smo želeli prikazati pot oz. čas, ki je potreben od prejema priglasnice do končne realizacije oz. napotitve. Ker se zavedamo, koliko nevšečnosti je prihranjeno staršem, če pravočasno prejmejo odločbo o razvrstitvi, smo v letošnjem letu vse osnovne šole v občini Domžale zaprosili za priglasnice z dopisom, dne 15.2.1982.
Večino prijavnic smo prejeli do konca junija 1982, tako da smo izvedli 28.6.1982 teamsko konferenco. Ker smo po tem času prejeli še 7 priglasnic, smo morali ponovno sklicati teamsko konferenco, kar je bilo možno glede na čas počitnic oz. dopustov izpeljati najprej šele 24.8.1982.
Ob tej priliki vas bi radi seznanili z veliko težavo, ki nam otežuje delo in sicer se neredko dogodi, da smo mi prvi, ki starše seznanimo s priglasnico za razvrstitev ter s šolskim neuspehom njihovega otroka. Dogaja se celo, da otrok uspešno zaključi razred, medtem ko šola predlaga uvedbo razvrstitvenega postopka, zaradi šolske neuspešnosti. Zato slišimo nemalo ogorčenih besed staršev na naše nepristojno vmešavanje v njihovo družino.
Upam, da smo vam s tem le nekoliko približali sam postopek in čas, ki je potreben za izpeljavo in izvršljivost odločb, kar bi nam v prihodnje omogočilo sodelovanje na način, ki bi bil tako staršem kot vam in nenazadnje tudi tukajšnji Strokovni službi sprejemljivejši.
(odgovor pripravila tov. Mirjana Primožič, vodja strokovne službe SIS socialnega skrbstva Domžale)
VPRAŠANJE DELEGACIJE KRAJEVNE SKUPNOSTI KRTINA:
VPRAŠANJE: Krajevna skupnost je že večkrat v pismeni obliki obvestila razne forume, največkrat pa SKIS, da je most čez potok Čudno v Brezju podrt, uporabljal pa se je predvsem za prehod kmetov na njive na drugi strani potoka. Sedaj morajo kmetje n polja naokrog čez vas škocjan.
Še večji problem in precejšnja nevarnost s cestno prometnega vidika pa je most čez Čudno v Krtini, kateri je v celoti dotrajan, polovica mostu pa je dobesedno luknjasta tako, da se vidi potok, ki teče pod njo. Deske, ki so pribite, so strohnele in popadale v vodo, tako da vožnja s kolesom preko mostu sploh ni možna, ker lahko oz. bi lahko prišlo do nezgode. Prav tako most v Krtini preko Radomlje ni več varen, saj je les popolnoma preperel, prav tako tudi ograja, ki je na eni strani sploh ni več. Ta most, ki ga uporabljajo poleg ostalih udeležencev v prometu predvsem otroci, ki gredo in se vračajo v šolo pa je še toliko bolj nevaren, saj je precej visoko nad gladino vode in ker nima ograje obstoja nevarnost, da pade z njega v vodo kateri izmed šolskih otrok. Prosimo vas, da o tem še vi obvestite pristojne službe.iz SKIS-a so nam odgovorili, da za to nimajo sredstev.
O stanju mostov bomo obvestili še ustrezne službe, ki bodo, v to smo skoraj prepričani, prav zaradi mostu čez potok Čudno v Krtini po ogledu na kraju samem cesto zaprli za ves promet.
ODGOVOR.. Navedena problematika je dobro poznana Samoupravni komunalni interesni skupnosti ter je za oba problematična   mostova pridobila   ustrezno tehnično dokumentacijo in soglasja.
Eden od treh problematičnih mostov (tam, kjer je že znak za omejitev prometa), bo zagotovo rekonstruiran v letu 1983, medtem ko za rešitev ostalih dveh mostov ni sredstev.
(Nadaljevanje na 17. strani)
(nadaljevanji- s 16. strani)
Za vse eventuelne dodatne informacije, lahko vedno dobite na Samoupravni komunalni interesni skupnosti Domžale.
(odgovor pripravila Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale).
VPRAŠANJE DELEGACIJE KRAJEVNE SKUPNOSTI DRAGOMELJ - PŠATA:
VPRAŠANJE: Izvršni svet SO Domžale je v marcu 1982 predlagal krajevni skupnosti, da pristopi k razširitvi ptt omrežja v občini. Krajevne skupnosti so določile člane v gradbeni odbor za razširitev omrežja.
Sprašujemo: zakaj predlagani odbor še ni zaživel (še ni bil sklican) in kdaj bo?
ODGOVOR: V zvezi razširitve ATC Domžale za 1000 tf priključkov je Podjetje za ptt promet Ljubljana naročilo izdelavo projekta za krajevno telefonsko omrežje v Domžalah že v začetku letošnjega leta, le-ta pa je bil v teh dneh tudi dokončno izdelan. Cena izdelave projekta je bila 2,3 miljona din, katero je plačalo PTT. Projekt pa je ovrednoten za 101.480.000 din. Dne 22.10.1982 je bil na Podjetju za ptt promet v Ljubljani razgovor med predstavniki občine Domžale in PTT, kjer je bilo dogovorjeno, da bo IS SO Domžale v drugi polovici meseca novembra 1982 sklical KS v zvezi združevanja zgoraj navedenih sredstev.
(odgovor pripravil tov. Franc Konda, direktor TOZD PTT Domžale).
VPRAŠANJE DELEGACIJE KRAJEVNE SKUPNOSTI DRAGOMELJ - PSATA:
VPRAŠANJE: VGP - Hidrotehnik Ljubljana je v letu 1981 /gradil razbremenilni kanal na potoku Psa ta v naselju Pšata.
Ugotavljamo naslednje:
- na objektu ni možen normalen prehod (prevoz), saj ni niti določena, niti urejena prevozna pot,
- vse zemljiško-lastniške zadeve so neurejene. Ni izvršena izmera zemljišč in vsklajena s katastrsko evidenco,
- nerešeno je še nadomestilo zaradi (zamenjava zemljišč ali odškodnina) gradnje izgubljenih zemljišč.
Zahtevamo, da se na zastavljeno vprašanje poda celovita informacija in da se kompletna gradnja dokončno uredi brez odlašanja.
ODGOVOR: Na vaš dopis št. 020-18/82-10 z dne 29.9.1982, s katerim ste nam posredovali tri delegatska vprašanja, ki se nanašajo na gradnjo razbremenilnega kanala
na potoku Pšata v naselju Pšata, vam sporočamo naslednje odgovore:
1. Ureditev razbremenilnika Pšata v naselju Pšata je bila izvedena po odobreni tehnični dokumentaciji in izdanem gradbenem dovoljenju št. 351-1140/89-3/7 z dne 25.7.1979.
Prehod preko suhega razbremenilnika je bil predviden v podaljšku obstoječe poti, ki vodi na travnike, ki ležijo med staro Pšato in razbrmenilnikom.
Prehod je urejen kot tlakovana rampa z lomljencem in je primeren za prevoz vseh vrst kmetijskih strojev.
Izvajalec gradbenih del, VGP Hidrotehnik - TOZD Hidrogradnje bo ta prehod pregledal in ga po potrebi obnovil
- popravil najkasneje do 20.11.1982.
Pripominjamo, da je bil za izvedena dela izvršen tehnični pregled dne 3.6.1981, uporabno dovoljenje pa je izdala SO Domžale, dne 24.3.1982 pod štev. 351-422/82-3/8.
2. Ugotavljamo, da se lastniške zadeve že urejajo, saj je izmera zemljišč že izdelana. Izdelan je tudi obračun odvzetih površin posameznim lastnikom. Na podlagi tega obračuna bomo sklepali kupne pogodbe za zemljišča, posevke in kulture, v kolikor že niso bile sklenjene oz. zneski izplačani. Glede cenitev je preverba v teku.
Po sklenitvi kupnih pogodb bomo sprovedli spremembo lastniškega površinskega stanja v Zemljiški knjigi, s tem pa bodo novi lastniški odnosi v celoti urejeni.
Predvidevamo, da bodo kupne pogodbe sklenjene do konca letošnjega leta, v kolikor ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov.
Spremembe stanja v Zemljiški knjigi pa naj bi bile izvedene v letu 1983.
3. Nadomestila zaradi gradnje v obliki odškodnin bodo rešena po postopku, ki je že opisan v točki 2.
Opuščeni rokavi Pšate pa bodo odmerjeni in v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih preneseni na Kmetijsko zemljiško skupnost Domžale, ki jih bo odprodala prosilcem
- kmetijskim proizvajalcem po ceni, ki jo bo določil sodni cenilec. Pri odkupu bodo imeli prednost tisti kmetje, ki so izgubili del svojega zemljišča zaradi izgradnje razbremenilnega kanala na Pšati.
V programu dela OVS je zajeta ureditev lastniško zemljiških odnosov zaradi regulacije Pšate. Dela so v teku in si prizadevamo, da jih bomo tudi uspešno zaključili.
(odgovor pod točko 1 in 2 je pripravil tov. Golob Alfonz, dipl. ing. gr., vodja VG področja OVS Ljubljana; odgovor pod točko 3 pa je pripravil komite za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja občine Domžale).
»CESAR« MLEČNE CESTE!
„Cesarjev" BIZILJ Ignac iz Češnjic pri Moravčah je kmečki sin in že nad 30 let vozi mleko za Ljubljanske mlekarne s celotnega območja Moravske doline.
Zagotovo ni krajana, da „Cesarje-vcga" Načeta ne bi poznal že od malih nog. Verjetno je vsak, ki oddaja mleko, že imel možnost, da se je z njim pogovarjal. Za voznika-avtoprevoznika ni ovir, da vsak dan v zgodnjih jutranjih urah, s svojim tovornjakom in cisterno za mleko ne bi pohitel po cesti po svojo vsakodnevno mlečno bero.
Njegov delavnik traja od ra»va-iga jutra, pa do nekako desete ure dopoldne, ko se vrne nazaj z avto-
mobilom in prazno cisterno v Moravče.
Zanj ne sme biti ovira niti nedelja, praznik, pa tudi ne mraz in ne okvara na vozilu. Dvakrat na dan mora prepeljati iz Moravč v Ljubljano preko 2.000 litrov mleka.
Že kot dvanajstletni deček je pričel prevažati mleko s konjsko vprego in to vsak dan od Peč do Moravč, kasneje pa s traktorjem. Ce bi ne imel veselja do službe, bi to naporno delo že zdavnaj pustil!
Doslej je Nace prevozil s svojim tovornjakom - Mercedesom preko milijon kilometrov in sicer brez generalnega popravila motorja, saj ni imel celo niti prometne nesreče.
Pravi, da dvatisoč litrov mleka dnevno res ni veliko, pa vendar ta količina nekaj pomeni, ko v central-
no zbiralnico v Ljubljano pripeljejo vse cisterne z belo tekočino.
So ljudje, ki opravljajo svj poklic s srcem. Mednje sodi tudi naš prevoznik Nace BIZILJ. Srečno pot, Nace!
Jože Novak
Se, še en krajcarček 'mam, ga Integralu dam ... AVTOBUS ALI VLAK ALI NIC
Mengeš, 2. novembra 1982. Vem, da bo ta datum, ko bo članek ušel, hudo neaktualen, a vendar tvegam, ker mi nekaj pravi, da se to ni zgodilo samo zaradi poprazničnega dneva.
Odšel sem na mengeško avtobusno postajo deset minut pred šesto jutranjo uro. Prišel je prvi avtobus, nabito poln. Ustavil je toliko, da sta iz njega izletela dva potnika. Čakamo naprej. Bilo nas je kakšnih petnajst. Pride drugi avtobus. Dvakrat prenapolnjen. Izgnetejo se trije potniki, vstopiti zopet ne more nihče. Že nas je okdi dvajset. Pride tretji avtobus. Narahlo se začne daniti. Iz avtobusa preklinjajoč izstopi en potnik, vstopiti ne more nihče. Čakajočih nas je že za srednje velik avtobus. Pripelje četrti avtobus, zopet prenapolnjen. Nihče ne izstopi, nihče ne more vstopiti. Dela se že dan, ura je nekaj minut čez pol sedmo. V peti avtobus se poženemo kot ovce iz staje, potem pa vso pot do Ljubljane stojimo na enem ali dveh prstih, tesno ob naključnem sopotniku, na njegovi nogi, rami, telesu ali obratno. Letijo gumbi, brišejo se čevlji ob obleko, letijo kletvice in zbadljivke. Šoferji in sprevodniki nemočno kličejo, nas rotijo, nas prosijo, si lomijo roke: Pomikajte se nazaj! Kam? ne ve nihče, ker zadaj ni vrat, da nas bi sproti izmetavali.
Tedaj se obudijo stari kompleksi Mengšanov, zakaj skozi Mengeš ne vozi vlak, s katerim bi se lahko kulturno pripeljali na delovno mesto v Ljubljano. Potniki imajo tudi smisel za uporabne variante:
1) Odslej bomo iz Mengša hodili peš v Ljubljano kot naši stari očetje. Hoje bi bilo za dve uri. Možna podvarianta: Spredaj najbolj navdušeni iz kluba prijateljev Integrala z zastavami, z njimi pevski zbor, morda tudi godba na pihala. Integralovo društvo se začasno spet preimenuje Viator/ popotnik/.
2) Zelo primeren bi bil prevoz s konjsko vprego. Treba bi bilo najeti nekaj voznikov z lojtrniki, za smetano pa kočija, morda celo s trojkami itd. Plačalo bi se s senom.
3) Odhod v L,ubljano s tovornjaki. Nič hudega, če zmanjka goriva, saj bi bilo na njih toliko potnikov, da bi tovornjak zlahka porivali tudi sami.
4) Najbolj vneti pristaši vlaka zahtevajo udarniško akcijo, s katero bi Mengeš povezali z železniško progo. Progo bi gradili medtem, ko bi čaka/i na po/prazen avtobus, kar bi zagotavlja/o velikansko število udarniških ur.
5) Nekateri godrnjači so predlagali varianto avtobusov brez sedežev, kot je na primer v živinskih vagonih, tako da ne bi bilo v avtobusih socialnih razlik, saj je večina iz Kamnika sedela na sedežih, Mengšani in Ločani pa so že vnaprej obsojeni na skromno stojišče, z uvedbo avtobusov brez sedežev pa bi se vsi enotno peljali kot živina.
6) Padli so zoprni predlogi, da bi v jutranji konici in ob popoldanskih vračanjih iz službe organizirali nekaj avtobusnih prevozov samo iz Mengša. Podvarianta bi bila tudi lokalni prevoz do Trzina na vlak.
7) Največji prenapeteži pa bi pričakovali vsaj še dva avtobusa več, in to kar naravnost iz Mengša, saj se nekaterim — bogpomagaj! — mudi celo v službo. Govorili so celo o javni razpravi na krajevni skupnosti in podobno.
8) Osma vrsta potnikov je odšla domov in ni rekla nič: Nekatere smo potem le srečali v Ljubljani, kamor so se po uri čakanja zapodili z lastnimi avtomobili in s težko privarčevanim gorivom, nekateri pa so vzeli kar dopust, morda celo bolniško, če že malo netolcujemo zadevo.
9j Deveta vrsta potnikov pa je odšla s kolesom ali peš na bližnjo železniško postajo. Kolegica iz Domžal mi je povedala, da je pripeljal vlak v Domžale nekaj čez šesto uro z dvema prenapolnjenima vagonoma, tako da ni mogel sprejeti niti enega potnika. Tako smo bili Mengšani vsaj moralno potolaženi.
Dodatek: Namen članka je, da se takšen 2. november ne bi ponovil, da nas ne bi znova presenečal, da bi se vsaj za silo obrnilo na bolje. Nekateri pa predlagajo celo, da se Kamničani, posebno pa šolska mladina, sploh ne bi vozili z avtobusom v konicah, še večji optimisti pa bi si radi naročili delovno mesto iz Ljubljane kar na dom, tako da ne bi bolela glava ne Integrala ne potnikov.
Glas pregnetenega v konzervi
Ivan Sivec
DEJAVEN AKTIV KMEČKIH ŽENA
V krajevni skupnosti Moravče, so letošnje leto organizirali gospodinjsko-kuharski tečaj, ki se ga je udeležilo precej žena. Tečaj je bil v prostorih osnovne šole ,,Jurij Vega" v okviru aktiva kmečkih žena iz vseh štirih krajevnih skupnosti Moravske doline. Strokovno predavanje sta imeli tovari šici Strgarjeva in Kovačeva o ureditvi vrta, negi okrasnih rastlin in pripravi enolončnic. Svoje predavanje je opravil tudi domači zdravnik dr. Radomir Durič. Predavanje je bilo spremljano z barvnimi diapozitivi.
Meseca junija so organizirali dvodnevni izlet za članice v Novi Sad na ogled kmetijskega sejma. Poleg sejma so si žene ogledale tudi zanimivosti mesta. Prenočile so v počitniških hišicah na Ilovki. Naslednji dan
so si ogledale še tovarno „Podravka" v Koprivnici. Z njimi je bil tudi vodič, ki je izletnicam pripovedoval o zanimivostih krajev, koder so se peljale. Spremljala sta jih še predsednica Francka Štefan in mentor Janez Ocepek. Naj omenim, da so bile skoraj vse članice aktiva žena v teh krajih prvič; izjavile so, da si takih izletov še želijo.
V razgovoru s predsednico AKŽ tov. Francko Štefanovo, upokojenko iz Krašc pri Moravčah, sem izvedel marsikaj; tudi to s kakšnimi težavami se je srečevala ob ustanovitvi aktiva, posebno pridobivanju članic. Predsednica je že šesto leto, kljub temu, da je večkrat na sejah prosila za zamenjavo. Le-te ni dobila vse do danes.
Jože Novak
Predsednica aktiva kmečkih žena Francka Štefanova je vedno nasmejana ženska
Montiram in popravljam centralno kurjavo po ugodni ceni 1.000 din za radiator. Informacije ob večerih na naslov
TONE SKOK Depala vas 53 61230 Domžale
Novo v Radomljah:
SPET DOMAČ KRUH
Pred dnevi je bila v Radomljah skromna svečanost, s katero so ob navzočnosti predstavnikov občine Domžale in delovne organizacije „2ito" odprli novo krajevno pekarno domačega kruha.
Ta kruh so že dolga leta pekli v Radomljah, vendar v razmerah, ki so bile za peko kruha vse prej kot primerne. Na stari lokaciji so peko kruha opustili pred slabim letom, pred dnevi pa je v preseljeni peči stekla nova peka kruha v Kulturnem domu, kjer so v kletnih prostorih nekdanjega mladinskega kluba našli vsestransko ustrezne oz. primerne prostore.
Zahvaljujoč veliki skrbi krajevnih dejavnikov, so uspeli v slabem letu vzpostaviti delo v novi pekami, hkrati pa so odprli tudi priročno trgovino, kjer bodo kruh tudi prodajali.
Za sedaj ga bodo dnevno spekli eno tono, pripravljeni pa so, če bo potreba, da ga spečejo tudi več. Glede na to, da k tej pekami poleg Radomelj gravitirajo tudi kraji in zaselki kot so Preserje, Rova, Homec, Nožice in drugi je zagotovo, da je peka kruha (in povrh se domačega) pridobitev velikega pomena. Povedali so nam, dje celotna investicija veljala nekako 250 milijonov starih dinarjev.
Matjaž Brojan
INTEGRAL
DO GOLFTURIST
TOZD Hoteli in žičnice Kamnik po.
OBJAVLJA prosta dela in naloge
1. VEČ NATAKARJEV
Pogoji: KV natakar, praksa zaželena
2. POMOŽNE DELAVKE V KUHINJI
Pogoji: Nk ali PK delavka, 1 leto delovnih izkušenj
3. ČISTILKE
Pogoj: NK delavka
4. VEČ SPREVODNIKOV NA ŽIČNICI
Pogoji: poklicna šola ustrezne smeri
5. DVEH BLAGAJNIČARK
(za določen čas - sezonsko delo)
Pogoji: srednja strokovn izobrazba ustrezne smeri, 2 leti delovnih izkušenj
Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v roku 15 dni na naslov: SOZD Integral, kadrovski oddelek, Celovška 166, Ljubljana.
OGLAS
Medicinska sestra vzame v varstvo otroke. Informacije     na telefon
721-683.
r
•EKVtt
5}VALNIH STROJtV KLAftČAA TIWE Vir, brtwf*m 8
FOTOREPORTAŽA S POHODA OD DOMŽAL DO NOVEGA MESTA
4. Na Prežganju so nas pričakali pionirji s prisrčnim kulturnim programom.
S. Za prehrano so skrbeli vojaški kuharji.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
I VABILO - VABILO - VABILO - VABILO - VABILO -
s     Tudi letos vas vabimo na prireditev, ki je posvečena
§ invalidom.
1    V četrtek, 16. decembra ob 18. uri bo v hali KomunaJ-
I nega centra literarni večer z naslovom ŽIVLJENJE, KI
I ZMAGUJE.
H    Na njej bo ob diapozitivih in glasbi citer in kitare
s predstavljena proza invalidke Marjetke Smrekar. =    Toplo vabljeni na zanimivo srečanje!
1 OK ZSMS DOMŽALE
=lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllttllllllllllllllllllllllllllllllH
-.
SREČANJE JAMARJEV GORENJSKE NA GORJUSl
V nedeljo, 14. marca 1982 se je že v dopoldanskem času zbralo v Jamarskem domu na Gorjuši mnogo jamarjev iz vseh mamarskih organizacij Gorenjske iz Kamnika, Kranja, Medvod, Bleda, Ljubljane in seveda iz Domžal. Posvetovanje jamarjev je začel predsednik Jamarske zveze Slovenije Daro Preizinger iz Kranja. Po uvodnem referatu predsednika so se jamarji razdelili v dve skupini.
Predsedniki, tajniki in društveni funkcionarji so se nato zbrali na skupnem posvetovanju o. delu društev. V poročilih o delu. uspehih in težavah so se jamarji bolje spoznali. Največ časa so namenili Izobraževanju članstva, izpopolnjevanju jamarskega katastra, težavam s pre-skrbovanjem jamarske opreme ter izdelovanju jamarskih pripomočkov, ki jih ni mogoče kupiti na tržišču. V jamarstvu se namreč vsebolj uveljavlja nov takoimenovani vrvni plezalni sistem, zato je razumljivo, da so prav temu posvetili največ časa. Prednost te novosti je v tem, da v globoka brezna skozi težko prehodne pasaže in rove ni treba nositi žičnih lestvic, ampak zadostujejo vrvi. Za plezanje po vrveh se je do sedaj uporabljalo več različnih priborov, ki so jih jamarji preizkušali in dopolnjevali že nekaj let. Po številnih analizah so se odločili za enoten pribor, saj ga bodo tako lahko izdelovali v večjih serijah, bo cenejši in ga bo kot upajo lažje kupiti na domačem tržišču.
Da bi se jamarji iz različnih društev in klubov med seboj bolje spoznali in dosegli še večje uspehe so se na posvetovanju dogovorili za več skupnih med-društvenih raziskovalnih akcij. Domžalski in kamniški jamarji so v ta namen že v lanskem letu organizirali skupno akcijo v Kamniško jamo nad Kamniško Bistrico.
Uspešno sodelujejo tudi kamniški in kranjski jamarji. Dorr.žaJćani bodo v jesenskem času organizirali tako skupno ra/;..kov:iln<J akcijo v eno najtežje dostopnih jam na svojem območju v Majčevo brezno v Javoršici, kjer so že pred leti čez 60 metrov globoko brezno postavili žičnico. Čeprav so se prebili že 153 metrov globoko, upajo  na  nova  odkritja. V
spodnjem delu brezna, kjer je dolg ozek rov s številnimi jezeri in sifoni bodo varvali vodni to, da bi ugotovili, kje ta voda izvira. Večja raziskovalna dela potekajo v štirih novih podzemskih jamah na Studencu, kjer so našli močan vodni pretok. Z varvanjem so ugotovili, da voda, ki še vedno ustvarja podzemeljske rove, sifone, dvorane in brezna priteka iz severovzhodne strani iz Škocjanskih gozdov, iz Rohanta in iz moravske strani, izvira pa v Studenški jami na Studencu.
V drugi skupini so se zbrali mlajši jamarji - reševalci. Njihova naloga je bila reševanje ponesrečenih jamarjev iz jam in brezen. Prav gotovo je to najbolj odgovorna in najtežja naloga. Zato je potrebno znanje večkrat obnoviti in dopolniti s praktičnimi vajami. Ponesrečenega jamarja je treba prav tako reševati iz podzemlja po vrveh. Jamar mora najprej presoditi, če ponesrečenemu tovarišu lahko sam pomaga brez zdravniške pomoči. Za takojšnjo reševalno akcijo brez zdravnikove navzočnosti se jamarji odločimo le v primeru manjše poškodbe npr.: zlom roke, noge in podobno. Ena najbolj nevarnih pa je prav gotovo poškodba hrbtenice, kjer je nujna pomoč zdravnika  na  kraju nesreče.
Izkušnje so pokazale, da je treba v Sloveniji organizirati več jamskih reševalnih skupin. Na tem posvetovanju so se odločili, da bodo gorenjska jamarska društva organizirala svojo reševalno skupino, ki jo bodo sestavljali najboljši jamarji plezalci iz vseh društev. Ob zaključku je vodja skupine Tomaž Planina opozoril še na nekatere že pred leti sprejete sklepe glede reševanja.
Stane Stražar Domžale
Peter Učakar, družbenopolitični delavec iz Velike vasi je bil gostitelj in koordinator obiska
DOM/AK ANI l SPESNI 11 1)1 NA HUDIČEVEM STOLPE
NOVI VOZNI RED
za progo LJUBLJANA—KAMNIK smer: Ljubljana—Klimnik
Velja od 2. 11. 1982
Postaje
LJUBLJANA Brinje Črnuče Trzin
Depala vas Domžale Rodica Jarše
Homec pri Kamniku
Bakovnik
KAMNIK
KAMNIK MESTO
4 48
4.54 5.05 509 5.12
5 15 5.18 526 529 5.33 5.37 539
5.29 534 545 5.50 5.53 5.56 5.58 6.01 604 6.09 6 12 6.14
708
7.14 7.19 7.24 727 7.30 7.34 7.37 7.40 7.44 748 7.50
8.00 8.06 8.11 8.16 8.19 8.29 8.32 8.35 838 8.43 8.47 8.49
9.00 9.06 9.11 9.16 9.19 929 9.32 9.35 9.38 9.43 9.47 9.49
10.00 10.06 10.11 10.16 10.19 10.29 10.32 1035 10.38 10.43 10.47 1049
00 06 11 16 19 29 3? 35 38 43 47 49
12.00 12.06 12.11 12.16 12.19 12.29 12.32 12.35 12.38 12.43 12.47 12.49
1300 13.06 13.11 13.16 13.19 13 29 13 32 13.35 13.38 1343 13.47 13.49
13.55 14 01 14.05 14.10 14.13 14.23 14.26 14 29 14.32 1437 14.41 14.43
14.22 14 28 14.34 14.40 14.43 14.47 14.49 14.53 14.56 15.01 15.05 15.07
1500 15.06 15.11 15.16 15.19 15.29 15.32 15.35 15.38 15.43 15.47 15.49
16.00 16.06 16.11 16.16 16.19 16 29 1632 16.35 16 38 16.43 1647 16.49
17.00 1706 17.11 17.16 17.19 17 29 17.32 1735 1738 17 43 1747 17.49
1800 18.06 18.11 18.16 18 19 18 29 18.32 1835 1838 18.43 1847 1849
1900 1906 19.11 19 16 19.19 19 29 19 32 1935 19.38 1943 1947 19.49
smer: Kamnik—Ljubljana
Postaje
KAMNIK MESTO
KAMNIK
Bakovnik
Homec pri Kamniku
Jarše
Rodica
Domžale
Depala vas
Trzin
Črnuče
Brinje
LJUBLJANA
4.32 4.35 438 4.42 4.45 449 4.52 4.55 458 504 5.10 5 15
5.08 5.11 5.15 5.20 524 5.28 5.31 5.34 5.37 5.43 5.49 5.54
5.45 5.48 5.51 555 6.04 608 6 11 6 14 6.17 623 6.29 6.34
6.19
6.22 6.25 629 6.32 6.36 6.39 6.42 6.45 6.51 6.57 7.02
8.05 8.08 8.11 8.15 8.20 824 8.27 8.30 8.33 8.39 845 8.50
905 908 9.11 9.15 9.20 924 9.27 9 30 9.33 9.39 9.45 9.50
10.05 10.08 10.11 10.15 10.20 10.24 10.27 10.30 1033 10.39 10.45 10.50
11.05 11.08 11.11 11.15 11.20 11 24 11.27 11.30 11.33 11.39 11.45 11.50
12.05 12.08 12.11 12.15 12.20 12.24 12.27 12.30 12.33 1239 12.45 12.50
13.05 13 08 13.11 13 15 13.20 13.24 13.27 13.30 13.33 13.39 13.45 13.50
14.00 14.03 14.06 14.10 14.14 14.18 14.20 14.23 14.26 14.37 14.42 14.48
14.58 15.08 15.11 15.15 15.20 15.24 15.27 1530 15.33 15 39 15.45 15.50
1605 16.08 16.11 16 15 16.20 1624 16 27 16.30 16.33 16 39 16.45 1650
17.05 17.08 17.11 17.15 17.20 17.24 17.27 17.30 17.33 1739 17 45 17.50
18 05 18.08 18 11 18 15 18.20 1824 1827 1830 18.33 18.39 1845 18.50
19.05 19.06 19 11 19.15 1920 19 24 19 27 19.30 19.33 19.39 19.45 19.50
20 05 20 08 20 11 20 15 20 20 20.24 20 27 20 30 20.33 20.39 20 45 20 50
Vlaki ne vozijo ob sobotah, nedeljah in praznikih.
" -> železniško postajališče Trzin (v novem Trzinu). Dosedanje postajališče Trzin se začasno preimenuje v Depala vas.
Opomba: odprlo je novo;
V
SPOMIN!
2. novembra smo se na pokopališču v Komendi poslovili od ROMANA HUM AR J A, dolgoletnega mladinskega aktivista. Roman je bil predsednik OO ZSMS v Homcu, kasneje pa se je vključil tudi v delo OK ZSMS Domžale. Tako je vodil Center za klubsko delo, kasneje pa je bil predsednik Konference mladih iz krajevnih skupnosti. Rad je hodil na obiske po OO ZSMS v domžalski občini in se aktivno vključeval v razreševanje raznovrstnih in perečih mladinskih problemov. Romanu je pripadla tudi čast, da je bil delegat domžalske mladine na 10. kongresu ZSMS v Novi Gorici.
Kasneje se je Roman zaposlil, odšel na služenje vojaškega roka in si ustvaril družino. Kljub temu se je še vedno rad oglašal na OK ZSMS Domžale in nam pomagal z nasveti. Toda njegovo mlado življenje je prekinila prometna nesreča.
Romana bomo ohranili v spominu kot delovnega in požrtvovalnega mladinca in bomo nadaljevali delo, ki smo ga skupaj z njim začeli na OK ZSMS Domžale.
Predsedstvo OK ZSMS Domžale
ZAHVALA
Tiho nas je v oktobru zapustil
VALENTIN RUČIGAJ
iz Mengša
Dolžni smo zahvalo vtem, ki ste mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustila
KATARINA VRHOVEC
iz Limbarske gore
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo imeli radi, ji lajšali ure težke bolezni in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni.
ZAHVALA Ob smrti nate drage
FRANČIŠKE KOŠIR
te iskreno zahvaljujemo vtem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo imeli radi. ji lajšali ure težke bolezni in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Mož Peter i sinovi.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dobrega moža in očeta
BLAŽA JUDEŽA
Zg. Loke 16
se iskreno zahvaljujemo sosedom, ki so nam pomagali v težkem trenutku. Vsem sorodnikom, znancem in sodelavcem pa se zahvaljujemo za darovano cvetje in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sin Blaž in hčerki Irena in Maja
ZAHVALA
Ob smrti dragega ata, starega »ta, brata, strica in svaka
FRANCA SKOKA
iz Zg. Kosez 13, Moravče
se iskreno zahvaljujemo vtem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji
poti.
Vtem skupaj iskrena zahvala I Vsi njegovi domači.
ZAHVALA ZAHVALA
Ob .jgub! moža. očeta ,n starega očeta 0b Smn' naSega moža' oče,a'
in pradedka
STANETA MARKIČA
12 Male Loke
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga imeli radi. rru la|4ali ure težke bolezni in ga v tako velikem Številu spremili na njegovi zadnji poti.
Njegovi domači.
ZAHVALA
Ob boleči  izgubi mojega dobrega moža in očeta
MIHA CER AR J A—MARTINA
borca NOV
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem in prijateljem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornikoma za poslovilne besede
Žena Ivanka in vsi njegovi.
JOŽETA MRĆUNA
Barličevega ata iz Drtije 14 pri Moravčah
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih. Hvala vsem. ki ste darovali cvetje ali se ga kako drugače spomnili.
Žalujoči vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči  izgubi  naSega dragega očeta, deda in pradeda
JANEZA KOŽELJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, izrekli poslovilne besede in sožalje.
Vsi njegovi.
iN MEMORIAM: VINKO HABJAN
Le nekaj dni pred dnevom mrtvih - 26. oktobra t.l. so se številni sorodniki, prijatelji in znanci ter številni gasilci na domžalskem pokopališču posloviti od ustanovnega in častnega člana Občinske gasilske zveze Domžale ter častnega člana Gasilskega društva Domžale, Vinka Habjana. Pokojni Vinko je izhajal iz znane Slatkanove gostilne v Zgornjih Domžalah, kjer se je rodil pred 71. leti. Tudi sam je bil dolga leta gostilničar in kmetovalec, dokler se ni njegova rojstna hiša morala umakniti razširitvi tovarne Helios Domžale. Z družino se je moral preseliti h Kršmancu, prav tako v Zgornje Domžale, kjer je po daljši težki bolezni tudi umrl. Sin in hčerka sta odšla od doma. Sin živi v Avstraliji, hčerka pa v Avstriji. V njegovem novem domu je ostala le žena.
Pokojni Vinko pa ni bil znan le kot gostilničar in kmet, Domžalčani se ga spominjamo predvsem kot dolgoletnega in neumornega gasilca, saj je bil srčen gasilec in vedno in ob vsaki uri pripravljen pomagati bližnjemu v nesreči.
V vrste domžalskih gasilcev je stopil kot 21-letni fant leta 1932 in je tako letos imel za seboj že 50 let gasilskega staža. Gasilstvu je bil predan, saj mu je gasilstvo pomenilo več kot ostala dela, lahko bi skoraj rekel
kot dom. Že kmalu je opravil strojniški tečaj, kmalu pa tudi častniški tečaj za oficirje v gasilskih vrstah. Po vojni je s pokojnim Janezom Lenčkom imel veliko zaslug pri reorganizaciji Gasilskega društva Domžale. Dolga leta je bil predvsem v operativni službi in bil dolgoletni poveljnik. Ko je bila organizirana Okrajna gasilska zveza Kamnik, je bil tudi funkcionar te zveze za območje Domžal, Mengša in Moravč. Že takrat je bil poveljnik v domžalski gasilski zvezi. Leta 1955 je bil med ustanovitelji današnje Občinske gasilske zveze Domžale, ki zajema območje celotne domžalske občine. Bil je tudi častni član te zveze, pa tudi poveljnik te zveze. Koje leta 1970 prišlo do reorganizacij in reelekcij tudi v gasilskih vrstah, se pokojni Vinko kar ni mogel vživeti v to, posebno še, ker je k temu pripomogla tudi zahrttna bolezen.
Za dolgoletno uspešno in predano delo v gasilskih vrstah je prejel številna najvišja gasilska priznanja in odlikovanja in to v občinskem, republiškem in zveznem merilu.
Od pokojnega Vinka so se poleg domačih, prijateljev in sorodnikov, pevcev Moškega pevskega zbora upokojencev Janez Cerar poslovili tudi številni gasilci s prapori, ob odprtem grobu pa se je od njega poslovil v imenu Občinske gasilske zveze Sandi Rihtar.
Bodi mu lahka domača zemlja, svojcem pa iskreno sožalje.
TOR
* —————^— ★
★ * ★
*
★ ★
* *
★ ★
★ ★
★ ★
★
____★
★ ★ * *
vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo zadan
29. november
* * ★
*
*_
★
★ * *
★ ★ ★
* *
★ ★ ★ ★ ★ *
★
* * ★ * ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ * ★ ★
OBJAVA !
Avto moto društvo Domžale organizira vsak mesec tečaje za voznike motornih vozil kategorije „A" in „B .
Prijavite se lahko v društvenih prostorih AMD Domžale vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure razen sobote.
Gostitelji in gosti - učenci iz Richtersvila v Švici ob priliki obiska Arboretuma v Vočjem potoku. Učenci iz Švice so bili gostje mladih iz šole Šlandrove brigade v Domžalah
DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER
00 Toka n. sol. o.. Domžal«
61230 Domžal«. Kidričeva 1
Telafon 061/721-611. telex 31424 YU TOKO
S svojimi TOZD:
— Galanterija
— Potovalni izdelki
— Torbarttvo Maribor
— Drobna galanterija Žižki
— Usnjama
— Maloprodaja
— Co m mer ob -DSSSS
PROIZVODNI PROGRAM: ženske torbice, potovalni izdelki, aktovke in mape, pasovi, drobna galanterija, izdelki iz reptilij, rokavice. Šolske torbe, športne torbe
vrhnje usnje in usnjena podlaga
Ca zalita biti oblečeni Iportno in elegantno notite konfekcijo in pokrivala tovarne tlamnikov in konfekcije
UNIVERZALE DOMŽALE
Izdelki to iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih
HELIOS
BARVE
LAKI
EMAJLI
DEKSTRINI
LEPILA
UMETNE SMOLE JEDILNA IN TEHNIČNA OUA
r
INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV INDUPLATI r.o., JARŠE p. DOMŽALE
Delovna organizacija INDUPLATI JARŠE
VAM ČESTITA OB PRAZNIKU
Papirnica
Ko
ičevo
poŠta domžale
Izdelujemo:
raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke,
več vrst sestavljenih
kartonov,
zlasti s premazom
oplemenitene kartone
za grafično embalažo
OBRTNIK
Mengeš
Opravlja:
zidarska, ključavničarska, steklarska in parke-tarska dela
Priporoča svoje, usluge in čestita za prazniki
KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE DOMŽALE, Ljuba Sarcarja 4
tO
Priporoča svoje storitve Kolektiv čestita
"M L I N O S T R O J" TOVARNA STROJEV DOMŽALE
VSEM OBČANOM ČESTITAMO
TOSAMA
POfrTTfHI
IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE
SEMESADIKE
MENGEŠ
z delovilči:
Semenarno In Drevesnico Mengei Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tilini pri Murski Soboti nudi gozdno teme, aadike pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras In et priporoča
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOVI
Živilski kombinat
»2ITO« LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA DOMŽALE
ČESTITAMO
EMONA DO KMETIJSKA KOOPERACIJA, p-o. Dom tak, Kidričeva 14
(Urjarnoatmi proizvodnje in odkapo« ..■de&ov, prodajetaami kjnattjskaea re-i v DrjButeJah. Lnkovld. BlaforlcC Moravčah. Kamniku, Komendi. TuMnjaki dobni, poepe-ievaino stnJbo za uueusaaitnje zuabanea kzaatijatva in Hiazomo-kreditno shifbo ta priporoča m čestita-
TEKSTIL
TOZD
rde
o. sol. o. 61234 Mmgai
izdelujemo in prodajamo tehnične in iglaste f lica ter sodobne talne obloge za poda. Delovni kolektiv cenita vtem občanom
TOVARNA PO ZAME NTE RIJE
Pridružuj« m čestitkam In priporoča vw vrne tkan« elastike, svileno In najlon eiattl-ko. elastične in neelastične trakov«, vrvic«, trakov«
TAMISC
Uradimo vam kvalitetno opremo a trgovske lokal«, netil« In gostinske obrat«.
S« priporočamo
Radomij«
proizvaja Jaian la«. jedltn« In Md«in« garnitur«
Priporočamo proiivod«
-AVT08ERVI8« •1130 DOMŽALE. P. p. 74
Toktfon: 721131, 721-Ut ŽIRO RAČUN: 50120*01
DEJAVNOSTI: Pooblaščam VW In VOLVO SERVIS a prodajo nuarmth oVov • Klapar-ako-lloanka popravila avtobuaov In kamionov v—h lipov btdaiav* alumlnlfakih nađgradanj (kaaonov) na v—h vratah tovornih votH
MELODIJA MENGEŠ
Čestitamo za praznik,
Proizvajamo eUaiint instrument*, zvefoe notn«
table.
Priporočamo tvoj« izdatka
/jjw "7SJSS
Kol«ktiv
dtlovn« organizacij«
* iNAPREDEli
llnillfjllil T0*0 PMHRANA
TOZD OOfTIRaTTVO IN TURIZEM TOZD OSKRBA m priporoča na nakup vnkovrttnaiJ potro*-naga blaga v tvojih prodajalnah lirom občina
04
EKSPLOATACIJA
PREDELAVA
IN OPLEMENITENJE
NEKOVIN "ti UMIT" DOMŽALE
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA
nudi
tvoje proizvoda In kvalitetne uetu-
Kovintko in ftrnjno pedkttje
izd«lava in monuta opreme za eittlr-nt naprav« komunalnih In induatrif akih odpadnih voda, izgradnja regionalnih \ preskrba i pitno vedo In odpadnih voda ikezi cietllno napravo
INDUSTRIJSKI KOMBINAT
"PLANIKA" KRANJ
TOZD "MOJCA" LUKOVICA
V
Priporoča tvoja kvalitetna utlug« in častita za praznik
Restavracija t garnl hotelom
"PRI KONSKU" Trojan« - avtobutn« pottaja - parkirni prostor - domete ki mednarodna kuhinja - krofi - zavitki - klobata - pecenioa z zal|«m - piUanoi.
Oami hotel - naprekinjano odprt - 03 portelj (33 tob) prijetna zajtrkevelnlei oz. prottor, ki ja uporaben za iprejem zaključnih družb, za taja, eattanke poelovnlh ljudi, primaren za poroka. Sončna tarata
Priporočamo ta I
GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO
GIP "BETON" ZASAVJE TOZD OPERATIVA DOMŽALE
Priporoča svoje ttontve m čemu ta praznik
ZAVAROVALNICA "TRIGLAV"
Poslovna enota
Ćettltamo za praznik
in priporočamo tvoja ttoritv«
GOZDNO GOBPOOARrrVO DOMŽALE