Jesenska in pomladanska setev
V jesenskj setvi 1957/58 smo z azkiiuiiin žitom zascjaji 2,440.000 ha - za 8 odsiotkov več kakor prcjšnjc leto. Od fega snio zasejali z oaknno pšenico 1,947.000 ha ali za 7 oclstotkov ¦več kakor 1956/57 aii za 13 odstotkov več, kakor srao posejali T povppečJTu od 1. 1950 do 1956.
Lansko jescn &rno pri nas prvič obšiirncjc in bolj organi- ¦ zirano sejali italijansko pšenioo, ki da velike «don«w? — z nj<> smo posejali pr.ibližno 40.000 ha. Pri tem smo uporabljali sodobmo aprotehniko. Setev je bila opravljemi pod nadzorstvom itali-janskih strokovnjakov, sodelovale pa s« hidi speoialno organi-zdrane republiške in okrajne komisije. Na vt-vjtim tlt-lu je bila površina zemljišč dobro pripravtjeua in je l>ila setev oprav-ljena praTOČasno, posebno v Vojvodini m Slavoniji, kjer so s temi vrstaiini pšeniw pos^jali 20.000ha, na ka-terih so poziimi fevršili 4 do 5 krat dopolnidno gmojenje z du-šikom. V Make-doniji in na Kosmetn pa je biia u-poraba agrotehuiičnih sredstev pri setvf italijanskiih vrst b«lj slkrcnnna, zein.ljiSoe ni bilo dobro pripravljeno, pšenico pa so večrnoma posejali z roko.
Po vsej dr/.avi so se italijanske vrsie pšenice nomialno razvijale in je njihovo sedanje stanje zelo n^rodno. Posebno^do-bro sta prezimili sorti San Pastore in Antonomija, s kateri.ma so posejali približno 75 odstotkov površin. Dclno tudi zaradi vremcaiskik razmer, ki sobile ugo<lnfij«ekakorob enakcm čas^i ia-ni, so se normalno raizvijale tudi domače vrstc pršenice. Večina pri-dolovalcev ie že izvedJa poroladansko dodatno gnojitev poscv-kov. Tisti, ki toga niso napravrli, bi sc morali l<>titi tega d<jla čimprej. -
Materialna sredstva za pomladansko sctev so zagotovljena. Že sedaj je na voljo nad 16.000 ton semena hibrklne koruze, nvo-zrli pa botno t«di 900 ton semena z*g>odaj dozorevajočiTi hibridov, s kafcrimi bomo Ictos posejali večje povr.šiiie v nežitorodnih podi\>čjih. Zagotovljene so ttidi zadostne količi'ne semena jaieffa ječmena, ovsa, indiretrijskih rastlin. Trtain iid.
Pridelovaki bod« to pomlad Hn«ll na voljo 650.000 ion rnd-n:ns.kih gnojil, medteio ko jih je bHo laiil za pomladansko setev zagotovljoniii 450.000 ton. Letos jc položaj z;nalno ugodnejši tudi glcde možnosti za strojno obdelaT-o zctnljišč. Za pomladansko setev je zagotovljenih pribli/.no 20.000 traktorjev — dvakrat več kakor pred dvema Ictoma. Razen U'ga je bilo lefos glolx>ko ora-nje opravljeno na veliJcrh pov-ršknah. Številna gospodarstva so-cialistične^a sektorja so vse površnje preorala v g^lobino 35, a nekatera tudi d<> 45 cm, kar-je v naši agrotehniki koristna no-vost, ker smo doslcj večinoma orali  20 cm  globoko.
Ceprav so materialna sredstva zagofovljena, se akcija f.a setev hibridne koruze razvija zelo počasi. Tudi tu je eden izmed osnovnih razlogov t tem, ker so se začele pripravc na terenu pozno. Do toga je v precejšnji meri prišlo za.to, ker je bila akcija vcčinoma prcpuščeiia upravnemu osebjti. ki ni sposobno izvršiti te naloge. Izj<*!na je okraj Vinkovci, kj<>r%so v vcčini zadrug organizirali koinisijc za ži(o, ki se zelo aktivno zavzemajo za uresničenje nkcijskib propraniov pri setvi koruze. Zafo so v tem okraju znaino po^-očali .število udeleženccv v akciji. ker sodo-lu}e pri pripravah za setev koru.ze v tem okraju namesto 30 do 40 upravnih usiužbencer vcč sto ljndi.
f           Ce je že govora o pripravah za pomladansko setev, je nujno,
da opozorraio na pofrebo,' da 9e pri tem izikorfstijo laoske iz-kiišnje. To pa pravpomeni, da je polrebno, da izikoristijo kme-tijska slnžba in znanstven.]' zavodi pri popularizaciji sodobnih postopkov pridelovanja vse oblike pro.rjaffandc. To ioliko bolj, ker nam je iz Iastne prakse znamo, kako moranvo organizirati pridplovalni postopek. da bi na enem hektani doseg-li donosc 80 do 100 stotov koruze ali 500 do 700 stotov pladkorne pese. Prav take izkuŠnje pa moramo prenašati ne čimibolj širodc krog pridelovalcev.
Ze pri setvi moramo posebno pozornost posvctiti možnostim za doscgo optimalnega sestava rastlin nn hektam, to je priza-devati si moramo. da bo setev fim-bolj lčvalitetna. ker se tako ustvarjafo temeljni pogoji za pravilen sestav rastlin, od fega pa so s>pet odvisni  veliki donosi.
Neposrcdna naloga zadružnih organiza^ij je, ds. čimprei končajo remont razpoložljivi-h in nakup novih kmotijskih stro-jev, to je ustvariH morajo niožnost, da laliko v primeru ne-n^rodnih vromfnskih razmer izkoristijo vsak ugoden freinitek, da bi tudi tedaj pravočasno posejali vse določcne površinc. Iz ena-kih razlogov niorajo zadruge zagotoviti tndi potrebne koliPinc swicti in gnojil.                                                                    A. G.