Za poduk in kratek čas. V Sarajevu. II. Najlepai kin6 meata ao moaeje, kterib hoče biti do 150, ne pa 300, kakor se tur6in rad pobaha. Polovica bode kamenatih in polovica lesenih; 0 kakem slogu je težko govoriti; vse so 8koro po ednem kopitu osnovane. Misli si, dragi čitatelj, 6etirivoglato ali pa okroglasto Iesenja6o z vitkim, 40 do~60 metrov visokim stolpom, nad kterim se vije znamenje verske zmote in neomike, bledi polumesec, in v dubu si videl poslopje, ki se morebiti preaega lepoto dolgo6asnih, praznih, resno-temnih sarajevskih džamij. Znotraj se najde tu in tam kaka malarija, ali vaelej, kedar sem na kaj takega naletel, se mi je zdelo, da je hotel le kak fantek svoje misli na steno ae zelenimi ali rudečimi barvami načrtati. Podobam pa manjka 7sa umetnost, okua, življenje: okorne so in mrt7« in proste vseh vzvišenih nazorov, kakor aploh nauk in vera muhamedanska. Najve6 se nabaja po stebrih in zidovib lepo napisanib izrekov koranovih; p. nni ga Boga razven allab", ,,On, ki je najbolj usmiljeni usmiljenec", kterega volja 780 naravo k češ6enju sili" in ve6 takih atavkov, pri kterib, kedar jih izgovarja, si moslem menda ničesar ne misli. Posebno ponosni so Turki na Carevo in Begovo džamijo. Prva stoji na levem obrežju Milja5ke blizu novega Eonaka, drnga na deanem akoro Tsredi 5ariije. Poslednjo je dal aezidati bogati Usrenbeg, ki ima 7 ob8e za Saraje^o velike zaslnge. Zato ga pa tudi mubamedani kakor 87etnika 8a«tijo. Jegovo trnplo po6i7a tik mošeje v majhni kapelici, pred ktero sem videl 7e6krat Iu5 goreti, mestjane pa moliti. Bosanski pesnik Radovan (Fra Grgo Martič) poje o tem mogočnem možu : nEad Uarenbeg Bosni gla^a bjeae, — Vezir silan od državesilne; — Doata blaga airotinja dala — A njcgo^a gla7a nezobala; Več osno^a 7aroš ponosita: — Saraje^o uz Miljačku riekn. — I u njemu ozida mnnare, — Turkom liepe i, gizda^e hrame od ostankah krsUmh oltarah, — Što je jošter sudba njego^ala. Eristijani žalostnim ercem pripo^edujejo, da 80 stopnice in stebri begore džamije iz poruaene katoliške cerk^e, ki je stala nekdaj pri izvirku Boaninem. Pred mošejo na d^orišSn, obdanim z visokim zidom, skozi kteri pelje 7e5 7hodo7, stoji med košatim dre^jem vodjak s kamenatim koritom, v kterem ai mubamedani umi^ajo obraz, roke in noge, preden začenjajo 87oje molit^e. Znotraj visi od kuple iz drota apleten svetilnik, na kteri se lehko kakih 300 lampic natekne, kakor se to dogaja ob sla^nih praznikib n. pr. ramazan — in in kurban-bajramu, ki bi bila, saruo da tako re5em, naš Boži5 in Velika no6. Poprej ni smela nobena kršcena duša 7 turško zbiraliiče, kar pomenja ždamija, sedaj je do^oljeno, da le dotiSnik mirno stoji in se ne odkrije. Zato sem zamogel parkrat opazo^ati, kako opravljajo ne^erniki 87oje ceremonije. Da vidiš, čitatelj! kako Turki nBoga molijo", podaj^a sc k begovej džamiji in opaznj^a tega le sina Mubamedo^ega, kije ra^nokar došel, da pomoli b svojemu preroko. Najprvo stopi k studencu, da si umije roke, obraz in noge, ktere osuši z robcem ali obrisalko, ki jo že nalaš6 zato za pasom nosi. Za tem se poda pod kap ali bodnik, kder postavi tik sebe gvojo obatev in začne moliti. Nekaj 8asa stoji in Z7ija roke; po tem se skloni in podpira ledja z rokama. Pa kakor bi mignil, vrže se naglo na kolena, sede na pete in dolgo poljnbuje zemljo ali pra7 za pra7 deako se 87ojim čelom. Eo je to ve6krat pono^il in tako opra^il 87ojo pobožnoat zunaj brama, odgrne težko zagrinjalo, ki slnži mesto 7rat, in atopi mirnoresnega obraza v notranje proatore, zapuati^ai 87oje rnde6e papu8e pri vhodu ter koraka boa ali pa v nogo^icah tje gori po pisanib, dragocenib tepibih, na kterib je uže sedelo mnogo sovernikov, ker je danes petek, turika nedelja. Spodobno se je približal to7ariem, da se udeleži skupne moltoe. Temn oddelku je nareko^al molit76 starikast mož it dolgib pa tenkih 6rnih knjig. Pri6ujo6i ao ga le poslašali in se 8 celim ži^otom zibali. Ne da]«5 od tod pa je bil drng oddelek, ki je sam za se 5ital; in ie tretji, najbolj 5udežen, ker so možje na okrog sedeli in pred aeboj sokali sila velik molek ali po našem paternoater, na ktercm so bile kakor orebi debele jagode napeljane. Ko »o kon6ali molit7o, obesil je mlad de8ko, menda cerkovnik, težko klobaso na klin v eden kot. Vsak gorei tar8in nosi tudi pri sebi jednak molek (brojanico) iz diaečega dragega lesa ali biserov in tudi kamen5ko7, a kterim si krati 5as, prebirajt jagode od kraja do konca in zopet nazaj, ali pa tudi moli na-nj. Ta na^ada ae je obranila iz one dobe, v kterej so se bili 78i Bošnjaki kristijani. Ko so vai oddelki dovršili avojo nalogo, ostali so možje in ae kratko skupaj glaano pomolili, zatem jih je ve5ina odlazila. Oatalim pa je z lece čital bodža nekoliko korano^ih 7rst. Vsa slovesnost je bila kon5ana z glaano pope7ajo6im 6itanjem prve snre, pa tako, da so ae priSetne besede za Tsakim verzom ponovile. Je li prijatelj! da ti rojijo čudne miali po možganih, ko gledaš ta iz^anredni zbor. Gotovo gojiš gore6e želje, da bi tudi tem siromakom akoro zasijala Iu5 87etega križa. Ear jim pa aedaj moraš 7 8ast šteti, je to, da 7estno opravljajo dolžnosti, ki jim nalaga jih 7era. Žalost, da ie niso tako srečni, da bi zamogli to gorecnost kazati na 5ast pra^ega trojedinega Boga. Sinešničar 35. Oderuh iz mesta vpraSa nekokrat kmeta, ali 7e, zakaj je Bog krompir nstvaril. Kmet mu pa takoj od^rne reko5: nbrž5as zato, da bi tudi kmetski 81o7ek Sasih imel koga olupiti."