aras \T čiorveškemi Łivljenjjii se> manjata) med sebojisreua in nesj-sča, veseljeim žaiost,,kakar v naravi sonce in dežv. lepo. vrame in neu-je. VessiH' pa se nagrne- nad1 posameznike in> č oveštvo toIiKo zla, da se obzorje nad elb* vekom zatemni, da člbvekveč ne>vidi ne sonej: ne Boga. V'tjikih:hipih'se izvije iz^nše čiove ka v«dih: A!i ni Boga? N! ta-vz:lih vernega človeka.ki ga vera uči, od kod zlo in kak jr njegov smo^er. Če tak vz'liH zatrepeče na ustnlčah v Bbga verujočega cJbveka, je njegov izvir v trenutni preplašenosti in zmedeno^ti ki ga ovira, da se ne more znajti. ko> udar? nan j zlo z vso silo, o^obi^o če zadene' <?bveštvn tal^na ksi^strofa;, kattor* ie vo'na;. V rs+ih KHs+nsnvih in {w*tv°nitr sivražnikov pa pomenja ta beseda ursot-n-^st zoper Boga in zanikanje njegove prcvi^iiosti. Sožji in Kristusovi nasprotniki so mojstri bcsedičenja in mnošiea v svoji nerazsodhosti kaj rada sledi njihovim frazam, kakor sleii' neuki potnik v neznani nokrajihi vešoam, dok'er ne zaide v močvirja, h\ iz njega ni rršitve. Božja prevFnost je človeku. v življsniu zvezda vodnica. Bog, ki je svet liBtvaril,. g° tudi neprenehfsma ohranja in vlada tako, fla vse stvari vodi in vse obrača na dbbro. Zlo ni od Boga, marveč od člove'ca, od zlorabe ni°gave svoKodhs vo!,?fe, od grelia, je tore.j kazen 7A greh; Bog zcjnljc-ni nstvaril kofe him'nieo in bo'nisnico, ne kot grobišee in; mueiUš&s. Bog je eioveštvu na začetek njegove poti zasadil rože. osat in-trnfe ,je zasoial" člbvek z grehom; Krut s človekom- je samo> človek. rikdar pa ne Bog* ki hftee -9 ¦ trpJjenjem lju^i ne samo kaKnovati,, marv«*o tufli preizku<nti. potieifi, očistfti»,p«ho!*šati in iznouofniti; Tfidi v najvresiem trplj^iju se zroali Reskončna boč«r ''obrottjivost in modrost njagovo' previftnostii Ome.ienemu- človeškernn- razumu ,je ta mod"^>st nMourana. Namesto «^a bi člowk v donižnosti in potrpež!jivc»ti klonil s\TojO' glavo pred* tUjmuslitJ« boŁJe previdnoisti, pa mnogo!-eri zai)a»l!ajamuiird.iiiijajo in:druge hujskajo zoiici" li-ya bi*. n'-guv o Certev. In prav ti spatu;-O'V vrsto•on'.h Ijudi, ki jih zadeva glavna kravtfa za; gonjer !ti prihaja nad'narode in Iržave,. ker se ne zm nijo ne za božje resnice ne za kazni: Pkfež Pij X. jn početje teh Ijadi '"n iz niega ižvirajočb" nssre&b ttiko*le označil: »Naš čas jeiradvspn^livafež^ifps-otl^ dobrotanr T*oga in ?;Tuh za njegove- opomine. čeprav nastorajo Ifot silbvi^> Katastirofe n nadlbge. Popa r,o izloeili iz z^orov in zbornic, iz šol, iz družin, iz vse č!ovc"!?e družbe, ki bi naj bi'a svobodna vsakega jer^bstva, ter si domišlja. da bo samaizs^rje nrišlacna.nnavo-pote« Wam prif^eio narndi in • ffbve^^vo, čs sp ns dajnr voditi od Boga in n5e";ovi"i zanovedi. dokazuJRJo sedanjeTa^merana svettt; ki iih-je povzrcčiianevera; poganstvo ih" brczbostvff. Toda naj se tc sile še toliko trudijo ter uporabljaio najnovTej.se in najpopolnejie iz^najdbe človešMega.duha, Bogu vendar ns bodo iztrgali iz rok. svetovaega žezla. Zadnje niti i»vetovnih dogodkov se stekajo v božjlh.rokah. Bog je, ki vodi usodb posameznikov in narodov-. On je, ki uravnava tudi' katastrofe, ki zadievajo narode in čToveštvo, k pravemu eilju Napoleonove vojne ob začetku pretelilega stoletja so prinssle državam neizmcrno- vrfiko nadlog in tegob. Nekaj dobrega pa je iz njih vzrastio: vzbudila se jc naeionalnai zavest pesameznili narodov, ki je začrtsrta pot razvojn preteklcga stoletja. Svetovna %"ojna (od 1914 do 1918) je bila svetovna. katastrofa,. iz liatere pa. je koneno vznikla svcboda in sasnostojnost maiih narodov La njih držav. Kaj bo ser danja. vo jua prinesla. kot končni. rezultafc svotu, ne moremo in ne maramo prerokovati. Eiio pa.vemo in povemo: tisti.člov«k in tisti narod, ki v vsem svojem življeuju iu trpljenju. neomajno zaupa v Boga, bo deležen obljabe svetopisemske besede: »V Tebe, Gbspod; sem zaupal, ne bom vekomaj osramočen'!«