116. številka. Ljubljana, v ponedeljek 22. maja. XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan ivefer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijnko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld. — Za Lju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec, po :m kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi „Gledališka stolba". D pravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari. namerava, pripravljala se je tudi resno in tako se jjako ozbiljno razmere po deželi, mora se vprašati, je uže naprej znalo, da se bode pri tej predstavi ne bode li ta gledališčna demonstracija za Srbijo dogodilo kaj posebnega. Dvomi krogi so celo privatno pred predstavo povpraševali prt uredništvih radikalnih listov, se li prireja kaka demonstracija, ker bi sicer kraljice ne bilo v gledališče. Ta uredništva nijso bila galantna dovolj, ampak skrbela so, da je bilo dosti radikalnih elementov pri predstavi. Takoj v prvem dejanji, ko pravi Camerlin „Če vladar nij dober, naj ga narod odpodi!" nastalo je gro-movito ploskanje iz vseh stranij. Pri dvogovoru mej knezom in Evo Bluntovo, v katerem se ljudstvo naziva „canaille", pričel pa je burni ropot in krik, piskanje in žvižganje. Na to postal je strašen nered, policija potegnila je sablje, mej poslušalci nastopali so govorniki, ki so govorili o izdajstvu, o surovej sili in o podkupovanji s tujimi novci, nekatere gospo so omedlevale in naposled se je pred gledališčem razvnel pravi pravcati boj mej občinstvom in vojaki, tako da se šteje denes nad dvajset nevarno ranjenih, Občinstvo pobilo je okna v gledališči in pri kočijažih raznih dostojanstvenikov in napalo vojake s koli in kamenjem, vojaki pa so rabili sablje in bajonete in več ljudij bilo je potisnenih v 7 metrov globoko jamo, v katerej bi se moral v kratkem položiti temeljni kamen za spomenik kneza Mihajla. Mej demonstranti cul se je baje pogosti klic: „Proč z Milanom!" Dopisnik „Gazete Narodovre", ki prinaša iz Belega grada jako obširno poročilo o neredih v 10. dan t. m., iz kojiu se sme sklepati, da je pri spela razjarienost političnih nasprotnikov na vrhunec in da je predrznost opozcijonalne stranke uže skrajua. „Kdor je gledal ta nered in pri tem se javljajočo strast," tako piše omenjeni dopisnik, „in kdor pozna začetek resnobnih dogodeb, »lično kakor nekdaj predstava nFigarove ženitve" v Parizu, al: pa — ,,Nemice s Portici" v Bruselji ....** Vsekako bilo je od srbske vlade jako neprevidno in malo plemenito, gledališčne predstave upo-trebljevati proti opoziciji in tako rekoč vzbujati škandal, kateri bode imel sigurno važne posledice in utegne prouzročiti popoln prevrat v vnanjl politiki mlade srbske kraljevine. Iz državnega zbora. Z Dunaja 20. maja. [Izv. dop.| V petek nadaljevalo se je zborovanje v državnem zboru. Ob jednajstej uri imela se je pričeti seja, a poslancev je v zbornici malo Število. Še le polagoma prihajajo in predsednik dr. Smolka otvori sejo o polu dvanajste j uri. V zbornico je prišel novovoljeni poslanec iz češkega vlasteljstva baron Nadhernj. Na desnici bil je srčno pozdravljen. Prisegel je v češkem jeziku. Ministerstva predsednik pozivlje v posebnem pismu k volitvam v delegacije. Vlada prijavila je dve predlogi o prodaji dveh erarnih poslopij in jedno o oproščenji od pristojbin zn gališko deželno posojilo o zadevi gališke transverzalne železnice. Mej peticijami je denes veliko število tacib, ki so zoper naseljevanje rus ki h ž i d o v v Avstriji; 5 ali 6 jih je iz dunajskih predmestij, druge so iz nemških mest Krem s, S te in, M a liter n in jedna iz mesta Steyr. Vse te peticije predložil je vitez Schiinerer, ki zahteva, da naj se dado v stenografički zapisnik. Na levici se živahno "V LJubljani 22. maja. Sosednja nam mala Srbija vzbuja vedno veliko pozornost, ker tam doli Se vedno vre in kipi in se nij še povrnil notranji mir. Nasproti stojite si dve stranki: vladna Avstriji prijazna stranka in opozicija, na čelu jej bivši minister Jovan Ris ti č, ki se, kakor znano, močno nagiba na stran Rusije. Boj mej tema strankama je ljut in bije se z vaa-kersnim, drugod v parlamentarnem življenji nikakor običajnim orožjem. Zadnje potovanje kralja Milana križem svoje države, nij imelo druzega namena, nego uničiti opozicijo in njenih pristašev pridobiti na svojo, na vladno stran. Iz tega razloga rekel je tudi deputaciji, ki se mu je prišla poklanjat iz Dragačevega: „Vi morate iztrebiti ljuliko!" to je opozicijo. Člani deputacije poslušali so te kraljeve besede baje tihi in s po-vešenimi očmi. a vladni listi vporabljali so ta in več kraljevih izrekov kot prilično sredstvo, s katerim more se brcniti in oškodovati opozicija. A tudi opozicija, kakor naravno, nij pasivna, temveč odgovarja po jednacem načinu in tako vrši se srdit boj mej zastopniki nasprotnih političnih nazorov, katerega izid je dan denes Se popolnem negotov. Temu srdnemu nasprotstvu mora se tudi pripisovati zadnji škandal v belgradskem gledališči, o katerem se piše po vseh časopisih in ki ima večji pomen, nego bi se mislilo v prvem hipu. Vlada je namreč hotela, da se v gledališči predstavlja Sar-dou-ova igra „Rabagasu, v katerej se zabaciva in smeši vsakeršna opozicija, misleč, da jej bode i ta gledališčna predstava dobro sredstvo proti opoziciji. Opozicija pa, ki je tudi dobro vedela, k&j se LISTEK. 2T O V- (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh; XVI. (Dalje.) „Neki Silin," nadaljeval je Paklin, „me je tu obiskal. Tudi njemu pisal je Neždanov pred smrtjo nekoliko besed. Ta Silin me je prosil, da mu rečem : ali se nijso v Neždanovljevej zapuščini našli kaki papirji ? — Neždanovljeve stvari zapečatila je vse sodnija .... ali papirjev nij bilo mej temi nobenih, ker jih je on uže prej vse sežgal. Ali vi ne veste, da je on verze delal? Škoda, da jih je uničil; jaz sem preverjen, da je vmes marsikaj dobrega bilo. Vse propalo je ž njim in je za večne čase izgubljeno. Spomin v prijateljih pa je vse, kar je ostalo, — da i ti prijatelji iz sveta izginejo." Paklin je utihnil. „Sipjaginovi pa," nadaljeval je kmalu, „tisti tako ljubeznivi, neiznosljivo bahati ljudje, ti so zdaj na vrhunci slave in moči!"—MaŽurina se nij spo-minala, kdo so ti ljudje; Paklin pak sovražil je oba, osobito pa njega tako, da se nij hotel odreči in tudi ta dva malo izbrisal. — „V tej hiši vladi, fin ton! Tu se o ničem drugem ne govori, ko o dobrih dejanjih in krepostih! Jaz sem opazil, da je ondu, kder se preveč o tem govori, isto tako kakor v sobi kacega bolnika, ki je partiinirana — pod vonjavo skriva se kje kakšen smrad! — To je jako sumljivo! Ti, j edini ti Sipjaginovi krivi so Neždanovljeve smrti!" »Kaj je pa s Solominom ?a vprašala je MaŽurina. Postalo jej je neiznosljivo govorjenje tega o njem poslušati! „Solomin!" vzkliknil je Paklin. „Ta je pošten in prebrisan, ter se je pošteno vsega spasil. Prejšnjo svojo tovarnico je zapustil in najboljši delavci šli so za njim. Mej temi tudi nekov vražji dečko, Pavel po imenu. Osnoval je svojo tovarnico na vkupne troške in vkupen dobitek, nekde v Premskej guber-niji. On ne popusti, česar se je lotil. Njemu ga nij para! Glavna stvar pa je ta: da ne skuša rane človeštva najedenkrat in povsod celiti. — Mi Rusi smo pa narod, vedno čakajoč, da pride nekdo in nas na jedenkrat vse ozdravi, vse naše rane zaceli, kakor se bolen zob izdere. — Kdo pa bode ta čarovnik? Darvinizem? Delo? Arhip Perepenljev? Kakšna vojska? — nKar hočeš, oče, le zob mi ; izderi!!!" - To vse je v nas lenoba! — Solomin pak ta nij tak ... on ne izdira zob . . .!!" Mažurina naredila je z roko znamenje, ko da hoče reči: »No, tega smemo iz našega zapisnika izbrisati." „A, tista devojka," vprašala je potem, „ime sem pozabila, tista, ki je ... z Neždanovoni . . . utekla . . . kaj je ž njo ?" „Marijana? Da, ta je zilaj žena tistega Solo-mina. Uže leto dni je tega, da sta poročena. Iz začetka se mi zdi, bila je le tako njegova žena, a zdaj sta res poročena. Da . . .a!" Mažurina naredila je ono isto znamenje, kakor poprej. Nekedaj bila je ljubosumna na Marijano, zdaj je bila srdita, kako je mogla njemu nezvesta postati?! . . . „Ali nij morda tudi uže rodila?" vprašala je zaničljivo. „Kdo zna; morda uže," odgovoril je Paklin. — „Ali kam se vam mudi?— Kam?" je dodal videvši, da je Mažurina svoj klobuk vzela. „ Počakaj te Se malo; Snandulija nama koj čaj prinese." Njemu nij bilo toliko za Možurino, nego samo za priliko jedenkrat zopet svoje srce olajšati. Odkar je bil Paklin zopet v Petrogradu, videl jo le malo ljudij, osobito pa mladih ne. Neždanovljeva stvar ga kliče: „Na mesta!" Za Schdnererjev predlog vstalo je komaj 20 poslancev, mej temi tudi Kronavvet-ter in Furnkranz; nekaj |ih jf vstalo na desnem centru. Schonererjev predlog se je zopet zavrgel! Grof Belcredi oddal je peticijo katoliškega delavskega društva v III. mest nem okraji Duuajskem za posvečevanje nedelj. Poslanec Menger in tovariši interpelujejo finančnega ministra, zakaj se zavlačujejo računi mej ob čino dunajsko in erarom glede stroškov penzij dunajske policije. Poslanec Fux in tovariši predlagajo, naj se vlada pozove, da izdela nov regulativ za hranilnice. Na dnevnem redu je prečkanje vladue predloge za naknadni kredit, ki se ima za razširjenje dunajske tehnike potrositi. Zakon o naknadnih kreditih ininisterstva za znotranje zadeve čita se v drugič in tretjič, ter je brez debate vzprejet, kakor je predlagal budgetni odsek. Poročevalec Froschel govori potem za predlogo železnice v K r e m s t h a l u. Poslanec grof Brandis priporoča prav gorko to predlogo, ki se potem brez debate v drugem in tretjem čitanji sprejme. Zakonski načrt o oproščen j i od pristojbin za pogodbe in druga pisma glede pogozdovanja Krasa v tržaškem mestnem okraji, v z prej me se brez debate v drugem in tretjem čitanji. Na dnevnem redu je dalje poročilo peticijskega odseka o peticijah d i urni s tov. Odsek predlaga, naj se peticija diurnistov pri c. kr. oblastih in uradih vladi prepuste v natančno uvaženje, ob jed-nem naj se, vlada pozove, tla kakor hitro mogoče zbornici predloži zakonski načrt, po katerem se tudi diu ru i sto m omogoči napredovanje na uradnifika mesta. Poslanec dr. Krona\vetter se poteguje za zboljšanje diurnistiških plač in žalostnega stanja tega najnižjega uradniškega stauu, ter stavi v tem smislu iz pet točk obstoječ predlog, ki se je tudi vzprejel. Dr. Krona\vetter utemeljil je potem svoj predlog, naj se omeji predavanje kart za igranje. Dotsčni predlog izročil se je odseku za davkarsko reformo. Na dnevnem redu je dal|e prvo čitanje predloga poslanca T au se hej a in tovarišev, kako urediti pravice za ribji lov. Govornik predlaga, da naj 8e za sestavljanje državnega zakona, kako urediti pravice ribjega lova, iz cele zbornice izvoli odsek 15 članov. Tauscheju odgovoril je minister za poljedelstvo grof Falkenhayn poudarjaje stališče vladino. Ker je Tauche mesto „Pey r e r'sches Werk" napačno izgovoril „baierisches Werk", nastale je mej ministrom radi te besede kontroverza Tau-schejev predlog bil je potem zavržen. Na dnevnem redu je dalje prvo čitanje predloga poslancev Fiirnkranza, vit. Schön er er j a in drugih glede eksekutivne dražbe nepremakljivega blaga. maja. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 22. Danes se zopet dementira, da se naš cesar snide z laškim kraliem. To je bila pač najbrž v zdanjem politično suhem času izmišljena vest. da se je napolnil prostor v novinah. Levičarski listi in pred vsem „N. Fr. Pr." jeli so se zopet tolažiti, da nit daleč dan, ko bodo mogli svetu oznaniti, da je ministerstvo Taaf-fejevo palo in da bodo zdaj zopet oni prevzeli vladarstvo. Naj tu navedemo, kako si obetajo bodočo srečo na kurnlskih stolih! .N. Fr. Pr." piše: „. . . A nepremakljiv, neizprosliiv kakor smrt stoji na strani grofa Taati'eja princ Lichtenstein z uro v roki. Neprenehljivo pomika se na tej uri kazalec, dokler ne pride ura, ko bode prof Taaffe vrgel figure vkup in spoznal svojo partijo z«, izgubljeno. Potem se ve, da bi mosrel tudi nrine Lichtenstein spoznati veliko varenje, kajti če bije ura minister-stvu Taaflejevemu, potem bode tudi zanj in za vso klerikalno stranko, katera se je do take visočine iz nič popela, potekla ura". Te besede zde se nam, kakor samotolažba jeticnega človeka; da si v sebi nosi ka? gotove smrti, vender si še obeta lepe dneve v dolgem življenji! Habeant! „Ung. Post" poroča, da namerava odrski dezelnobrambeni minister v kratkem predložili zbornici poslancev načrt zakona o podpiranji vdov in sirot v boji patih ali tako ranjenih vojakov, da si ne morejo sami več služiti kruha. Tai podpora jemala da se bode iz vojaških taks. Ta načrt imel bode le provizorno moč, le tako dolgo bode veljal, dokler se ne izda zakon, ki bode obsezal vso zadevo in vse naredbe. Tak zakon pa se uže izdeluje in se bode v jesenskem zasedanji predložil zbornici. Kakor znano, dohajejo iz Rusije izgnani zldfe na avstrijska tla in Schönerer ne zamudi nobeno prilike, da bi ne vlagal protestov dunajskega prebivalstva proti naseljevanju Židov v Avstriji. A Schönerer nastopil je javno kot nasprotnik Židov, za to bi marsikdo niegoviin protestom ne prikladal pte-velike pomembe, 6*»8, da ga vodi strast. Vender pa je to vprašanje silno važno za Avstrijo! Vsakako morajo se jemati v postov glasovi novin, katere prihajajo iz naroda in objavljajo njega misel — ker vox populi vox dei. — Tako piše „Leitmeritzer Wochenblatt" : ..Antisemitizem, katerega zastopa Schönerer, naj se perhorescira in je, če se s konfesijonelnega stališča opazuje, neopravičen. Če potent je Sehöne-rerjevi proti naseljevanju iz Rusije pregnanih Židov remonstrirajo, imajo pač pred očmi, da se s tem naselijo tisoči individijev, kateri nikdar ne producirajo, marveč le ko n s u m i r a j o in neproduktivnih elementov je v Galiciji dovolj." Take glasove bode vlada morala uvaževati. * J"8T«» poroča se oricijelno od 21. t. m.: Oddelek 11. pešpolka pod vodstvom jednega lajt-nanta prijela je včeraj severne od Klenaka in južno-zapadno od Nevesinja močna vstaška tolpa. Naši vojaki odbili so vstaše, kateri so izgubili okolo 30 mrtvih in ranjenih. Naše vojske bil je 1 korporal mrtev, 3 prostaki ranjeni. Vii«iii.j4» države. Nekoji listi donašajo vest, da se bode kronanje ruMke|ra cara vršilo dne 24. avgusta (5. septembra.) Srbski kralj vrnil se je s svojega potovanja. Pri dohodu v Belem gradu pozdravilo ga je ljudstvo z burnimi živio klici. Kakor se poroča iz Petrograda, dosegel ja bolgarski knez na ruskem dvoru najboljši uspeh. Jutri odpotuje knez v Berohn; vrnil se bode potem čez Dunaj domov. Njegovo bivanje v Nemčiji in potovanje hkozi Avstrijo pa bode imelo le privaten značaj, ker se je političen namen tega potovanja izpolnil uže v Petrogradu. Poročali smo uže v svojem času, da se poda-jejo nemški oficirji v Turčijo. Pogoji, katere je sultan stavil, so naslednji: Vsak v turško službo stopivši oficir dobi za jedno stopinjo večje dostojanstvo, nego je je imel v nemškej armadi in dvojno plačilo. Tudi je vsakemu oficirju na voljo dano izstopiti, kadar hoče. Oficirji pa zahtevajo od nemškega vojnega upraviteljstva, da se jim od Nemčije garantirajo pogoji, katere jim stavlja Turčija. Teh zahtev pa nemški cesar nečo izpolniti; za to je v slednjem času tudi prestalo vstopanje nemških oficirjev v turško armado. Listi pečajo se zdaj največ z egiptovskim vprašanjem. Kakor poročajo slednje vesti, zboljšale so se razmere tam doli. Ali bode [»a to »zboljšanje1' dolgo časa trajalo, je težko verjeti. Francosko in angleško ladijevje stoji pred Aleksaudnjo! Tako se glase slednji brzojavi. Ali pa ne bode le naposled Evropa se naveličala vedno stati na straži ob Nilu? Gotovo nij daleč čas, ko bode zaplapolal z največjo silo ogenj revolucije tam doli in nastalo bode vprašanje, čegav bode velepomembni Egipt. To vprašanje pa se bode rešilo le z orožjem. Pričakovati nam je torej tam doli še krvavih dnij. JDublliiskifi morilcev še vedno nijso dobili, da si se v New-Yorku vsaka iz Angleške došla ladija skrbno preiskuje. je tako preplaSila, da je postal vrlo pazljiv iu se umikal vsacemu društvu; mladi ljudje so se pa tudi njemu umikali. Nekdo rekel mu je celo v brke : „da je denuncijant!*' — Ker se pa sam nij starim ljudem rad bližal, se je pripetilo, da je moral časih po več tednov molčati. S svojo sestro nij mogel govoriti. Ne, da bi ga ona ne razumela, o ne! Nje pamet čislal je on visoko; ž njo pa mogel je le o ozbiljnih in resničnih stvareh govoriti, ako je pa začel po starej navadi zavijati, pogledala ga je tako pazljivo in pomilovaje, da se je sramoval in utihnil. Zato mu je pa življenje v Petrogradu postalo vrlo neugodno in mislil je, ne bi li bolje bilo, preseliti se v Moskvo. Razne misli, komični in zbadljivi govori bili so v njem uže zbrani, kakor voda v malinu ... ali voda, ki stoji, se, skazi . . . Prišla mu je Mažurina .... in dal je vodi, da je odtekla, ter govoril in govoril . . . Najprej pretresel je Petrograd, njegovo življenje in potem celo Rusko! — Nihče in nič nij bilo v milosti pri njem. Mažurino nij to kar nič zanimalo, ali presekala mu nij in ... . druzega nij on ničesar trebal. „Da," je pripovedoval, „peklensko veseli so zdaj i*'usi, kakor mi je čast. vam pripovedovati! V društvu vse stoji, vse se strašno dolgočasi! V lite raturi je vse izinedeuo! In celo v kritiki .... Ako je kakšnemu mlademu recenzentu naprednjakov povedati, „da jajca kokoši neso,u treba zato celih dvajset stranij ... in jedva se stvar konča! — Na-r-ihnjeni so ti gospodje in polni fraz, umazani in mokri, ko kruh namočen v vodi in sline se jim okolo ust cede . . . kar se te znanosti tiče .... ha! ha! ha! tudi kante imamo — kante namreč na inženirskih suknjah. V umeteljnosti je isto tako! Ne-čete li morda danes v koncert iti? Culi boste ljudskega pevca Agrenmnckega. Temu vse ploska ali kakšen mu je glas, o je . . . Toda tisti Skoro-pihin . . . saj ga poznate starodavnega Aristarha našega .... ga kuje v zvezde. „To je nekaj povsem druzega, nego tista iz znpada prihajajoča glasba," trdi on. Isto tako hvalijo naše „slikarje!" — „Prej," sem ga čul govoriti, „navduševal sem se za Evropo in Italijane; ko sem pa čul Itossinija samega, mislil sem zopet „eh, eh!" in ko sem videl Rafaela, mislil sem „eh, eh!" — In pomislite zdaj vi, to „eh, eh,kt zadostuje našim mladim ljudem popolnoma, oni ga obožavhjo tega gospoda Skoropihina: „eh, eh!" — V narodu je revščina, štibra uničila je blagostanje in reforme nijso druzega nič storile, kot da vsi kmetje nosijo nove kape in da so kmet-ske ženske odložile prejšnje pokrivalo glave ... ali gladu oderuhov ni;so odpravili !" (Könne prlh.) Dopisi. ■z zatiške okolice 19. t. m. [Izv. dop.] Včeraj na Vnebohoda dan obiskali so nas gostje iz Ljubljane. Pripeljali so se namreč opoludne gospodje notar Janko Kersnik, dr. Jos. Stare in profesorja Jos. Celestina in F r. Leveč čez Krko na Muljavo, kjer so si ogledali Jurčičev roj-stveni dom ter odbrali prostor, kamor se bode na rojstvenej hiši pokojnega pisatelja vzidala letošnje poletje spominska plošča. Hišo, ki poprej niti ometana nij bila, je pokojnega brat Anton Jurčič čedno popravil in pobelii. — Kakor nas je razveselil pohod omenjenih gospodov, vender nijsmo bili zadovoljni z njih mislijo, da bi se spominska plošča brez posebne slovesnosti vzidala. Gospodje sicer pravijo, da je Muljava predaleč od Ljubljane, da na Muljavi nij nobene posebue krčme itd. Jaz nijsem tega mnenja. Od Ljubljane do Muljave je samo kakih 35 kilometrov. Krčme na Muljavi res nij velike, a zato imamo dobro (Fortunovo) v bližnjej Zatičini. Jaz mislim, da bi se slavnost napravila 15. avgusta na Velikega Šmarina dan. Takrat je shod na Muljavi in zbralo bi se uže zaradi tega mnogo naroda. Ljub-ljančanje pridejo do 10. ure lehko na Muljavo, do opoludne se vrši slavnost iu vzidanje plošče in po-poludne se napravi veselica v Zatičini. Se ve, za to je pa treba priprav; zategadelj nasvetujem, da se pogovore šentviški in zatiški narodnjaki ter izmej sebe izvolijo odbor, ki bi imel skrbeti za potrebne priprave, da se napravi lep narodni praznik, ki ne bode ostal brez dobrodejnega vpliva na tukajšnjo okolico. — Gospod Fortuna, posestnik gradu Kravjeka, poprodal je vsa grajska zemljišča v malih parcelah, grad sam pa je kupil neki j Višnjam Danes je začel ta novi posestnik Kravjek : podirati ter gradivo v Višnjo goro voziti in tako S bomo v kratkem imeli jeden grad na Kranjskem menj. Iz Šoštanja 20. maja. [Izviren dopis.] V jjCillier Zeitung" od dne 18. t. m. nahaja se dopis iz „šaleške doline", v katerem se dopisnik mej drugim zaletava v neko osobo, katero naznamenuje črko L., katere stanovaiišče i stan pa tako na tanko označi, da se o identiteti iste nikdo motiti ne more. Da je omenjena osoba v našem okraji od mladih i starih zaradi njene konsekvence i značjjnosti jako čislana i spoštovana, to gotovo dopisnika najbolj grizeva, a v žal naj mu bode povedano, da je njegove popularnosti solnce uže zdavnaj zatonilo, akoravno se nij nikdar vzhajalo. Svetovati mu pa vendar hočem, da, ako če pri nas popularen postati, mora BCill. Ztgu in njeno sodrgo na klin obesiti. Te vrstiee dovolj kažejo, da dopisnika oziroma njegovega inspirauta dobro poznamo, akoravno svoje črke poleg znamenja akademične stopinje nij pod citirani dopis postavil. Iz Vlascitice v Bosni 15. maja. [Izv. dop.) (Pospeševanje r acij o na 1 n eg a gospodarstva.) Visoka deželna vlada v Sarajevu odredila je, da se osnujo kotarska (okrajna) gospodarska poskuševališča, iz katerih se bodo vsako leto brezplačno narodu razdeljevala mlada sadna drevesca in seme najboljših gospodarskih rastlin, katerih prednosti pred drugimi Bošnjak in Hercegovec še ne pozna. Visoka deželna vlada pripiv.vna je dajati za to svrho potrebnih subvencij. Ako se bode pri tem započetju vstrajalo in ako bode aošla uprava teh poskuševališč ali vadilišč v spretne in vestne roke, potem se bode dozdanje žalostno gospodarstvo okupiranega ozemlja povzdignilo na častno stopinjo, ter bode zanemarjeni Bošnjak in Hercegovec 5—10 krat toliko koristi užival iz svoje zemlje, kolikor dandenes. S časom bode po vseh 6 okrožjih torej do 50 tacih vrtov in narod bode visokej deželnej vladi za to premodro naredbo hvaležen. Ker je za upravo tacih vrtov brezdvomno najprimernejši faktor avstrijsko naobraženo narodno učiteMstvo, zato bode velike važnosti, da se namesto po sedežih okrajev v gospodarstvu dobro vešči narodni učitelji; kajti narodno učiteljstvo bode ši rilo umno gospodarstvo posebno tudi po šolskej mladini. Izvestuo je, da je narodno učilišče najuni-, verzalnejši in najvspešnejši pot do gospodarskega blagra. Saj nam je znano, da, „kar se Janezek nauči, to tudi Janez stori" in nda se sam mla i hrastič povoljuo dade ušibiti", dočim se hrast s staro skorjo ne upogne. Zato je primeroma le kaj malo uspeha, ako se lotimo s poučevanjem odraslega človeka, dočim mladina utiske brez znatnega odpora sprejema. Tako barem mene uči lOletno izkustvo na polji narodne prosvete. Ne da bi rekel, da odrasel človek nij zmožen prijeti pouka, ponadi morda, oslabljenja možganov, nego obdaja ga tako trda skorja doživelih krivih pojmov in predsodkov, da jih niti najboljša učava z lepa ne more razbiti. Za to je starec prav pesimist in nihilist glede novosti, naj so še tako dobre in opravičene! Ker pravi pregovor, da se časi mej navadnimi vranami tudi kaka bela najde, zato je odobrila tukajšnja okrajna oblast moj predlog glede potovalnega gospodarskega predavanja ob nedeljah in praznikih. O prvem svojem tukajšnjem predavanji pod milim nebom v vlaseniškej okolici se mi je posrečilo, da se je saj par bobov prijelo stene, v kojo sem ga dokaj izmetal \govoreč o raznih pogreških dozdanjega gospodarenja zbranega naroda. Jaz bom vsekako nadaljeval započeto delovanje, ker se držim pregovora tukajšujega naroda: nbolje nešto, nego ništo". Blaško Pernišek, mestni narodni učitelj. Domače stvari. — (Z Dunaja) se nam poroča iz jako zanesljivega vira v 20. dan t. m.: „Kakor sem poizvedel v parlamentarnih krogih, izdeluje se pri pravosodnem miuistcrst vu predlog postave, da smejo tisti uradniki, ki Imajo uže 40 službenih let, sieer služiti se dalje, da pa Izgube* v tem »lučaji svoje službene, funkcijske in druge doklade. Na ta način izuebili se bodemo tistih v službi osivelih uradnikov, ki vedno zatrjujejo, da čutijo vsebi še mladeniško moč, v resnici pa ne zmorejo ničesa, kateri služijo le še iz dobičkar ije, se zavzemajo za stare in zaruja-vele ideje in si nazaj žele predpotopnih časov in iz teh razlogov v svojem službenem stanji ve 6 škodujejo, nego h a sni j o. Človek, ki je doživel 7 0. leto, potrebuje miru in ni j ma več delavne moči. — (Odbor za dr. Bleiweisov spomenik) sklenil je v svojej zadnjej seji, v pospeševanje nabiranja novcev, da se bodo razpošiljate po vseh slo venskih mestih pôle, na katerih se imajo podpisavati doneski ali jedenkrat za vselej ali z vplačilom v obrokih; konečni termin za to vplačevanje pa se stavi za dve leti. V poseben odsek, ki ima za izvršitev takovega nabiranja skrbeti, voljeni so gg. : dr. Zupanec, Pakič, Drenik in Ravnikar. — (Društvo „ So ko 1w ) imelo je preteklo soboto zvečer v „Bierhalle" svoj jour fixe, ki je bil obiskovan nenavadno mnogobrojno in pri katerem je bila nekaka „ instalacij a" novega staroste gospoda dr a. I v ana T a v č a r j a , kije, iskreno nazdravljen, v primernem nagovoru razvijal svoje nazore o pospeševanji društvenih svrh. Razpravljalo seje potem o izletu v Zagreb, za kojega je do sedaj podpisanih (¡0 Sokolov „en pleine parade" in pelo se več lepih zborov. — Včeraj bil je pa Sokolov izlet v Velče pri velikej udeležbi občinstva in posebno ugodnem vremenu. Vse vršilo se je v najlepšem redu in ob V31(). uri zvečer bili smo uže vsi doma. Kraj za izlet pa nij bil srečno izbran. Restavracija sicer leži prav prilično v senčnatem gozdu, a jedil je kmalu zmanjkalo, vino pa je bilo nedopovedljivo za nič in pri samem pivu se človek kmalu naveliča. K sreči je blizu izredno prijazna Gosti nčarj ev a hiša, kjer je bila jed in pijača izborna, postrežba dobra in cena prav poštena. „Sokola", ki je povsod, kamor dojde, radostno vzprijet. obsule so ta dan rodoljubne in nežne roke na sv. Petra predmestji s krasnimi šopki duhtečih cvetic, kot vidnimi znaki živahnih simpatij. — (Kegljanje za Narodni dom „pri Zvezdi") končano bilo je siuoč. Kegljalo se je 4589 serij. Potem je bila razdelitev dobitkov. Natančneje poročilo jutri. — (Pri dijaškej besedi), ki seje dno G. maja v ljubljanskem gledališči vršila, bilo je dohodkov 2S7 gld. 90 kr., stroškov 97 gld. 9fi kr., tedaj ostane 189 gld. 94 kr. čistega dohodka. V podporno zalogo vsakega zavoda pride polovica (94 gld. 97 kr.). — (Res ni co Ij ub i vi ta to vi. ) Zadnji petek po noči pokradli so neznani tatovi tukajšnjemu trgovcu z raki g. Levcu na Poljanah iz zabojev v Ljubljanici nad 300 rakov v vrednosti 30 gld. Zgo daj zjutraj v petek prišli so z raki na ribji trg in so je prodali raznim prekupovalkam. Vprašani od kot so raki, povedali so, da so Levčevi in da jim je naročil jih prodati, ker j h ima preveč. Ko je g. Leveč zapazil tatvino, bili so raki uže prodani, o tatib pa ni sluha ni duha. — (Umrl) je včeraj ob VaO. uri popoludne g. Janez Stritar, beneficijat v Št. Vidu pri Zatičini, 04 let star. Rajni bil je čislan in jako priljubljen pri vseh faranih, v narodnem oziru pa vedno značajen. Blag mu spomin ! — (IzVipave) se nam piše v 20. dan t. m.: Pri včerajšnjem občnem zboru kmetijske poddružnice vipavske se je sklenilo iz poddružuične blagajnice, v katerej je čez 400 gld. denarja, za spomenik ranjcega dr. Jan. Bleiweisa pl. Trsteniškega 25 gld., za „Narodni dom" pa 100 gld. odločiti. Naj bi druge kmetijske poddružnice vipavsko posnemale. — (Vabilo k slavno s ti), katero priredi narodna čitalnica ptujska ob priliki otvorjenja „Na-rodnega doma" dne 29. maja t. 1. in pri katerej sodeljuje grašk. akad. druStvo „Tri<;lav". Vspored: 1. Marsch, svira godba. 2. D. Jenko: „Slavenska himna", zbor. 3. Slavnostni govor, govori veleč. gosp. Božidar RaiČ. 4. Nedved: „Pozdrava, zbor z ba- riton-solo. r>. V. Lichtenegger: „Lepanaša domovina", zbor. 6. Potpouri slovanskih pesen, svira godba. 7. J. Kocijančič: „Oblaček", zbor s tenor- in bari-ton-solo. 8. Tovačovskv : „Orle, pestrv orleu, zbor. 9. F. v. Suppe: Ouvertura „Banditenstreichett. 10. A. Hajdrieh: „V tihej noči", čveterospev. 11. J. Vašak: „Slovanw, zbor. 12. Ples. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. V P t nji 18. maja 1882, Odbor. — (Razpisana) je služba kancelista pri c. kr. okr. sodniji v Rudolfovem do 17. junija t. 1. — (Naš rojak g. Janez Subie, slikar na Dunaj i) je pred kratkem izdelal 4 podobe za romarsko cerkev sv. Volbanka v Poljanskej fari na Gorenjskem. NaroČil jih je župnik Poljanski g. Jar-uej Ramovš. Vse štiri podobe so v velikosti pol človeka. Posebno lepo ste izdelani dve namreč sv. Peter in sv. Martin. A tudi drugi dve sv. Matija in sv. Trojica ste na čast vrlemu slovenskemu umetniku, (f. Janez Subic ima na Dunaji samostojen atelier v Grami Hotelu I. Karnthnerring, uhod I. M ximilianstras.se 12. P—1. — (Tržaški „ S o k o 1" ) je včeraj pri prvem zborovanji izvolil v začasni odbor: Ivan Doli-narja, Fr. Sakserja, M. Keržeta, Skabarja in Jer-šeka; nadalje so se prečitala dotična pravila, katera se imajo v kratkem visokej vladi predložiti, potem pak se skliče občni zbor in izvoli stalni odbor. Mi to mlado društvo vsem rodoljubom naj topleje priporočamo, posebno pak slovenskej mladini. ..Edinost". V. izkaz doneskov za spomenik dr. J. Ulehveisa viteza (1. Dogolin Miha, /.upnik v Ajdoviei . . (!. Ambrožu; Mat., župnik v Svečah na Koroškem ............ G. Mcr/.elj .Josip, vpokojem /.upnik v Toplicah ............ G. Vidrgar Janez, kaplan v Vipavi . . . G. JakllO .Josip, /upnik v Starina logu G. Svetlin Matej, vpokojeni župnik . . . G. Voga Miha, kaplan v Mirnu pri Gorici (J. Potočnik Janez, župnik na lSrezovie.i pri Ljubljani....... . . . . G. HezenŠek .Jurij, župnik v Cadramu. . G. Burgar Andrej, posestnik iz [molče G. Einspieler Andrej, e. kr. profesor in deželni poslanec v (Vdovci...... (J. Oblak Fran, računski svetovalec v Se-rajovera............ (J. Vilfan Ivan, davkar v Seraj oveni . . (J. Pogoruleo J«, računski otieijal v Sera-jovein....... .... G. Blagne Anton, grof Barbotov oskrbnik v Rakovniku.......... G. llradaška Fran, kr. gimnazijalni ravnatelj v pokoj! v Gradoi...... G. Cigale Matej, državnega zakonika urednik na Dunaji..... G. KuSar Josip, trgovec, trgovinske in obrtne zborniee predsednik v Ljubljani Po gospodu dekanu in kanoniku v Laškem za sledeče gospode: G. Anton Žuža, kanonik in dekan v Laškem trgu ...... 81 gld. — kr. G. Boheim Josip, vikar v Laškem trgu . . 9 „ — „ G. pl. Pol .Josip, kaplan vv Laškem trgu . . 2 „ — „ G. Šket Martin, župnik pri sv. Rupertu . . 1 „ — „ (I. Janžek Hdvard, župnik pri sv. Margareti 1 „ — „ G. Ulčnik .Josip, župnik Drl sv. .Jederti ... 1 „ — „ G. Žiekar Anton, župnik V Doli...... 1 n — n reg., župnik v St. Lenartu . 1 „ — „ G. Zorko Janez, župnik pri sv. Miklavžu . ._1 — „ Trsteniskega. 1 gld. — kr. 3 Û — „ 10 n — Vkupe . v Ljubnem 40 . — G. Strnad Matija, župnik Štajerskem....... Vkupe K temu v zadnjem listu izkazanih Vkupe do zdaj 81 gld. — kr. H77 - „ 'JG8 gld. — kr. Meteorologien«) poročilo. A. V LJubljani: Dan Čas opa- . ¡2fi » v mm Tem-peratura Vetrovi Nebo Mo krina v mm. -5 "SP I oí Ob 7. iri ijutraj ob -• ari pop »I U III-' •bi ari neder 736-23 m + WCL**a j.«, j 733-81 mm. + lfi-6-C ^l'", Mm* ( ~ jafoMhftJ jMB« I dežja. ' 734-93 m 1 + 10-4« C ¡> **Ml\ Mm* 1 ju?oi»h*H jasno Tujci: H ob 7. uri zjnlraj «b t uri popnludue ob uri Hiier 784*67m. 1 + 9-8°C 73205mm. + 16 6°C slaboten gmrjN zmeren jugozahod 788*61 mm. -f- 100°C .,llibotfn .hlačno 1 jmroMhod jasno obla'no 000 ram. dežja. ob.V ™ri ! 734-48mm. '+ 90°C nuirai tjutraj ob 2. nri popoludn« ob '.». iri iTiier 733- 41 mm. 734- 15 mm. imfren T7,hüd 1 + 20-4-c L,labo,;n1 jutrnzaliod + 1g.6oCl»labolcn j as do jasno jugozahod ^asD0 0 00 mm. dežja. ; B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk bo je zadnje dni sicer povsod vzdignil, vender ne povsod jednako; vsled tega je bil precej nejednako-memo razdeljen in je znašal razloček mej maksimom na vzhodu in mej minimom na zahodu 12 mm. Vetrovi so biii povsod še vedno primeroma močni; prevladovali so večinoma severni vetrovi. Nebo je bilo večjidel lo deloma jasno, dostikrat tudi popolnem obh čno, Vreme nestanovitno, v Galiciji in severne j Dgrskej deževno; po planinah jo pal nov sneg. Temperatura je povsod močno pala in je bila tudi povsod podnormalna, akoravno ne ekstremna, ker je znašal razloček mej maksimom in minimom samo f>-5g 0. Loterijiie srečke 20. maja. Na Dunaji: 38, 41, 20, 69, 36. V Gradci: 26, 52, 20, 1, 46. :DTo.naôsl££i borza dne 22. maja. (izvirno telegrafično poročilo.) Srebrna renta Srebro ............ Napol.............. C. kr. cekini........... Državno marke...... 4°/0 državno srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke i/, 1. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0...... „ papirna renta T)0/,,..... 5°/, štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. Brečke 5°/0 . . 100 gld. /i■ obč. avstr. 4Vi°Ai zmti zaBt. listi . Pnor. oblig. Eli^abetine zapad. železnico Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Kudoltbve srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . ISO „ Trainm\vay-društ. velj. 170 gld. a. v. . . Prostovoljna dražba, Vsled dovoljenja visoke c. kr. deželne sodnije v Ljubljani od 21. maja 1882, št. 3430, se bodo v petek dne 20. iiiaj» . m*i na Selu pri Udmatu iz zapuščine gospoda Andreja Malitscha na pro.stovoljnei dražbi prodajala izvr stna vina starejših letnikov, kletno orodje, stavbene materijalije in jednake premakljivosti. Dr. J. Vok, (338—i) e. kr beležnik kot sodnijski komisar. 76 gld. 60 kr. 77 n 15 * 20 180 90 « 827 — 344 » 60 119 D 90 I) 9 I) » 51 V, X 5 n 65 » 58 n 60 n 119 n 75 ti 174 n 50 94 » 20 n 119 n 70 n 89 n 95 n 87 T> — » 104 n — it 114 n — n 119 n 30 _ 99 — n 106 n 50 n 176 n 50 n 20 H — 127 30 n 223 ■ — n Cené ure! šil jam in dam denar I »o volj na. Vsako naro-neiiskiruno. Po poštnem povzetji po-111»/aj, čo poslatev nij čilo je torej 1 cylinder-ura od srebrnega nikla z verižico; prej gld. 12 — zdaj gld. 5.25. 1 anore-uro od srebrnega nikla z verižico; prej gld. 15 — zdaj gld. 7.25. 1 srebrno anore-uro z verižico; prej gld. 25 — zdaj gld. 11.25. 1 srebrno remontoir-uro-Washington / verižico; prej gld. 30 — zdaj gld. 15. Zlate are za gospe ; prej gld. 40 — zdaj gld. 20. Zlate remontoirs ; prej gld. 100 — zdaj gld. 40. Jamči He za 5 let. Uhrenfabrikant, Rothenthurmstrasse gegenüber der Wollzeile, Wion. (211 6) 21. maja. Pri Slonu: Pachner iz Maribora. — Krcsz iz Novega dvora. — Praprotnik iz Pulja. Pri Malici: Heinrich iz Gradca. — Angel, Koleda, Schönberger z Dunaja. — Ku-gelhardt iz Solnčjuka. Pri msi i-i I «kein <•<■ sinji: Heinrieb iz Vrbe. Taj. dvor. svet. prof. II. pl. FEIILING-a mnenje: „Fran Josipova" grenka voda prekosi Friedrichshalsko 4krat, Hunyady Jano-8ko a il, 1't'tlnsko • ''-u/'o, kakor tudi vse znane grenke vode po vsebini vplivnih delov in nje izredna vplivnost najde tudi, kar je po zdravniških avtoritetah konstatirano, V mojej kemlčnej analizi svoj dokaz in razlago. V Stuttgartu, meseca marca 1882. Dobi se v zalogah riidnic. Fran Josipova órenla voua. Knjižice pri od pošilja v sej direkciji v Ihulapesti. Most, obokan, i j edno lino (oknom i, se bo zidal čez potok Temenico pri Goriškej vasi blizu Mirne peči, katerega stroški so se cenili povprek na 460 gld. Kdor hoče lo zidanje prevzeti, se mora zadnji čas do 25. maja oglasiti ter vposlati dotične ponudbe, ker se bodo tega dne ob 11. uri dopoludne v šolskem poslopji v Mirncj peči zidanje mostu dražbeno onemu prepustilo, kateri bo za najmenj prevzel. Varščina ali vadij znaša 10°/0. Ž:-u.pa,n.ijsi lvIIrn.£L peč, dne 18. maja 1882. (331—2) Janez Galič, župan. Salicilna ustna voda, aromatičua, vplivu oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr. 1 Najnovejše spričalo. ^Hf! Vaše blagorodje! Mnogo let vporabljam Vašo gulifilno ustno vodo in sii. i v i I n i /.o lini prašek z izvrstnim uspehom in priporočati ja morem vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice. Spoštovanjem (162—17) -A-nton. Slama, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna ,.pri samorogu", v Ljubljani, Mostni trg st. 4. pri velikem od države garant Iranern I lu mini r-Mkeni denarnem sre«>kn.iiji, pri katerem se Naj se poskusi sreča em od države garantir loiiarueui Mreokanji9 8 milijonov 634.275 mark dobiti mora. To najnovejše denarno srečkanje obstoji iz 7 razredov in ima »:t.50O originalnih srečk, od katerih •I7.00O — torej nad polovico — dobiti mora. Največji dobitek znaša ev. 400.000 a^CLa-rfe. Specijeliio so dobitki razvrsteni naslednje: 250.000 150.000 100.000 60 000 50.000 40-000 30.000 25.000 20.000 15.000 12.000 10.000 itd. 8000 6000 5000 4000 3000 2000 1500 1200 1000 500 300 145 premija a m. 250.000 ] 3 dobitki a m. dobitek „ . 150-000 i 3 „ „ „ 54 5 n n n 108 „ 264 „ 10 3 n n n 530 „ 1073 n n „ 101 „ 27069 itd. Žrebanje dobitkov je načrtno uradno napravljeno. K prvemu velikemu žrebanju tega denarnega sreč-kanja velja cela originalna srečka samo 6 mark ali gl. a. v. 3.50 pol originalne srečke „ 3 marke „ „ .. .. 175 četrt n „ „ IV. » n n n v —-90 iu te od države gani ni i ran« originalne HreČke pošiljamo proti * pošiljati i Kii«>Hka v bankovcih ali s poštno vplačitvijo v najoddaljenejše kraje t ran ko. Mali zneski se morejo tudi v poštnih markah poslati. Hiša W«'liling «.V Conip. je v kratkem času svojim interesentom \elike dobitke po 150.000 mark, več po 30.000, 5000 itd. izplačala iu tako mnogo k sreči obilih družin pripomogla. Vsak udeleženec dobi ua naročilo oficijelen načrt, iz katerega se razdelitev dobitkov, kakor tudi vlogo posamnib razredov razvidijo. Izplačevanje dobitkov izvrši se vselej natanko iu pod državno garancijo. Užo naprej se more pri tem na najsolidiiejšej podlagi ustanovljenem podjetji računiti na živahno udeležitev in prosimo torej, da vsa naročila moremo izvršiti, naj se nam naročila prav kmalu in vaa-kako pred 31. majem pošljejo. WEHLING & C, H aupt-Lottexie-Co m. ptoir, HAMBURG. (303—4) Zoper jotilio ! Radgostski univer&atni cat rožnovsti maho-rastlinsti celttifti, priporočajo se posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za su-šico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Veliko število priznanskib pisem razpolagajo se v prepričanje. Gospodu lekarjn J. Neiehertu v Rožnavi. Uže tri mesece boleha moja soproga za nevarno pljučno boleznijo. Ker se mi je od množili st rani j priporočalo, prosim, da mi pošljete povrttno 1 zavitnk Kadgostskega čaja in 2 škat. mah.»-rastlinskih celtlič-kov. Naslov: Župan v Črešnjovci poleg Ilirske Bistrice. Gospodu lekarju J. Neichertu v Rožnavi. S tem vas prijazno prosim, pošljite mi svojega izvrstnega Radgostskoga univerzalnega čaja, ki me je popolnem ozdravil mojega dolgoletnega hudega ka-tara V želodci, zopet 2 zavitka in-oj • ko mogočo, po poštnem povzetji. Preverjen sem, da bode ozdravil tudi mojo soprogo, ki za isto boleznijo boleha. Prosim vas pa na dalje tudi, da mi pošljete se dva zavitka vaših maho-rastlinskih celtličkov, katero rabijo moji otroci zoper oslovski kašelj. Sč spoštovanjom udan<> F. Müller, vodja. Ronov, na Češkem, Ü6. aprila 1878. Vaše blagorodje! Izvolite mi brzo poslati s poštnim povzetjom 2 zavitka Radgostskega univorzalnega čaja in 2 škat-Ijici Rožnavskih celtličkov. — Oboje se je dobro obneslo. Naslov: Tli eres in Zoufaly, cale dei tintori, 111. piano časa Madovič a Zara (Dal-(136—2) macijai. Vašo blagorodje I Ker se mi je vašo izvrstno zdravilo od mnogih stranij toplo priporočalo, zato vas prosim, da mi kmalu pošljete s poštnim povzetjem 3 zavitke Rid-gostskega univerzalnega čaja in 6 šk. maho-rastlinskih celthčkov. Udani Ivan PoduNka, lovec grofa Choteka v Neštinu pri Kloku v Sremu. Od tega po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za 14dnevnO rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. av. v. Jedua originalna šbatlja Rožnovskih maho-rastlinskih celtličkov >>o kr. Za kolek in zavijanje pa 10 kr. posebe. KudgoMtMki universal nI čaj in KožnovNki ■ipiiiio-i'itsiliusKi 4M-nii4-Ui dobivajo so jediuo le v lekarni .1. Neiekerta v Iložuovi na Morav-»k»ui), in razpošiljajo ao naročila na vse strani pmti poštnemu povzetju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarji: W. Mayr v Ijjul»l|uui, W. König v .^Iitri Im» ni. S. Mittel bach inj. C ej b e k v Zagrebu, Barmherzige Brüder in A. N o d v e d v tiradei, A. M a r o k i n J Kupferschmied v €'elji9 O. Kussheim v Upnici« Carl G r a b a c h e r v Muruu, J. Illing v ltot-ieniuuuu) W. T h u r ii w u hI v CJelovei. Zaloge napravilo so bodo v vsuh lekarnah in večjih pro-dajalnicah matorijalnega blaga. B&~~ I>oktor Horstova j edino prava voda za oči, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrepi j en je in vzdržan je vfda v vsake j starosti; v kratkem ozdravi ne da bi boluika motila v njegovem poklicu, frisni ali stari prisad na očeh, pege na rožnfci in kašo ter odpravi sitno solzonje. Izvirna steklenica z uavodom za rabo velja TO kr., za kolek in zavoj lO kr. več. Prava se dobi samb naravnost iz lokarne v kopolišči Rožnavi. ipBf KožnovHki evet za /■><«-- hitro in trajno o/dravija putiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna sklenica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj lO kr. več. Pravi se dobi Hämo uaravuoHt iz lekarne v Rožnavi vMo-ravskaj. Izdatelj in odgovorni urednik Makso A r m i č. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne",