P.b.b svetovnih in domačih d/bgoc/kov Postni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagen furt l/haja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XIV./ŠTEV1LKA 40 CELOVEC, DNE 1. OKTOBRA 1984 CENA 2.— ŠILINGA Ureditev življenja po krščanskih načelih (Dr. Valentin Inzko) Glavno vprašanje koroških Slovencev je v tem, kako se narodnostno ohraniti. Želja po ohranitvi slovenske besede in slovenske kulture je bila od nekdaj med Slovenci zelo živa. Za ohranitev slovenskega življa v deželi so koroški Slovenci v zgodovini s svojo ljubeznijo do materine besede, z gojitvijo narodne zavesti, utrjevanjem slovenske miselnosti, s priznavanjem k slovenski narodni skupnosti, z javnim delovanjem r.a verskem, prosvetnem, kulturnem in političnem področju ter več ali manj uspešnimi poizkusi uveljavljanja in utrjevanja na gospodarskem področju veliko doprinesli. V zadnji številki našega lista je bilo prikazano, kako začenjamo koroški Slovenci vedno bolj tudi gospodarsko realno misliti. Zavestno se vključujemo v prizadevanja razširitve tujskega prometa ter vidimo v njem velike možnosti za izboljšanje našega socialnega položaja. Vse, kar je zraslo po ^rogi svetovni vojni okoli Mohorjeve družbe, njene tiskarne in dijaških domov, je bilo možno le vsled treznega načrtovanja in ukrepanja. V to vrsto spada ravno tako re-a'no delo v slovenskih gospodarskih ustanovah ter vrsta konkretnih rezultatov na drugih področjih javnega življenja. Ob vsem tem pa nikakor ne smemo zguliti izpred oči glavnega smotra — pomena življenja. Vprašanje, čemu smo na svetu, 10 vprašanje, ki se tiče vsakega izmed nas. Ako bi namreč izgubili pravi cilj izpred oči, *n bili zaman vsi napori v zvezi s poli-t.čno, gospodarsko in kulturno krepitvijo, Ves trud po izboljšanju življenjskih prilik. Znano je, da človek no živi samo od kruha, anipak tudi od duha. Gotovo se dandanes mnogo stori za izobrazbo mladine. Ne samo to. Področja Znanosti so tako narasla, svetovnopolitična vPrašanja so večkrat tako zamotana, idejna Zmeda je tako velika, da je postal tudi odrasel človek glede svojega odnosa do življe-uja nesiguren. Zato se ne čudimo, ako se Polaga tolikšna važnost na nadaljnjo izobrazbo tudi odraslega človeka. Človek čuti v Svoji majhnosti nasproti silam atoma, pred stroji dvajsetega stoletja, brezmejnostjo '•esolja ter duhovno praznino vendar nekje Potrebo, da se ob velikih in tako naglih spremembah v svetu vedno znova vsaj za silo orientira ter uredi svoje življenje po zahtevah in potrebah sodobnega časa. Pri tpm pa je nadvse važna duhovna orienta-Ciia, kajti le, kar je duhovno močno in zdraho. bo v življenju tudi obstalo. Morda se te-2a Premalo, morda sploh ne zavedamo. Najmočnejše gonilne sile v življenju posameznika in družbe, glavne odločujoče sile "-a uspehe in neuspehe v poklicu, družini f°r javnem življenju so mirna vest in pri-lateljstvo z Bogom. To so kvalitete, ki bo-< a tudi v bodoče odločale o naši usodi ter 11 sodi vsega človeštva. Kako urediti svoj odnos do sočloveka, | ko služiti družbi v malem in velikem, ka-'° urediti življenje v državi, med narodi, ./,ko vobče reševati svetovna vprašanja, je t^sno izpovedano v božjih zapovedih, v •jegovem evangeliju, večnoveljavni blago-S'3ti Kristusovi. Gledanje na svet v luči ^ ‘'španskih načel ter želja, da vskladimo ^ njimi vse naše hotenje, stremljenja in de-n3a> je, kar bi moralo biti živo v srcih ki se zavedajo, kaj pomeni posamez-•ku, družini, vaškemu občestvu, narodni “''Upnosti vera ter življenje po njej. Zato bodimo Bogu hvaležni za vsakega Ovnika, ki deluje med nami ter vedimo, bi bilo naše življenje brez povezave s lokvijo kmalu podobno telesu brez duše, rez srca. Zamrlo bi v nas vse lepo, vse ple- ZapletUaj Bonn - Moskva Obisk Hruščeva v Zvezni republiki Nemčiji odvisen od razpleta slučaja Schwirk-rnann. — Protestna nota bonnske vlade zaradi čudne prigode s strupenim plinom. Nova nemška protestna nota sovjetski vladi zaradi atentata s strupenim plinom na tretjega tajnika nemškega poslaništva v Moskvi, Horsta Sohwinkmanna, je bila izročena v torek, dne 29. septembra v Kremlju. Nemška zvezna Vlada je zahtevala v tej protestni noti s poudarkom, da morajo Sovjeti zadevo s tajnikom Schwirkmannom popolnoma pojasniti. Dalje, da morajo biti krivci strogo kaznovani in da se morajo sovjetski uradni krogi zaradi tega slučaja opravičiti. 'Protestna nota pa je tako sestavljena, da bi sovjetski vladi ostala odprta pot za 'diplomatsko sprejemljivo rešitev. V Bonnu iso si edini v tem, tako predsednik frakcije Socialistične stranke Nemčije i(SPD) v Zveznem svetu (Bundestag) Fritz Erier, kakor tudi zastopnik krščansko socialne unije (CSU) Karl Theodor von Guttenberg, da zavisi obisk Nikite Hrušče- va v Zvezni republiki Nemčiji od popolne razjasnitve slučaja tajnika nemškega poslaništva v Moskvi Horsta Schvvirkmanna. Na Schvvirkmanna je bil namreč izvršen skrivnosten atentat s strupenim gorčičnim plinom pred približno enim mesecem, ko je ta obiskal samostan Zagorsk blizu Moskve, in ga v Bonnu pripisujejo sovjetski tajni službi, kajti iSehvvirkmann je bil pri nemškem poslaništvu strokovnjak za prisluškovanje. Po atentatu je Schvvirkmann dolgo časa nihal med življenjem in smrtjo. Takoj po poskusu uboja je nemška zvezna vlada protestirala pri sovjetskem poslaniku v Bonnu Andreju Smirnovu. Ta pa je odločno zavrnil ta protest, čaš da so za napad odgovorni samo krogi v Zvezni republiki, ki hočejo na vsak način preprečiti obisk Hruščeva v Bonnu. Smirnov je takrat odklonil tudi vsako opravičenje. Volitve v Delavsko zbornico V nedeljo in ponedeljek so bile v vseh zveznih deželah Avstrije volitve v Delavske zbornice. Na splošno so izidi volitev pokazali, da je socialistična stranka močno zgubila na glasovih v severnih in južnih predelih Avstrije, napredovala pa je v za-padnem delu naše države, to se pravi, na Tirolskem in Predarlskem. Tudi na Koroškem so socialisti za 3931 glasov nazadovali, medtem ko je OAAB (Zveza delavcev in nameščencev v Avstrijski ljudski stranki) napredovala za 1915 glasov ter je zastopana sedaj v zbornici z dvema mandatoma več. Kako le umrl predsednik Kennedv Tajno poročilo objavljeno deset mesecev po atentatu Te dni je končala komisija pod predsedstvom najvišjega ameriškega zveznega sodnika Warrena s svojim delom. Komisija, ki je raziskovala skrivnosten umor ameriškega predsednika Kenndyja, je predala predsedniku Johnsonu poročilo o atentatu. Poročilo natančno opisuje potek in ozadje tega zavratnega napada na pokojnega predsednika Kennedyja. Tajno Warrenovo poročilo označuje Lee-ja Harveya Osvvalda za edinega morilca predsednika. V času, ko se je vozil Kenne-dy po dallaškii ulici, se je Osvvald nahajal na oknu šestega nadstropja, od koder je streljal. Poročilo tudi ugotavlja, da so ti streli ubili Kennedyja in ranili guvernerja Teksasa, Conallija. V poročilu so navedene tudi resne besede na račun tajne službe, ki ni dovolj poskrbela za varnost Kenne-dyja. Vprašanje po motivih, ki so privedli Oswalda do tako strašnega dejanja, pušča 888 strani obsegajoče poročilo odprto. Vendar pa to poročilo navaja nekaj dejstev, ki označujejo osebnost Oswalda in ki so privedla do atentata: vsako odklanjanje avtoritete, želja, da bi dobil ime v zgodovini, nagibanje k nasilnosti in njegovo sovraštvo do Združenih držav Amerike. Komisija, ki je izdelala to poročilo tudi omenja, da ni nobenih dokazov, da bi stala za atentatom kaka tajna inozemska služba ali celo zarota. Komisija, ki ji je predsednik Johnson lani 29. novembra poveril nalogo in ki jo je vodil Wa'rren, je tudi prišla do zaključka, da so bili streli sproženi iz stavbe teksaškega skladišča za učbenike, kar so potrdile tudi nekatere priče. Morilec je sprožil .tri krogle kalibra 6,5 mm. Predsednika Kennedyja sta zadela dva. Prvi je šel skozi vrat, drugi je predrl tilnik, tretji pa je zadel teksaškega guvernerja Conneiiija v desno stran prsi. Osswald ,je ubil tudi dva policijska agenta. Orožje so menito, vse svetlo, usahnilo bi v nas spoštovanje do idealov ter stremljenje po njih, sleherna odpornost, predvsem pa vera v vse dobro, sveto in večno. Za ljudi, za narode s takšnim mišljenjem in načinom življenja bi neizogibno veljalo: „Na smrt obso-jeni!“ Je prav, da presodimo narodni položaj enkrat tudi iz tega vidika. potem našli v prostoru, od koder so bili oddani streli. Prav tako tudi vrečo, v katero je Oswald zavil puško, ki jo je nesel v hišo. Morilec je potreboval za izstrelitev treh strelov okoli 4,8 do 7 sekund. Posebno zanimivo je tisto mesto v poročilu, ki piše o razgovoru — zjutraj usode-polnega dne — med Kennedyjem in njegovo soprogo. 'Priča tega pogovora je bil njegov svetovalec 0’iDonnel, Tu je govoril Kennedy o nevarnostih, ki spremljajo predsednika pri javnih nastopih. „Če bi hotel kdo ustreliti predsednika ZDA“, je pripomnil iKennedy, „ne bi bila to zanj težka naloga" — vse kar bi strelec potreboval, je visoka hiša in natančna puška z daljnogledom. In ni sile, ki bi mogla preprečiti tak atentat." V poglavju poročila, ki se nanaša na Jacka Rubyja, komisija poroča, da je nemogoče ugotoviti, ali je Rubv ubil Oswalda s pomočjo dallaške policije, kot menijo nekateri. Niti ni mogoče ugotoviti, ali je bil Ruiby udeležen v zaroti in ali je bil član kake organizacije v ZDA ali v inozemstvu, katere cilj bi bil uboj Kennedyja. Komisija je mnenja, da sta Osvvald in (Ruby delala samostojno, vsak zase. Warrenovo poročilo kritizira dallaško policijo, češ da je z nedoslednim delom povzročila velike težave. Novinarjem je dovolila .nemoten vstop v policijske prostore in s tem omogočila nenormalno zasliševanje očividcev in zapornikov. Prav tako ji očitajo, da je z ,nepreverjenimi in netočnimi podatki, ki jih je dala novinarjem, še samo zavirala delo. Poleg dallaške policije in tajne službe, ki ji je bila poverjena varnost predsednika Kennedyja, kritizira poročilo direktno tudi zvezni raziskovalni urad. V kritiki FBI navaja komisija tudi izpoved enega njegovih agentov v Dallasu. Ta je namreč rekel, da se ne spominja zahteve vodje FBI, da bi Oswalda po aretaciji čimbolj zaščitili. Warrenovo poročilo vsebuje tudi Izjavo vodje FBI, da absolutna zaščita predsednika Kennedyja v času, ko on zahteva pogoste stike s širokimi množicami, praktično ni možna. Sklep komisije o delu varnostnih organov je, da ukrepi za predsednikovo varnost v Dallasu niso bili dovolj temeljiti. Komisija meni, da je za varnost predsednika ZDA potrebno izšolati agente, ki bodo kos tem nalogam, treba se je lotiti revizije tajne policije in drugih organov, ki morajo skrbeti za predsednikovo varnost. KRATK E VESTI ® Požar, ki že več dni divja na robu kalifornijskega mesta Santa Barbara, se je razširil do vznožja bližnjih pobočij. Doslej je ogenj uničil okoli 40.000 oralov zemlje ter 78 stanovanjskih in drugih poslopij. Eden izmed gasilcev se je smrtno ponesrečil, 36 ljudi pa je dobilo hujše opekline. Poklicni gasilci se trudijo, da bi zajezili požar, ki je že trikrat spremenil smer. ® Blizu Cottbusa v Vzhodni Nemčiji se je v četrtek zaletel Vlak v avtobus. Ena oseba je bila ubita. V avtobusu je bilo 19 potnikov. • Pred dnevi so neznanci v Franciji .ugrabili tri otroke, ko so se vračali iz šole. Policija ni imela nobene sledi in so otroke zaman Iskali. Sedaj pa jih je našla neka kmetica, ko so se s kamenčki igrali pod nekim drevesom. Otroci so povedali, da je bila med ugrabitelji neka ženska po imenu 'Nicole. Okrog sto tisoč francoskih policajev še naprej intenzivno išče ugrabitelje. © Po izbruhu požara na nekem liberijskem tankerju, ki je v Kuvajtu nakladal nafto, je bilo poškodovanih 20 ljudi, dva pa sta izgubila življenje. © Umrl je eden izmed siamskih dvojčkov, ki sta se rodila v Chicagu in so ju dan kasneje ločili. Operacija je trajala tri ure in pol. Kot vzrok omenjajo srčno napako. Tudi drugi deček za zdaj še ni izven nevarnosti. 9 V peščeni pustinji vzhodno od Aral-skega jezera so izkopali sovjetski raziskovalci okostja dinozavrov, ki so živeli pred več deset milijoni let. • V tovarni orožja v brazilskem mestu Piquiete je prišlo do močne eksplozije. Po dosedanjih vesteh je 5 delavcev izgubilo življenje, 15 jih pogrešajo. To je druga eksplozija v tej tovarni v zadnjih dveh mesecih. ® Na poti v Reykjavik na Islandiji je zaradi pomanjkanja goriva strmoglavilo enomotorno letalo. Pilot se je rešil. © V rafineriji blizu Colona v Panami je prišlo do hude eksplozije. Nesreča je zahtevala eno smrtno žrtev, štirje delavci pa so bili ranjeni. ® Profesor Anatole Heinz s paleonto-loškega inštituta v Oslu je našel na Spits-bergih fosil (okamenino) prazgodovinske ribe, stare približno 400 milijonov let. © Vrtinčasti vihar „Gladys“ se je bližal vzhodnim obalam Amerike in Bermudom. Vremenoslovne 'postaje so opozorile prebivalstvo. Ker je tornado kasneje ubral pot kakih 450 km zahodno od Bermudov, ni povzročil posebne škode. Politični teden Po svetu ... NA KONCILU RAZPRAVLJAJO O SVOBODI VERE Delo vatikanskega koncila gre z vso natančnostjo in vestnostjo dalje. Minulih osem dni je bilo vse v znamenju razprav o svobodi vere. V razpravo je v začetku poseglo kar devet kardinalov in škof iz Skopja dr. Emilijan Cekada. Štirje kardinali so se izrekli brez pridržka za ,,izjavo o svobodi vere“, kot je sedaj sestavljena, medtem ko je ostalih pet izreklo nekatere pomisleke. Tisti, ki so se izrekli za, so govorili v imenu večjih skupin: Leger v dimenu kanadskih škofov, Američana Coushirag in Meyer v imenu skoraj vseh škofov Združenih držav Amerike, Silva Henrkjuez iz Čila pa v imenu 58 škofov iz Latinske Amerike. Pri teh razpravah so se pokazala velika nasprotstva med koncilskimi očeti. Prišlo je do ostrih prerekanj v tej kočljivi zadevi. Proti so ise izrekli predvsem italijanski škofje na čelu :s kardinaloma Ruf fini jem in Ottavianijem, dalje kardinal Ritter iz Združenih držav Amerike ter Španca Bueno Monreal in Quiroga. Tako Ruffini in Otta-viani, ki ista govorila o svobodi religije ter civilni oblasti, sta zelo jasno pokazala, da razumeta svobodo vere samo v smislu svobode katoliške vere ter nepriznavanja drugih ver in še manj svobode življenja izven vere. Neki govornik je izjavil: „Pred Bogom ni verske svobode, človek ne more izbirati, če je Bog govoril.“ škofje iz Avstrije, Nemčije, Holandske in Francije so se izrekli za načrt o verski svobodi. Posebno goreče se je zavzel naš avstrijski kardinal Konig za versko svobodo. Razprave o verski svobodi se lahko označujejo kot eno najbolj živahnih na vsem končilskem zasedanju. Tekst izjave o verski svobodi še ni znan; vendar je že znano, da je v njem jasno povedano, da je katolištvo edino prava vera, a pri tem tudi pripadnikom drugih veroizpovedi pripada spoštovanje. Kardinal Ottaviani se je izrekel proti temu izrazu in je rekel: „Biti moramo usmiljeni in dobri, itoda ne razumem, zakaj bi govorili o tem, da jih moramo spoštovati/1 V nasprotju od španskih in Italijanskih kardinalov pa so zastopali kardinali Severne in Južne Amerike mnenje: ..Katoliška Cerkev želi za vse ljudi in vse veroizpovedi enako svobodo, ki jo želi zase.“ MALTA POSTALA NEODVISNA Otok Malta, ki je bil 150 let pod britansko kolonialno oblastjo, je postal 11. septembra neodvisen. Na tem sredozemskem otoku so se Stoletja menjavali razni gospodarji: Feničani, Kartažani, Bizantinci, Saraceni (Arabci), Normani, Francozi in nazadnje Angleži. Ti so leta 1800 izgnali Napoleonove čete z otoka in spremenili Malto v oporišče britanske mornarice. Vsi, ki so si lastili pravico do otoka, so imeli Malto za nezavzeten ..ključ Sredozemlja", zaradi česar so vse do nedavna odklanjali zahteve prebivalstva Malte po neodvisnosti. Malta bi morala postati neodvisna že prej, toda zaradi nesoglaslja med strankami se je stvar zavlekla. Zato vseh 328.000 Maltežanov ni zadovoljno z novo neodvisnostjo. Opozicijska socialistična stranka se namreč boji, da bi dobila katoliška Cerkev preveč vpliva na državno politiko, spričo pozicij, ki jih ima v vladajoči nacionalni stranki. Poleg tega so socialisti mnenja, da bo Malta z novo obrambno in finančno pogodbo preveč odvisna od Velike Britanije. — Malta naj bi ostala v sklopu Commonwealtha. Angleži pa naj bi določili guvernerja kot namestnika britanske kraljice. Britansko vojaško oporišče bo ostalo na otoku še deset let. PRETEKLI TEDEN V ZNAMENJU VOLITEV Minuli teden so bile kar v treh deželah — Švedski, Danski in Alžiriji — valitve, na katerih so volilci izbirali svoje zastopnike. Kakor je bilo pričakovati, je na volitvah na Švedskem zmagala socialnodemokratska 'stranka predsednika Erlanderja. Za kandidata te stranke, ki je na krmilu že 32 let, je glasovalo okoli dva milijona volilcev, oziroma 47,9 odstotka. Od 233 mest v novem parlamentu so jih socialni demokrati dobili 117. Po objavi rezultatov so poudarili, da je politični položaj v deželi nespremenjen. Glavna opozicijska konservativna stranka je izgubila 11 mest, stranka centra je dobila v spodnjem domu 37, liberalci 40 sedežev, pomunistična partija pa osem predstavnikov namesto dosedanjih pet. Tudi v drugi Skandinavski deželi, Danski, so prebivalci volili svoje ljudske zastopnike v parlament. Na podlagi preteklih volitev minulega tedna bo razdelitev sedežev v danskem parlamentu naslednja: socialdemokrati 76 (prej 76), radikalci 10 (prej 11), konservativci 36 (prej 32), agrarni liberalci 38 (prej 38) ljudska socialistična stranka 10 (prej 11), nemška manjšina 0 (prej 1), neodvisni desničarji 5 (prej šest). Predsednik vlade Otto Krag je ugotovil, da socialdemokratska stranka ni nazadovala in je trdno obdržala svoje pozicije. Pripomnil je, da bodo razpravljali na seji vlade o sestavi nove vlade. Dodal je, da namerava še dalje ostati predsednik vlade. Voditelj konservativne stranke, ki je pridobila štiri sedeže, je izjavil, da bi morala sedanja vlada odstopiti in prepustiti desničarskim strankam nalogo, da sestavijo novo vlado. Voditelj' radikalne stranke Karl Skytte je dejal, da izguba enega sedeža ne pomeni mnogo. V sedanjih okoliščinah radikalci lahko sodelujejo s socialnimi demokrati ali pa zahtevajo nove volitve. Rajši kot slednje pa oni sodelujejo. Pa še v eni državi so bile pretekli teden volitve in sicer v Alžiriji, v Afriki. Volilci so svoje zaupanje poverili z veliko volilno udeležbo predsedniku Ben Beli. Za volitve v alžirsko Jjudsko skupščino je bila dovoljena samo ena lista (ELN). 138 kandi- datov pa je izbral sam Ben Bela. Vse druge stranke so bile prepovedane. Kakor je javil radio Alžir je bila volilna udeležba visoka, nad 90 odstotkov. Le v Kabilji ni dobil iBen Bela veliko glasov, saj je volilo le okoli 53 odstotkov volilcev, kajti nasprotniki so na tem področju oklicali volilni bojkot. NOV INCIDENT V TONKINŠKEM ZALIVU Severni Vietnam je obdolžil Združene države Amerike, da so ponovno povzročile incident v Tonkinškem zalivu. Tu je namreč zopet prišlo do trčenja med dvema ameriškima rušilcema in severnovietnamskimi ladjami. Obrambni minister McNamara je dal natančno predstavo o ponovnem incidentu: ,,Štiri vojne ladje neznane narodnosti so vozile v mednarodnih vodah proti dvema vojnima ladjama Združenih držav Amerike. Lega, smer in hitrost sovražnih ladij je kazala, da nimajo dobrih namenov. Ker pa svarilni streli ameriških rušilcev niso zalegli, sta začela streljati zares, nakar so se sovražne ladje umaknile. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical v Beli hiši ameriški predsednik Johnson, je ta izjavil, da ni želel prenagljene akcije zaradi novega Incidenta z ameriškimi rušilci v Tonkinškem zalivu. Predsednik Johnson je novinarjem tudi izjavil, da se je incident pripetil v mraku, zato je Wa-shington moral podrobno proučiti položaj, ki bi po njegovih besedah utegnil imeti resne posledice. Dejal je tudi, da nima kaj več dodati k pojasnilu, ki ga je o incidentu že prej objavil obrambni minister McNamara. Pristavil je, da še zmerom ne ve, kakšne namene je imelo sovražno ladjevje, ki se je z obeh strani približevalo ameriškima rušilcema. Gotovo pa je, da ne poštenih, je na kraju dejal ameriški predsednik Johnson novinarjem. SLOVENCI d&ma in po m tu UMRL JE DR. KAREL DOBIDA Nenadoma je na posledicah prometne nesreče v Gradcu umrl znani kulturni delavec dr. Karel Dobida. Z dr. Karlom Dobido je slovenska kultura utrpela hud udarec. Rodil se je 20. julija 1809 v Kranju in je po končani srednji šoli v Ljubljani študiral na dunajski univerzi pravo. Doktoriral je leta 1919. Leta 1950 je prišel v resor ministrstva za znanost in kulturo, od leta 1952 do 1957 je vodil vse strokovno umetnostne in pravne posle v Moderni galeriji v Ljubljani. Hkrati je bil od julija 1950 dalje ravnatelj Narodne galerije in nji je posvetil vso svojo bogato izkušenost in obsežno kulturno razgledanost. Kot dober poznavalec evropske in zlasti še domače umetnostne ustvarjalnosti je sodeloval s svojimi članki, študijami, pregledi in kritikami v raznih slovenskih revijah in v dnevnem tisku; bil je sodelavec enciklopedičnih del za področje slovenske likovne umetnosti, spisal je vrsto uvodnih razprav za razstavne kataloge. V samostojnih knjigah sta izšli dve njegovi monografiji o Božidarju Jakcu (1932, 1950), dalje monografija o Hinku Smrekarju (1957), pripravil je tudi dva vodnika po Narodni galeriji. Kot ravnatelj Narodne galerije je s svojimi sodelavci organiziral lepo vrsto pomembnih razstav, ki so osvetlile bodisi posamezna umetnostno zgodovinska razdobja bodisi kolektivno delo raznih domačih in tujih umetnikov. Uspešno se je uveljavljal tudi pri organizaciji umetnostno zgodovinskih izdaj Slovenske matice. Pokojnik je sodil v vrsto priznanih književnih prevajalcev. Tako je prevedel iz francoščine celo vrsto del, ki jih označujejo sloveča imena Balzac, Flaubert, Anatole France, Daudet, Merimčc in Romain Rolland. Ti pisatelji so bili hkrati nje- | gove največje literarne simpatije, zato jih je pre- j vajal ne samo z znanjem, marveč tudi z občutkom za njihove kvalitete. Njegov prevod Rollandovega j „Miklavža Breugnona” je doživel dve izdaji. Po- j slednji njegov prevod je Franceova „Rdeča lilija” (1962). Dr. Karel Dobida je v svojih številnih sestav- j kih pokazal široko razgledanost in hkrati tenak čut za resnične vrednote v likovni umetnosti in v literaturi. Ljubil je našo besedo in jo kot pisec in prevajalec gojil z zavzeto pozornostjo. Bil je kul- ! turni delavec v najširšem pomenu besede. t Prof. Stane Melihar V Ljubljani je umrl prof. Stane Melihar, kulturni delavec, urednik, prevajalec, po vojni pomočnik pri organizaciji visokošolskih, znanstvenoraziskovalnih in kulturnih institucij. Med vojno je nekaj let pretrpel v Dachauu. Nameraval je> ko bi stopil v pokoj, prijatelju Lojzu Kraigherju urediti zbrane spise; ta načrt pa mu je prezgodnja smrt prekrižala. AVSTRIJSKA ZUNANJA POLITIKA IN VZHOD Vse tako izgleda, da bo avstrijska zunanja politika doživela z vzhodno evropski®' državami temeljito izpremembo, katere ini' ciator pa tokrat niso socialisti, temveč zvezni kancler dr. Klaus. Ker se v taboru vzhodnosatelitskih držav .pojavlja vedno večji razcep, je namreč tudi Avstrijska ljudska stranka prišla do prepričanja, da tvori poglobitev dobrih političnih odnosov do vzhodnoevropskih držav tretje bistveno področje avstrijske zunanje politike (PrV' dve sta Južna Tirolska in asociacija Avstrije s Skupnim evropskim trgom — (EWG)-V ta namen v bodoče ne bo le podkancler dr. Pittermann kot vodja avstrijskih podržavljenih .podjetij razširjal stike z vzhodno-satelitskimi državami, temveč jih je treba izgraditi na širši podlagi in sicer je treba najprej: 1. izpopolniti trgovinske odnose V toliko, da pri tem ne bo zastopana le av' sirijska podržavljena industrija, ampak t"' di zasebna podjetja; 2. doseči obsežnejšo medsebojno kulturno izmenjavo; 3. kar naj' bolj možno razširiti tujski promet. V zvezi z nekaterimi pomisleki, ki so s® pojavili zaradi te nameravane poglobitv® stikov z vzhodnoisatelitskimi državami, 50 politiki na sedežu zveznega kanclerja mne' nja, da Avstrija zaradi te preusmeritve n'" kakor ne bo lizpremenila svojega zapadnO' demokratskega ideološkega stališča. Polež? tega so isti politični krogi mnenja, da bO' do sedanji režimi vzhodnoevropskih sate' litskih držav prisiljeni, da v okviru te tr' govske in kulturnopolitične sprostitve s tu' jino nekoliko popustijo vajeti tudi v notra' nji politiki. in pri nas v Avstriji PREOSNOVA V VODSTVU KOROŠKE OeVP Pred kratkim je koroško deželno vodstvo Ljudske stranke na .svoji seji obravnavalo tudi personalna vprašanja. Določiti je bilo namreč treba novega drugega predsednika deželnega zbora namesto pred meseci umrlega J. Ritscherja. člani Kmečke zveze v stranki so sicer hoteli, naj pride na to mesto zvezin poslanec Štefan Sodat, medtem ko so člani Avstrijske delavske in name-ščenske zveze dokazovali, da nimajo tako rekoč nobenega zastopnika v deželnem zboru oz. Vladi, odkar je dvorni svčtnik dr. Karisch 1. 1956 nastopil drugo službeno mesto. Po daljših pogajanjih so se soglasno odločili, naj postane drugi predsednik dežel, zbora vodja tamkajšnjega poslanskega klu-bo dr. iMayrhafer; na njegovo dosedanje mesto pa so določili, naj pride Karl Baurecht, poslanec Gospodarske zveze. V SPOe: POLEG POLITIČNE KRIZE ŠE FINANČNI ŠKANDAL? Komaj se je v začetku tedna razburjenje v zvezi z nenadno odstavitvijo notranjega ministra Olaha nekoliko poleglo, je socialistična frakcija v Delavski sindikalni zvezi (OeGB) poskrbela sredi tedna za novo senzacijo in presenečenje: Šele po dobrih 'štirih(!) letih je ugotovila, da je Olah, tedaj predsednik omenjene zveze, „izvršil na lastno pest zvezinim pravilom nasprotujoče ifinančne posle“. V zvezi is to obdolžit-viiijo je OeGB sklenila uvesti proti Olahu postopek. Ta je na ta očitek odgovoril, da je pripravljen dati točno pojasnilo in predmetni finančni transakciji in da je pripravljen nositi vse posledice, ako bi se res kaj pregrešil, kar pa po njegovem mnenju ne odgovarja dejstvu. Pri „inkriminirani“ finančni transakciji gre za vsoto okrog 1,8 milijona, katero je v letih 1959 in 1960 Olah kot tedanji predsednik OeGB dal na lastno odgovornost preodkazati iz blagajne te zveze v riziko-fond tako imenovane SW pohištvene akcije („Socialna gradnja stanovanj"). Kontrolna komisija pri OeGB, sestavljena iz zastopnikov vseh političnih strank, je spoznala v tem samovoljnem OJahovem dejanju prekršek zvezinih osnovnih pravil. Medtem pa je predsedstvo OeGB dobilo obvestilo, da je bil omenjeni znesek že pred časom vrnjen in da torej ona ni dejansko utrpela nobene materialne škode. Vsa ostala domnevanja o nadaljnjih Olahovih finančnih transakcijah nimajo za OeGB nikake zveze, zato jih ona tudi ne bo obravnavala. Zadeva pa seveda še ni dokončno zaključena in jo bo obravnavalo tudi častno razsodišče pri OeGB. NEZAKONITOST ZADNJE STAVKE NA DUNAJU Sicer je minil že dober teden, odkar so bila na Dunaju v zvezi z odstavitvijo Olaha z mesta notranjega ministra precej obsežne protestne demonstracije in stavke uslužbencev mestnih prometnih podjetij — i eni i drugi so člani Socialistične stranke —, vendar se po časopisju in v javnosti o tem še vedno živahno razpravlja. O tej zadevi je pretekli teden govoril tudi zvezni kancler dr. Klaus in je izjavil: „To se je zgodilo prvič v avstrijski zgodovini, da so socialistični uslužbenci demonstrirali in stavkali proti sklepu vodstva lastne stranke. Ugotoviti moramo, da je bila pretekli petek pravica do stavke s socialistične strani na posebno čuden način uporabljena. Stavka, ki ne služi namenu izboljšanja socialnih pravic delovnega ljudstva, temveč je uprizorjena zato, da bi vplivala na razvoj dogodkov lastne politične stranke, je v državnopolitičnem pogledu nedopustna in nesporno predstavlja zlorabo pravice do stavke. Naziranje socialističnega strankinega vodstva, da je popolnoma njena zasebna zadeva, če in zakaj je Olaha odpoklicalo z mesta notranjega ministra, je le toliko časa točno, dokler ni pri tem prizadeta vsa država oziroma ves narod. Ustavitev obratovanja cestne železnice, odklop električnega toka in javne cestne demonstracije pa so prizadele ves narod." KDO BO ZMAGAL — BENVA ALI OLAH? Znano je, da stoji za Olahom zlasti socialistična stavbna in lesna stroka, katera s 194.000 člani predstavja tretjo najmočnejšo skupino v Delavski sindikalni zvezi (OeGB) (najmočnejši je sindikat kovinarjev in rudarjev z 286.000 člani, stoječ na strani sedanjega predsednika OeGB Antona Benya; druga najmočnejša skupina so nameščenci z 246.000 člani. Ta skupina pa bo po vsem videzu ostala v sporu Olah-Benya nevtralna). Kot izgleda, bo prišlo med obema do resnejših nasprotij. V obrambo osebe sedanjega predsednika Benya je OeGB zadnjo številko svojega glasila ,,'Solidaritat" v nakladi 1,5 milijonov komadov razposlalo vsem članom Zveze, da jih informira o tem sporu v predsedstvu Zveze. Občni zbor KDZ Zdaj, ko je večina naših članov v Celovcu, je osrednji odbor Koroške dijaške zveze sklical občni zbor celotne zveze. Ta je bil v četrtek, dne 17. septembra 1964, v Mohorjevem domu. Vabilu se je odzvalo precejšnje število članov, ne samo dijaki slovenske gimnazije, ampak tudi učiteljišča in študentje iz graških in dunajskih visokih šol. Navzoč je bil tudi predsednik Kluba slovenskih študentov na Dunaju Miha Kulnik. Kot častni gostje so prisostvovali občnemu zboru tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko, tajnik NSKS dr. Reginald Vospernik in ga. prof. Slavka Hronekova. S svojim prihodom so izrazili svoje zaupanje v Zvezo. Spored je obsegal referat predsednika, poročila, volitev novega osrednjega odbora in sosveta ter slučajnosti. Občni zbor je vodil Matevž Grilc. Referat predsednika KDZ Karla Smoleta Uvodoma je predsednik pozdravil vse navzoče, predvsem naše goste. V obširnem govoru je obdelal življenje in delovanje KDZ. „Če stopamo zdaj v četrto leto obstoja in delovanja Koroške dijaške zveze, če smo torej tretjič primorani, da obračunamo in naredimo bilanco o preteklem poslovnem letu, bomo to storili strožje in točneje kot v prejšnjih letih. Ne moremo se več izgovarjati, da smo komaj ob začetku. V tretjem letu se je moralo izkazati, da ima organizacija zadosti lastne življenjske sile. Veseli me, da dejstva sama dado na to močan pozitiven odgovor. Vprašujemo se pa, če je to zadosti. Zakon življenja je presnavljanje, preobrazba, izpopolnjevanje. Življenje ni mirovanje na doseženem in tudi življenje naše zveze ne sme postati stagnacija. KDZ si mora leto za letom iskati novo lice, se idejno in organizacijsko utrditi in izpopolnjevati. Prvič v letošnjem letu smo začeli s krajevno ločenim delovanjem. Dokazalo se je, da je možno sodelovanje med obema deloma osrednjega odbora, ki sta sejala eden v Celovcu in drugi na Dunaju. Dunajski je hkrati zastopal tudi interese visokošolcev. Ta poizkus se je posrečil. Kontakti so bih Plodni, pisma in dopisi pogostni. V prid nam ie phišlo, da smo gledali na zvezine zadeve dveh različnih zornih kotov. To, kar je hilo letos eksperiment, naj bi se v bodoče pgradilo. Druga novost je bila vpoklicanje Izvršnega odbora. Osrednji odbor je zbral člane v pripravljalni odbor za Mladinski tabor 1964. V bodoče bo treba take odbore strože nadzorovati, ne s tem, da se jim pmeji okvir delovanja, ampak s tem, da se jim kompetenca razširi in predvsem s tem, da se odbornike sili, da kompeten-Ce. ki 'so jih prevzeli, izrabljajo in iz-Polnjujejo. Pač pa je nekaj odbornikov, ki po zelo redko prihajali na seje ali prihaja-u nepripravljeni in se jim včasih ni zdelo niti vredno se oprostiti; kar ni le organi-zacijski prekršek, ampak smatram za ne-°bzirnost do prijateljev odbornikov. Zanimivejša je duhovna bilanca. Dejstvo, mladino duhovno najbolj šola akcija, Uaperjena na določen cilj, se je izkazalo za resnično. Zoreli smo in našli nova spoznala ob pripravah in izvršitvi tabora zamejiš mladine. Zdaj — tri mesece po pnire-‘tvi smem popolnoma potrditi gospodu ravnatelju dr. Tischlerju, ko je definiral: •-Slovenski dijaški mladini je uspelo prosti iz slovenskega narodnega geta“. Za-res- stopili smo v javnost, in stali v luči Publicistike! Pogajanja s Karntner Heimat-■ensfcom in Koroško varnostno direkcijo Uradi spominske proslave pri Gosposvet-em prestolu so bila mučna. Protesten . isk pri generalnem vikarju dr. Kadrasu 1 bil prijeten. In ob tem še vse priprave ^ 'izvedba mladinskega tabora. — Vse to .. bila trda preizkušnja za odbornike in za ^.une. Preizkušnja lin šola idej. Kaj nam je s! a Ponudba skupne proslave? Nam je bila urno diplomatska poteza? Nam je bil dia-hi ga javnost ni mogla dosti prehva-*- samo fraza? Ali smo našo dobro voljo ^ukazali le, ker smo vedeli, da 'jo nasprot-va stran ne bo? Izpoved, da želimo mir deželi, da nam je za sodelovanje med i etria narodnima skupnostima, mora biti •j, ie bila z naše strani pošteno mišljena. a uaš nastop pred človekom druge na-t ].n°sti nas je moral prisiliti, da smo čr-'z našega mišljenja tudi zadnje ostan-■y Uarodne mržnje in ozkega nacionalizma. , smislu svobodnega, pravičnega, demo-vlihega urejevanja sveta se moramo V0«« — mladina narodne manjšine — na n?0st med ljudmi im med državami. To do*11 Program. In še nekaj so nas izučili tabora. Pred svetom, pred javnost-*jeiv °hstajal samo tisti, ki ima močan živ-j^ Jski nazor, ki je zgrajena osebnost. Od a naj črpamo, če ne iz globine naše vere, ttsnosti, ki jo dajeta ljubezen in pravič- da nost do sebe in do drugega. Tudi narodna zavest ima svoj smisel samo v zvezi z moralnimi vrednotami zgrajene osebnosti, vrednotami: vere, zgodovine, kulture, gospodarstva in umetnosti. Koroški Slovenci smo sestavni del avstrijske države, nismo tujci, ampak terjamo kot avstrijski državljani od svoje države to, do česar imamo pravico. Koliko čestitk je dobila zveza in jaz osebno. Vendar ne smatram tabor za oseben uspeh ali za uspeh nekaterih, vsa zveza, vsi člani so pokazali, da stojimo .skupaj, ko gre za interese zveze. Ta enotnost, složnost in pripravljenost me je samega navdušila. Torej je uspeh Mladinskega tabora zasluga vseh, vsakega, ki je kaj dopr,inesel.“ Izrecno se je zahvalil vsem odbornikom pripravljalnega odbora, osrednjega odbora in srednješolskega odbora ter vsem moralnim in gmotnim podpornikom, ki imajo zasluge za porast Zveze. Zaključil je: „Ko stojimo torej ob koncu plodovitega poslovnega leta, ki nas je marsikaj naučilo In izučilo, leto, ki nas je prisililo k delu, ki nas je primoralo, da zavzamemo jasna stališča, ki je od nas zahtevalo celega in sodobnega človeka, vidimo, da potrebuje današnji čas zgrajene osebnosti, duhovno poglobljenega človeka. To notranjo poglobitev naj nam posreduje v bodočem letu naša zveza. Naj se postopoma in vštric z zunanjim oblikovanjem dn urejevanjem v zvezi razmahne in uredi tudi duševnost posameznega člana.“ Poročilo podpredsednika Filipa VVarascha, ki (je bil odgovoren za organizacijo Mladinskega tabora in je vodil celovški del osrednjega odbora, je bilo zanimivo. Poročal je o sejah s tržaškimi in goriškimi študenti, s katerimi smo začeli že zgodaj pomladi. 'Pr prave so obsegale poleg drugih predvsem izvedbo denarne akcije. Javno se je pred zbranimi člani zahvalil za veliko razumevanje, ki so ga pokazali naši prijatelji z denarnimi pošiljkami. Veliko dela je zahtevala tudi propaganda med mladino. Opozorili je na razne članke, ki so izšli v jNašem tedniku - KronLki“, na letake, pisma i. dr. Dosti organizacije je zahtevala oskrba udeležencev mladinskega tabora. Poročal je nadalje o pogajanjih s Koroško varnostno direkcijo in Karntner Hei-matdienstom, ki je hotel doseči, da Koroška dijaška zveza odstopi od prireditve na Gosposvetskem polju pri vojvodskem prestolu. KDZ se je sklicevala na to, da ima iste pravice do tega prestola kot Heimat-dienst, je pa v smislu dobrega sožitja obeh narodov predlagala skupno proslavo s Hei-matdienstom. Ta je to odklonil. Varnostna direkcija je po celovškem okrajnem glavarstvu reagirala na to s prepovedjo obeh prireditev. Mladinski tabor sam — tako se je izrazil — je bil popoln uspeh. Najprej veličastna in prijetna prireditev pri Božjem grobu, ki bo ostala verjetno vsem udeležencem v živem spominu, potem nedeljsko romanje h Gospe sveti. Višek pa je tvorila slavnostna akademija v Delavski zbornici v Celovcu, ki ni bila le manifestacija slov. diijaištva, ampak so ji slovenske in nemške kritike prisodile tudi kvalitetno višino. O svojih resorjih so podali nato letni pregled tudi tajnica in blagajnik. O gibanju visokošolcev v okviru KDZ na Dunaju je govoril Greiner Hubert. Omenil je delovanje osrednjega odbora na Dunaju, referat o KDZ v tamkajšnjem Klubu, o sodelovanju članov KDZ v klubu, o pripravah za Tabor in sejah, ki so se vršile na Dunaju. O delovanju srednješolcev je referiral lanskoletni predsednik Grilc Matevž. (Nadaljevanje na 4. strani) Nagrajene igre radia Trst A V četrtek, 1. oktobra t. L, ob 21.00 uri, je tržaška radijska postaja Trst A oddajala radijsko igro „Miramarski vodnjak želja“, ki jo je napisal naš znani gledališki igralec Jožko Lukeš. Bila je to krstna izvedba dela domačega avtorja, ki je prejel tretjo nagrado na natečaju za izvirna slovenska dela, ki ga je letos razpisala Italijanska Radiotelevizija. V „Miramarskem vodnjaku želja“, ki so ga podali člani Slovenskega gledališča pod vodstvom avtorja, smo spoznali zanimivo galerijo oseb in usod. Staro izročilo namreč pravi, da se obiskovalcem Miramar-skega parka, če vržejo novec v vodnjak pred gradom, uresniči vsaka želja, ki si jo pri tem mislijo. V igri izvemo, kakšne so te želje in kako so po izpolnitvi usmerile na- daljnje življenje ljudi, ki so jih izrazili. Pri tem se avtor poslužuje domiselne fantazije igre. Novci v vodnjaku oživijo, se med seboj pomenkujejo, in tako zvemo za svet in usode, ki so sicer nevidne in negibne. Jožko Lukeš je s to igro ustvaril duhovito zasnovano delo, ki nam je ob poslušanju odkrilo še eno vrlino: namreč toplo poetičnost, ki je intimno povezana z veliko ljubeznijo do človeka. Premiere ostalih na natečaju Italijanske Radiotelevizije nagrajenih ali priporočenih radijskih iger slovenskih avtorjev bo radijska postaja Trst A imela v sezoni na sporedu vsak prvi četrtek v mesecu zvečer, ponavljala pa jih bo vedno naslednjo soboto popoldne ob 15.30. Razgovor z ljubljanskimi semeniščniki „Glas koncila", hrvatski list v Zagrebu je letošnje poletje izvedel raziskavo (anketo) med današnjimi ljubljanskimi bogoslovci. Poročilo ima naslov „Bodoči duhovniki vedo, kaj jih čaka“. Vmes je slika veselih bogoslovskih obrazov. Vsebuje odgovore na vprašanja, ki jih je postavilo uredništvo bogoslovcem in so jih ti — na željo uredništva — na hitro napisali na papir. Anketa je bila popolnoma prostovoljna. Večina od bogoslovcev se je rada odzvala. V tem, kar so bogoslovci odgovorili, je mnogo zanimivega tudi za nas, ki smo sosedje ljubljanske nadškofije. Iz njihovega odgovora n. pr. vprašanje, iz kakšnih družin izhajajo, zvemo, da jih izhaja okrog 50 odst. iz delavskih družin 45 odst. iz kmečkih in 5 odst. iz uradniških. Za današnje čase je bilo zanimivo vprašanje, kdaj so se posamezniki izmed njih odločili za duhovski stan. Iz odgovorov smo zvedeli, da se je večina od njih odločila v starosti nad 20 let. Eden od njih je v tej zvezi povedal, da je maturiral kot brezverec, v počitnicah pa je začel razmišljati in našel Bega ter se dosledno temu odločil, da postane ves Njegov. Polni idealizma Večina (46 odst.) sedanjih slovenskih bogoslovcev si želi dušnopastirskega dela med kmeti in delavci. Kmečke in delavske ljudi namreč dobro poznajo. Glede dela, ki jih čaka, si ne delajo nobenih utvar ali, kakor je zapisano, nimajo nikakršnih iluzij odnosno nobenega od njih ne vodi pri tem kak avanturizem. Sicer so pa tudi že sami na sebi občutili prezirljive poglede, ki lete vsak čas na „čr-nosuknježe". Za vse to vedo in so se ravno zaradi tega odločili stopiti v bogoslovje. Delati za ljudi Nadalje je značilno, da bi se jih 20 odst. rado posvetilo vzgoji mladine odnosno duš-nopastirskemu delu med mladino. Eden od njih je dejal, da bi se rad čisto posvetil bolnikom in invalidom. Mnogi med njimi so poudarili, da je apostolsko delo nemogoče, če apostol sam ne živi globokega duhovnega življenja. Eden od njih, kontem-plativni redovnik, je zavestno in odločno prepričan zapisal: „Verujem v apostolsko silo kontemplativnega življenja" (pobožnega premišljevanja). Na vprašanje, zakaj se je svet odtujil veri, so vsi kot pripravljeni temeljito odgovorili: ..Cisto gotovo ni nujno, da izboljšanje življenjske ravni vodi do izgube vere ali da je konkretni razvoj zavil po tej poti v laks-nost (ohlapnost, popustljivost) in ateizem, največ ljudi ne veruje, ker niso poučeni!" HcatUi Uuttuwii uevti RAZSTAVA »SLOVENSKO LJUDSKO SLIKARSTVO" V Kostanjevici je bila minuli mesec na Lamutovem razstavišču odprta razstava slovenskega ljudskega slikarstva. Na njej so pokazali obiskovalcem ljudska slikarska ustvarjanja iz 18. in 19. stoletja. Med drugim so bile tudi slike na steklo, poslikane panjske končnice, votivne podobe, slikarije na keramiki in druge. Razstavo je pripravil Gorazd Makarovič, konservator Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. NOVA CERKEV V UCEJI Menda je ni vasi daleč naokrog, ki bi bila tako osamljena od vsega sveta, kakor je ravno Učeja v soteski med beneškimi in soškimi Slovenci pri Kobaridu. Odrezanim od sveta, zlasti v zimskem času, jim je v vasi tudi primanjkovalo javnih naprav. Večinoma po prizadevanju domačinov samih in’ njihovega dušnega pastirja stoji zdaj sredi vasi nova cerkev. V ponedeljek po Velikem Šmarnu jo je blagoslovil videmski nadškof. Poleg cerkve je tudi dvorana za različne prireditve. PORCIA-ANSAMBEL V BERLINU V Berlin je povabljen Herberta Wo-chintza ..Porcia-ansambel" iz Spittala. 6., 7. in 11. oktobra bodo uprizorili na odru na prostem Marivauxovo (izg. marivojevo) komedijo „Spiel von Liebe und Zufall" (Igra o ljubezni in slučaju), v prevedbi H. C. Artmanna, to je komedijo, s katero so imeli igralci komedij v Spittalu ogromen uspeh. BALETNI VEČER SOUSTOV LJUBLJANSKE OPERE V Čufarjevem gledališču na Jesenicah so nastopili solisti ljubljanske Opere: Tatjana Remiškarjeva, Lidija Sotlarjeva, Breda Šmi-dova, Vida Volpijeva, Metod Jeras, Stane Polik, Janez Mejač in Franci Ambrožič. Spremljal jih je pianist Hugo Bergant. Izvajali so plesne odlomke na glasbo Čajkovskega, Gounoda, Dvoržaka, Švare in drugih skladateljev. Prireditev so si poleg domačega občinstva ogledali tudi predstavniki občin Beljak in Trbiž. Baletni večer solistov ljubljanske Opere se je uvrstil med najkvalitetnejše kulturne prireditve na Jesenicah. MEDNARODNI SEMINAR MLADINE IN ŠTUDENTOV Nedavno je bil v rekreacijskem centru na Tjentištu mednarodni mladinski in študentski seminar. Na njem so razpravljali o mladini in njeni vlogi v družbenem in ekonomskem napredku v borbi za narodno neodvisnost in miroljubno sodelovanje. Semi-naartja, ki je trajal 6 dni, se je udeležilo več kot 40 mladinskih organizacij iz Evrope, Azije, Afrike in Latinske Amerike. Likovna razstava koroških umetnikov Letošnja jesenska likovna razstava koroških umetnikov v Celovcu, ki jo prireja koroško ,,Umetniško združenje" se omejuje tokrat na slikarstvo in na grafiko. V glavnem razstavljajo slikarji starejše generacije, starejše po tehniki in izrazu. Pomembnejši na tej razstavi pa so ravno mlajši sodelavci, ki se tudi vedno bolj uveljavljajo. Hans Hiesberger je ravno v akvarelih močan, izrazit v barvah. Ewald Kolland in Franz Petschouniig Moro sta kot uspešna znana že od lastnih razstav. Hugo Wulz in Franz Kaplenig sta nekoliko večstranska, a šibkejša. Ernst Cerjak se izkazuje s svojo „južnokoroško pokrajino". Tichy je našel novo slikanje v „lstambulu“. Karl Schmidt ima v edini razstavljeni sliki „Konji“ močno izpoved. Giselbert Hoke-jeva „2enska s prekrižanimi rokami" — je izraz globoke tvoriteljske osebnosti in je gotovo ena najboljših slik. Ostali — Engler, Perkounig, Frodl, Graef, Goetzl, Mayr, SchneweiB in drugi se gibljejo v že izhojenih in zanje poznanih potezah in barvah. Vsa razstava je kar zanimiva, zato priporočamo, da jo obiščete. Razstava, ki so jo otvorili 18. septembra v Domu umetnikov, bo odprta še do 4. oktobra. RINKOLE PRI ŠMIHELU (f Marija Sadjak) Na 'Go-spodov dan, 27. septembra, se je poslovila Iz ite solzne doline v Rinkolah pri Šmihelu šele v 60. letu starosti nadvse dobra in vzorna Kvančnikova mati, Marija Sadjak, ki je dala življenje 17 otrokom, od katerih jih 15 še živi. Blago pokojnico smo položili k zadnjemu zemeljskemu počitku na dan župnijskega zavetnika sv. Mihaela na pokopališču v Šmihelu ob zelo številni udeležbi vernikov od blizu in daleč. Obširnejše poročilo bomo prinesli v prihodnji številki. Žalujočim izrekajo iskreno sožalje uslužbenci tiskarne Mohorjeve družbe in uredništvo Našega tednika - Kronike. ŠT. VID V PODJUNI (Še enkrat o umestitvi novega župnika) V nedeljo, 13. septembra, je bil za našo župnijo farni praznik. Slovesno so bili na našo župnijo umeščeni č. gospod Franc K r i ,š t o f. Ob devetih se je zbrala množica faranov pred župniščem, da pozdravijo novega dušnega pastirja. Cerkveni pevski zbor je pod vodstvom našega neumornega organista ubrano zapel dobrodošlico. 'Pozdrav so Izročili č. g. župniku v lepi besedi otroci in gospod šolski ravnatelj. Nato so pristopili s pozdravom im čestitkami farna mladina, zastopnica žen in v imenu cerkvenega odbora g. Škof. Z nemško pesmijo je izrekel pozdrav moški pevski zbor. V procesiji in z molitvijo smo spremili novega dušnega pastirja v cerkev. Obred instalacije (umestitve) je po primerni pridigi izvršil mil. gospod prošt in dekan Brandstatter. Gospod župnik so gotovo bili veseli, da je prii njihovi prvi slovesni sv. maši v farni cerkvi pristopilo toliko vernikov k sv. obhajilu. Želimo jim mnogo lepih in uspeha polnih let med nami. Ob tej priliki naj tudi izrečemo prisrčno zahvalo č. gospodu Kunstelju za vso dušno-pastirsko skrb in delo v maši župniji. Bog naj jim povrne kmalu zdravje. ŠT. JAKOB V ROŽU (Zahvala) Ob priliki 30jIetnega jubileja slovesnih obljub se zahvaljujem za čestitke, ki sem jih bil deležen od šentjakobskih faranov. Nadvse sem bil ganjen nad takšno pozornostjo in ljubeznijo. (Nadaljevanje s 3. strani) Poročilo predsednika Srednješolske veje Matevža Grilca V preteklem šolskem letu je bilo včlanjenih v KDZ — srednješolsko vejo 113 članov, ki so tvorili v vsej Zvezi tudi večino. Organizacijsko smo v preteklem letu ohranili tudi odseke: dramatski, športni, kulturno socialni in politični. Dekleta so izrazila tudi željo do lastnega odseka, ki je bil ustanovljen in so imele v tem vrsto predavanj. Vodila je ta krožek Ivica Zvvitter. Kakor vsa prejšnja leta je tudi to leto spremljala cela vrsta predavanj. Ker smo lani praznovali obletnico prof. Andreja Einspielerja, je bilo naše prvo predavanje posvečeno očetu koroških Slovencev, govoril je predsednik Narodnega sveta dr. Valentin Inzko. Nato je v okviru politično socialnega odseka govoril dr. Vospernik o pojmu „Vindiišarji“. Obletnica, ki je vodila Dijaško zvezo v preteklem letu, je bila 550-letnica ustoličevanja karantanskih knezov v slovenskem jeziku. Kot začetek temu je imel prof. dr. Wutte predavanje o tem tako važnem dogodku za zgodovino Slovencev sploh. O Le-sičjaku, katerega 13(Metnico rojstva letos obhajamo, ter o drugih koroških bukovni-kih je predaval prof. dr. Pavle Zablatnik 18. marca t. 1. Delo dunajskega kluba ter njegove funkcije v narodnem življenju nam je orisal podpredsednik te organizacije Feliks J. Bister. V okviru političnega odseika KDZ, ki ga je vodil Filip Varaš, kot svetovalec pa prof. dr. Vospernik, so bili še sledeči sestanki. Ravnatelj dr. Joško Tischlar ..Naloga KDZ“, in ..Zgodovina koroških Slovencev od 1945 do' 1955“. Dne 7. maja so nas obiskali občinski možje .iz petih občin in nam poročali o stanju po občinskih volitvah. Kot zaključek preteklega leta pa je bilo predavanje o naj novejši zgodovini koroških Slovencev, Še posebej pa se zahvaljujem preč. gospodu župniku Andreju Kariclju za to, da je priporočil moje delo faranom v molitev. Kot redovnik reda sv. Frančiška bom skušal vračati pozornost, ki sem je bil deležen, z molitvijo za svoje koroške rojake in prijatelje za blagoslov in srečo. Brat Dominik (Peter Noč) SELE (Nova cerkev in igra) V nedeljo, 20. septembra, je dvorana farnega doma zopet oživela. Obiskali so nas vrli igralci „odra Mladje" in „veseli študentje" kot godci! Komedija ...Scapinove zvijače" je vzbudila mnogo smeha in veselega razpoloženja. Bolj kot vsebino smo občudovali gibčnost Igralcev in naravno podajanje vlog. Naši domači igralci so se od njih mogli mnogo naučiti. Splošna sodba je bila: Erih Prunč je mojster kot režiser in igralec! Prireditev bi zaslužila večjo udeležbo občinstva. Morda je bila le še premalo razglašena. V novi cerkvi imamo sedaj božjo službo ob nedeljah in vsi smo zadovoljni, ker se v njčj udobno sedi, vidi na oltar in je za pridigo in petje cerkev lepo akustična. Tudi s svojo zunanjo obliko lin lego je privlačna. Mnogi izletniki jo občudujejo in fotografirajo, celo iz Zgornje štajerske in Trsta. Marsikaj zaenkrat v cerkvi 'še manjka: tabernakelj, križ za glavnim oltarjem, kipa Marije Pomočnice in Jožefa, oprava v zakristiji in spovednice. Pa vse bomo nabavili, če darežljivost faranov ostane živa. KAZAZE (Gradnja cerkve in novi dušni pastir) Kakor je znano, je z zgraditvijo hidro-centrale (OeDK) izginil v vodah Drave kraj Pirk istočasno s častitljivo podružno cerkvico kot eno najstarejših zgradb Koroške. Stare dragocene kulturne spomenike te cerkvice tačas restavrirajo in jih bodo potem razstavili v farni cerkvi v Kazazah. za katerega smo naprosili dr. Valentina Inzka. Tudi pri športnem odseku, ki sta mu odlično predsedovala MUller in Groblacher, so pridno brcali žogo, saj so zasedli jeseni tretje mesto v tekmi med domovi in se držali tudi v vigredi dobilo, saj so zgubili le eno tekmo. iPozimi pa so se zabavali z namiznim tenisom. Sej smo imeli v preteklem letu 9, pri katerih je vedno svetoval dr. Cigan, kateremu se na tem mestu za to tudi zahvaljujemo, kajti našel je za to vedno čas kljub ogromnemu delu, ki ga vrši. 7. julija smo srednješolci imeli svoj občni zbor. Stari odbor je v celoti odstopil in mlajše sile so vzele vodstvo v iroke: za predsednika je bil izvoljen Marko Jernej, nadaljnji odborniki so: Mirko Wakovnik, Folti Inzko, Gabriela Jug, Terezija Esel. Na koncu 'leta pa smo zastavili vse sile v priprave za proslavo mladinskega tabora. Vsa poročila so bila sprejeta. Tako da je predlagal občnemu zboru preglednik Muller za stari odbor takojšnjo razrešnico. Glavna točka občnega zbora pa je bila volitev novega osrednjega odbora KDZ. Predlagana je bila ena lista, ki so jo delegati soglasno izvolili. Predsedništvo je prevzel spet SmoMe Karel (Dunaj), nadalj-ni odborniki so: .Habarnik Joško, Mitsche Milica (oba Dunaj), Helena Wutte, Wakou-nik Mirko, Jernej Marko (vsi Celovec) in Lausegger Valentin (Gradec). Za sosvet smo izvolili vsled pravil dr. Franceta Cigana, dr. Reginalda Vospernika in kot duhovnega vodjo dr. Stanka Čegovniika. Pod slučajnostmi se je sklenilo, da bo KDZ v bodočem letu pripravila denarno zbirko za visokošolski dom na Dunaju in zopet kako večjo počitniško prireditev. Bilanca leta je bila torej vsestransko zadovoljiva. To nam je porok, da lahko pričakujemo v bodočem poslovnem letu od naše Zveze novega razmaha in napredovanja na znotraj in na zunaj. Ker pa je zaradi naraščanja prebivalstva župna cerkev postala pretesna, so začeli vaščani misliti na razširitev njihove božje hiše. Z gradnjo in obnovitvijo ostrešja, stropov in drugih gradbenih del izgleda kakor da bi cerkev bila na novo zgrajena. Vaščani fare Kazaze bi goreče želeli, da bi bila vsa gradbena dela še pred zimo gotova in privedena srečnemu koncu. Stroški za obnovitev cerkve bodo krili prebivalci fare deloma z odkupnino, ki jo je morala plačati OeDK, deloma bo prispeval ordinariat krške škofije, deloma pa bodo zbrali denar farani sami. Župnija Kazaze je izgubila s smrtjo častitega župnika msgr. Učakarja svojega dolgoletnega dušnega pastirja. Pred nekaj tedni pa smo pozdravili v naši župniji novega č. g. župnika Cergoja. Da bi nam novi g. župnik ostal v naši fari ohranjen še dolga leta v zdravju in zadovoljstvu v dobro vseh nas faranov župnije Kazaze. ŠT. LIPŠ (t Nužej Rigel) Smrt ne zbira, vse pobira, nič ne čaka starosti. Hudo nas je pretresla vest, ko smo zvedeli da se je ponesrečil Lampalnov Nužej. Dne 22. julija se ije peljal v Celovec s svojim motornim vozilom sem dobil dokaze o žitju in zlobnem aehanju neke osebe. Po dosedanjem stanju e uisem upravičen imeti ga za pooblaščencu kake azijske Sile. Pač pa lahko rečem, a bodo v kratkem predloženi londonskemu poslaniku tiste države najostrejši pro-esti." Prekinil se je in pogledal nazaj na Vozilo, ki nam je bilo neprestano za petami. »Dokler ne prispemo domov, se nam je °maj ičesa bati," je pojasnjeval. »Zato pa totem tembolj. Toda da se vrnem k stvari: to mož, ki je ali fanatik ali plačan zastop-jto> je brez dvoma najbolj nevarno bitje, mm jih trenutno živi. Zna vse kulturne je-toe in večino divjaških narečij. Pozna vsa ri^ča umetnosti in znanosti, ki so ga na-'la sloveča vseučilišča. Zna pa tudi ne-atere tajne umetnije in panoge ved, ki jih j bena sodobna univerza ne more naučiti. jČ19 možgane treh veleumov. Umski veli- »Ne razumem tega!" »In kar se tiče njegovega poslanstva: kaj je povzročilo smrt Ju lesa Fourneauxa v pariški operi? Njegova srčna slabost? Ne — on je moral umreti, ker je s svojimi zadnjimi predavanji dokazal, da ve za ključ k skrivnosti v Tongkingu. Kaj se je zgodilo z velikim generalom Stanislavom? Ugrabitev? Samomor? Nič z vsem tem! Razumel je rastočo nevarnost za Rusijo; vedel je resnico o Mongoliji. Zakaj je bil umorjen sir Crichton Davey? >če bi knjiga, ki jo je pisal, ugledala luč sveta, bi dokazala, da je on edini Anglež, ki je spoznal važnost tibetanskih meja. In, Petrie, lahko ti dam sveto zagotovilo, da so to le trije posamezni primeri. Da bi bil kje kdo, ki bi vzbudil za-pad, da hi ta doumel vzhod, ki bi gluhce naučil poslušati dn slepce spregledati, da milijoni čakajo na svojega voditelja — ta bi bil zapisan smrti. In vse to je le en del tega hudičevega gibanja. Vso zmago lahko zdaj de domnevam." »To je skoraj neverjetno. Smith! Kateri pokvarjeni um pa nadvlada to skrivno gibanje?" »Misli si koga, ki je velik, vitek, tigrski, viisclkoplečat, s čelom Shakespeara in obrazom satana, s skoraj obrito glavo in z mandeljastimi, hipnotskimi očmi mačje zelene barve. Daj mu vso kruto vzhodnjaško prekanjenost, nakopičeno v velikanskem razumu, daj mu vse vire nekdanjih in sedanjih znanosti in vso pomoč bogate vlade — ki sicer zmerom zanikuje njegovo bit. Predstavljaj si takšno bitje, pa imaš duhovno podobo dr. Fu-Mančuja — rumene nevarnosti, utelešene v enem človeku!" Zayatski poljub V svoji sobi 'sem se spustil na stol in hlastno popil veliko čašo konjaka. »Doslej so naju zasledovali in opazovali," sem rekel. »Zakaj nisi poskusil speljati zasledovalca na napačno sled?" Smith se je zasmejal. »Prvič bi bilo to prizadevanje zaman. On bi naju našel, kamor koli bi šla. In kaj pomaga, če bi zaprli njegove pomagače? Nič jim ne moremo dokazati. Razen tega je iz vsega razvidno, da se naj nocoj izvrši name napad — in sicer na isti način, kakršen je uspel pri ubogem siru Chrichtonu." Njegova štirioglata brada je ostro izstopila. Skočil je pokonci in stresel stisnjene pesti proti oknu. »Ta zlodej! Ta vražji, pretkani zlodej! Kar zdelo se mi je, da bo sir Crichton prvi na vrsti; in prišel sem prepozno, da bi ga posvaril. Močan udarec zame! Ako pomislim, da sem vedel — pa ga vendar nisem mogel rešiti!" Zopet je sedel in krepko vlekel iz pipe. »Dr. Fu-Manču je napravil napako, ki jo imajo vsi nenavadni duhovi: podcenjeval je svolje nasprotnike! Ni pomislil, da bi jaz mogel spoznati pomen parfumiranih pisemskih ovojev. Silno orožje si je vzel s tem, da mi je spravil v roke take dokaze, in menil je, da bom, nič hudega sluteč, legel k počitku in končal, kakor je končal sir Crichton. In brez izdajske zgovornosti tvoje dražestne prijateljice resnično ne bi domneval, kaj me pričakuje, ko sem prejel njena .poročila’, ki niso bila, mimogrede povedano, nič drugega ko prazen list papirja." »Smith," sem ga prekinil, »kdo je ta ženska?" »Ona je ali hčerka ali žena sužnja Fu- Mančuja. Zdi se mi, da poslednje; zakaj ona nima nikake lastne volje, razen" — hudomušno me je pogledal od strani — »v nekem pogledu." »Kako se moreš šaliti, ko ti nekaj tako strašnega visi nad glavo! Kaj pomenijo ti parfumirani ovoji? Na kak način je umrl sir Crichton?" »Umrl je zaradi zayatskega poljuba. Ce me pa vprašaš, kaj je to, ti moram odgovoriti, da ne vem. Zayate imenujejo v Burmi počivališča karavan. Ob cesti, kjer sem prvič in zadnjič srečal dr. Fiu-Mančuja, so potujoči, ki so obiskovali počivališča, mnogokrat umirali tako, kakor je umrl sir Crichton. Nič ni izdajalo vzroka smrti — razen zelo majhna rdeča pegica na tilniku, licu ali kakem udu. Temu znamenju so tam dali ime ,zayatski poljub’. Dandanes se ljudje izogibljejo tistih počivališč. Jaz sem si stvar po svoje razložil. Upam, da se mi bo še nocoj posrečilo dokazati jo — se razume, če bom še živ. Prav gotovo se bo spet pokvarilo kako orožje v peklenski orožarni tega mogočnika, in na ta način — in le tako — smem pričakovati, da ga bom nekega dne uničili. To je bil eden mojih poglavitnih razlogov, da Cleevu nisem te stvari pojasnil. Kajti slišijo celo zidovi, kjer ima Fu-Manču svoje prste. Zato sem se delal, kakor da bi mi pomen pege ne bil znan, ker sem slultil, da 'bo uporabil moj nasprotnik isto sredstvo še pri kateri drugi žrtvi. Hotel sem si pridobiti priliko, da vidim zayatski poljub ob nastajanju in te prilike čakam zdaj." »No in panfumiiram ovitek?" (Dalje prihodnjič Po športnem svetu ATLETIKA: Olimpijske igre v Tokiu Cez nekaj dni bomo nekako v sredi naj-večjiih svetovnih Športnih prireditev, olimpijskih iger. Ne bodo pa letošnje igre samo največja svetovna športna prireditev, kakršnih smo vajeni iz preteklosti, temveč bodo sploh največje in najimpozantnejše olimpijske igre v vsakem pogledu. Nov rekord je 'bil dosežen s prijavami posameznih držav, saj se je prijavilo 97 narodov. Prav pred kratkim se je prijavil otok Barbados iz britanske Zapadne Indije, ki hoče sodelovati pri olimpijskih igrah z dvema dvigalcema uteži, če bo mednarodni olimpijski odbor upošteval njegovo prijavo — kajti rok za prijave je potekel že 16. avgusta — potem se bo število sodelujočih narodov, odnosno držav dvignilo na 97. Olimpijska vas je že tudi pripravljena, da sprejme sodelujoče atlete in funkcionarje. Ima 249 dvonadstropnih hiš s 543 stanovanji različne velikosti. Značilno je, da je na tem mestu pred 18 leti takratna ameriška zasedbena oblast postavila majhno ameriško mesto, kjer so prav do lanskega leta stanovale družine ameriških vojakov. Ogromno olimpijsko štafeto od vzhoda na zapad preko ZDA bodo izvedli Ameri-kanci, da jim prinese potreben denar za udeležbo na olimpijskih igrah. Računajo, da bodo ob tej priliki kasirali en milijon dolarjev. Štafeta bo začela teči v New Yorku (starter bo znani olimpijski zmagovalec v Berlinu 1936 Jesse Ovvens) ter bo s 3500 ameriškimi športniki dosegla 27. septembra svoj cilj v Los Angelesu. Ob tej priliki bi pripomnili, da Amerikanci nikjer ne dobe nobene podpore za svojo udeležbo na olimpijskih igrah. Oni (športniki) so navezani samo nase in morajo sami skrbeti za kritje stroškov svojih atletov, ki zastopajo svoje ameriške barve na olimpijskih igrah. Ameriški športniki nočejo biti od nikogar odvisni in zato so svoječasno odklonili podporo, ki jim jo je v to svrho ponudila vlada. Vendar jih ameriška javnost ob vsaki taki priliki tako podpira, da običajno naberejo precej več denarja kakor ga rabijo za svojo olimpijsko reprezentanco. In tudi letos jim bo ta štafetni tek verjetno prinesel precej več kakor en milijon dolarjev. Samo novi rekordi pred olimpiado. Pa ni nič čudnega, saj se ves športni svet tako pripravlja na te igre kakor menda še za nobene doslej. Na eni strani vleče udeležence Daljni Vzhod, na drugi pa Japonska, dežela čudovito vztrajnih in borbenih športnikov. Veliko smo že slišali o japonskih športnikih, dostikrat smo jih že tudi videli in zato ni čudno, da se ves svet tako zanima zanje. Najbolj pa seveda oni, ki se bodo v tekmi ž njimi borili za zlate kolajne. Že tretji svetovni rekord je dosegla pri ameriških olimpijskih izbirnih plavalnih tekmah v New Yorku Marylin Ramenofsky. V finalu na 400 m v kravlu je izboljšala svoj lastni, pred 4 tedni postavljeni svetovni rekord od 4:41,7 na 4:39,5 min. S tem je postala najresnejša kandidatinja na zlato kolajno v Tokiu. V metu kladiva je pa slika še bolj zanimiva. Rus Juri Bakarinovv je pri sovjetskih lahkoatletskih tekmah dosegel najboljšo znamko na svetu v letošnjem letu z metom 69,55 m. Kmalu nato je pa ameriški atlet A! Hall pri nekem mitingu v New Yorku zabrisal isto orodje 69.95 m daleč in se je s tem zelo približal svetovnemu rekordu, ki ga brani njegov rojak Harold Conolly (70-67 m). Pri istem tekmovanju je USA atlet Al OErte zalučal disk 59,42 m daleč. 100 m v 10 sekundah! Nemcu Armin iHary-ju se je posrečilo 21. junija 1960, da je dvakrat pretekel v Curi-hu 100 m v 10 sekundah. Čudoviti čas, kateremu se še dandanes čudi ves športni svet. Dva meseca kasneje je pretekel v Rimu isto progo v končnem teku v času 10,2 sek. in s tem postal olimpijski prvak. Cela vrsta prvorazrednih tekačev se je plasirala za njim, četudi z minimalno diferenco. Armin Hary ne tekmuje več, pač pa se potegujeta za prva olimpijska mesta Kanadec Jerome in Este iz Venezuele, ki sta v Rimu podlegla Haryju. Vendar pravijo poročila, da sta oba zelo dobra im tudi kandidata za zlato. Morda se enemu od teh dveh posreči doseči zlato, toda konkurenca je velika in močna. Lista tekačev, ki so tekli letos 10,1 sek. ni majhna. Poleg tega se je pa pojavil neki 21-letni USA študent z imenom Bob Hayes, kateremu pripisujejo strokovnjaki, da je zmožen teči 100 m pod 10 sek. NOGOMET Lep uspeh avstrijskega nogometa nad Jugoslovani V soboto in nedeljo preteklega tedna so se pomerile kar tri nogometne reprezentance obeh držav. Vendar takega izkupička v treh srečanjih ni nihče pričakoval. Avstrijci so dosegli kar dve zmagi nad priznanimi jugoslovanskimi nogometaši. Veselje avstrijske športne javnosti je zategadelj še bolj upravičeno. Jugoslovani so prevladovali le v mladinski predtekmi v nedeljo, ko so premagali mlade avstrijske nogometaše z 2:1. Avstrijci so v soboto premagali iB reprezentanco Jugoslavije z 2:1, medtem ko so naši nogometaši porazili A-reprezentanco Jugoslavije s 3:2. Avstrijci so dosegli torej v treh tekmah šest zadetkov, prejeli pa le štiri. Reprezentanca Avstrije je od 12 tekem doslej 6 zmagala, trikrat pa igrala neodločeno in prav tolikokrat izgubila. Naši imajo ugoden saldo ne le v točkah, ampak tudi v golih, saj so jih dosegli 36, prejeli pa le 24. INTER SVETOVNI PRVAK Nogometaši evropskega prvaka Interna-zionale iz Milana so v tretji odločilni tekmi premagali najboljšo južnoameriško ekipo Independente iz 'Buenos Airesa (Argentina) z 1:0 (0:0, 0:0) in s tem osvojili naslov svetovnega klubskega prvaka. 'Srečanje se je v regularnem delu igre končalo neodločeno z 0:0. Šele v podaljšku dvakrat 15 minut je zmagoviti gol dosegel Corso v 110. miimiti. Na nevtralnem terenu v Madridu (Španija) sta se obe moštvi izkazali z lepo in enakovredno igro, tako da je regularni del tekme in prvi podaljšek minil brez gola. Edini gol je bil dosežen 10 minut pred koncem te maratonske bitke. Junaka te razburljive tekme sta bila golmana Sartri (In-ter) in 'Santoro (Indenpendente). Cerkveni prispevki „Javni poziv“ Vse 'katoličane, ki so dolžni plačevati cerkveni prispevek, pa ga za 3. četrtletje 1964 (zaključeno I. .septembra 1964) ie niso plačali, pozivamo, da v opominjevalnem roku treh tednov, ki se začne I. oktobra 1964, brez nadaljnjega poziva plačajo svoj prispevek do 21. oktobra 1964 pri pristojnem župnem cerkvenem svetu in da pokažejo obenem svoj davčni predpis ali mezdni izkaz. Cerkveni prispevek je po zakonu dolg, ki se mora plačati in Cerkev nima dolžnosti, da 'bi ga po svojih organih pobirala. Ako prispevek ni plačan, je dovoljena pravna pot. Organi, ki pobirajo cerkveni prispevek, uživajo pravno varstvo in imajo pravico, da zaračunajo do 2 odst. plačljivega cerkvenega prispevka kot pobiralno ipristojbino. Kor se cerkveni prispevek v četrtletnih delnih odplačilih plačuje in sicer 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra, zato je bil 1. sep tembra 1964 cerkveni prispevek za tri četrtine letnega prispevka že plačljiv. Finančna zbornica krike škofije Celovec, Mamannengasse 2. SESTANEK „KLUBA MLADJE“ 'Pretekli teden so imeli člani „kluba mlad-je“ sestanek, na katerem so se bavili s proučevanjem kulturnega položaja na Koroškem in v Avstriji. Predsednik kluba, Karel Smolle, je uvodoma pozdravil številno mlado družbo ter izrazil zadovoljstvo, da se zanima toliko mladih ljudi za kulturno življenje med nami. Sestanek je potekal v znamenju debate. Udeleženci so se spoprijeli z vrsto perečih vprašanj. Med drugim so se bavili z razgibano kulturno dejavnostjo raznih literarnih krogov v Avstriji ter skušali ugotoviti trenutni kulturni položaj med njimi in Slovenci na 'Koroškem. Potek sestanka je vodil spretni predsednik Karel Smolle, kateri bo skrbel tudi za izvršitev sklepov. Pokazala se je tudi potreba, da se člani pogosteje sestanejo, kajti le tako bo posameznim mogoče napredovati. Mladi kulturni delavci so se razšli z novimi dn svežimi načrti. Novi bankovci in kovanci Narodna banka Jugoslavije je začela s 15. septembrom po potrebi postopno dajati v promet bankovce po 5000, 1000, 500 in 100 dinarjev, 'izdelane z nekaterimi spremembami. Na prednji strani teh bankovcev je namesto grba Federativne ljudske republike Jugoslavije grb Socialistične federativne republike Jugoslavije. Namesto naziva Narodna banka FLR Jugoslavije bo napis Narodna banka Jugoslavije, na mestu, kjer je bil datum 1. maj 1955, datum 1. maj 1933. Namesto podpisa guverner v. Guzina ■in predsednik upravnega odbora D. Radosavljevič sta na novih bankovcih podpisana guverner N. Miljanič in viceguverner I. Sijon. Tudi na hrbtni strani bankovcev so -ustrezne spremembe. Razen tega je pri naštevanju nazivov posameznih republik njihov vrstni red napisan po cirilski abecedi na bankovcih po 5000 in 500 din, z latinico pa na bankovcih po 1000 in 100 din. Narodna banka Jugoslavije je začela po potrebi od 15. septembra dajati v promet tudi kovan denar v kosih po 10, 5, 2 in 1 dinar, izdelan s podobnimi spremembami, kakor so nastale na bankovcih. V pogledu vrste papirja, kovine, nadalje v pogledu dimenzij, teže, risb, okraskov, barv in drugega tekata in vrste tiska oziroma kovanja so bankovci in kovani denar ohranili iste lastnosti in podobo. Tečajni bankovci po 1000 din z datumom: „1. maj 1946“ in po 5000, 1000, 500 in 100 din z datumom „1. maj 1955“, kakor tudi kovani denar po 50, 20 in 10 din z označbo leta 1955 ter kovani denar po 5, 2, 1 in pol dinarja z označbo leta 1953 ostanejo še nadalje v obtoku kot zakonito plačilno sredstvo. Izdajanje vizuma na meji 25. septembra (Tanjug). Državljani vseh dežel, s katerimi ima Jugoslavija diplomatske ali konzularne odnose, bodo od 1. oktobra letos do 15. aprila prihodnjega leta lahko na meji dobivali vizume za bivanje v Jugoslaviji ali za potovanje skoznjo. Odlok o tem je izdal zvezni sekretariat za notranje zadeve, da bi okrepil zimski turizem. 'Po vesteh iz tega sekretariata bodo vizume na obmejnih prehodih Izdajala poverjeništva za kontrolo mednarodnega potniškega prometa. Vizumi so lahko turistični in na podlagi njih se bodo tuji državljani lahko mudili v Jugoslaviji 30 dni, ali pa tranzitni za potovanje skozi našo deželo, ki lahko traja do 7 dni. Turistični in tranzitni vizumi, izdani na meji, dajejo pravico do enega potovanja vštevši prihod v deželo in odhod dz Jugoslavije. V lanski zimski sezoni — od 1. oktobra 1963 do 31. marca 1964 — je prispelo v Jugoslavijo ali potovalo skoz njo nad 830.000 tujcev. Pričakovati je, da bo v letošnji zimski sezoni njih število znatno večje spričo težnje po stalnem naraščanju tega prometa in uveljavljanju novih olajšav za vizume na meji. Na pristojnem mestu računajo, da bodo te olajšave uporabljali zlasti državljani iz sosednih dežel. QLEDALISČE V CELOVCU Petek, 2. oktobra, ob 19.30: Konig Lear (Kralj Lear); 1. predst. za abonma D, 1. iprcdst. za GWC in KVVK-ipetek. — Sobota, 3. oktobra, ob 19.30: Dic Zanbcrflotc (čarobna piščal) — izjemoma v soboto, premiera, kot gost nastopi komorni pevec ANTON 14ERMOTA (Dunajska državna Opora); 2. predst. uta abonima-D, 2. predst. za GWB in CrVVK-četrtek. Cena vstopnic od 12 do 60,— šilingov; abonma proti doplačilu. — Nedelja, 4. oktobra, ob la tiri: Kiinig Lear; 1. predst. GWK-nedelja. — Sreda, 7. oktobra, ob 19.30: Konig Lear; 1. predst. /a obonma M, 1. predst. za GWC in GWK-sreda. — Četrtek, 8. oktobra, ob 19.30. Die Landstreicher (Potepuhi); 3. predst. za abonma D, 3. predst. za GWG-četrtok. Za vse predstave -velja prosta prodaja vstopnic in abonma. KOMORNO QLEDALI$ČE Sobota, 3. in nedelja, 4. oktobra, ob 19.30: Vater darfs nicht vvissen (Oče ne sme vedeti). Mali oglas Tesarje in pomožne delavce sprejmem. Plača nad tarifo! Za prenočovanije preskrbljeno. — Mestni tesarski mojster Peter VVALDF.R, Klagenfurt-Cclovec, Tiirkgasse I, tel. 62-70. SEJEM SIMODOLSKEGA GOVEDA V LEOBNU ,.Alpska živinorejska zveza simodolskega goveda (Fleckvieh) za štajersko in Koroško” bo imela svoj 65. živinorejski sejem 7. oktobra 1964 v gornji hali v Lcobuu na štajerskem. Prignali bodo: 50 bikov in 250 močno brejih krav. V torek, 6. oktobra, bo izbira in ocenjevanje goveda, in sicer ob 13. uri popoldne. V sredo, 7. oktobra, ob 9.30 pa bo otvoritev sejma. Vse živali so iz hlevov, ki so priznano prosti tuberkuloze in bruceloze (Bangovc bolezni) in so zavarovane od hleva do hleva. Velika ponudba na sejmu bo nudila bogato priložnost izbire za nakup dobre in lepe plemenske živine. Pojasnila daje ,Alpska živinorejska zveza simo-dolskcga goveda za štajersko in Koroško”, Judenburg, telefon 121 in Celovec, telefon 48-11. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU CELOVEC 412,1 m PONEDELJEK, 5. 10.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Zena in dom. — 10 minut za športnike. — 18.00 Za naše male poslušalce. — TOREK, 6. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Bolje je paziti kot zdraviti sc: Higiena starosti. — Poje Ko raški oktet. — SREDA, 7. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 8. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Dr. Metod Turnšek: Trgatev — narodopisna oddaja. — PETEK, 9. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših krajiih in pri naših ljudeh. — Pesem koroških slovenskih skladateljev. — SOBOTA, 10. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 16.00 Roko m roki po Koroški — Hand in H and durchs Kamin er I,and ... (nemško-slovenska skupna oddaja). - NEDELJA, 11. 10.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo- LJUBU ANA (327,1 m) NEDELJA, 4. 10.: 7.15 Narodni in domači zvoki- 8.00 Mladinska radijska igra. 8.40 Iz festivala otroške pesmi 1961. 9.05 Naši poslušalci čestitajo • • • 12.05 Naši poslušalci čestitajo... 13.30 Za našo vas. 15.05 šport in glasba. 20.00 Sergej Prokofjev: Romeo im Julija. 23.05 Koncert z tleli sodobnih jugoslovanskih skladateljev. — PONEDELJEK, 5. 10- 8.05 S komponisti domačih napevov. 8.55 Pravljica o jezeru. 9.10 Slovenske narodne pesmi za otroke. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 12T’ Kmetijski nasveti. 14.15 Naši poslušalci čestitajo. • • 17.15 Ljubljanski oporni pevci pojejo. 20.40 Simfonični koncert madžarskega državnega orkestra (festival v Dubrovniku). - TOREK. 6. 10.: 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.25 Slavni skladatelji komponirajo za otroke. 10.15 Z, opernimi p®v" ci po svetil. 11.00 Turistični napotki za tuje goste- 12.15 Kmetijski nasveti. 14.05 O razvoju slovenskega jezika (radijska šola f/a višjo stop.). 18,10 Ko11 ceri po željah poslušalcev. 20.20 Mali očka žebu (.radijska igra). 23.05 Nočni koncert. — SREDA' 7. 10.: 8.55 Pisan svet pravljic in -zgodb. 11.00 fu ristični napotki za tuje goste. 12.15 Kmetijski n» sveti. 14.05 Sestanek razredne skupnosti (radijsK' šola za sred. stop.). 15.40 Slovenske nar. pesu1' poje komorni zbor. 20.50 do 23.00 Nižava (D ^ bert), opera iv 2 dejanjih. — ČETRTEK, 8.10.: S.O-’ Slovenska nar. pesmi. 8.55 O razvoj slovenskega jaka (radijska šola za višjo stop. — ponovitev). 10- J Z. domačih opernih odrov. 11.00 Turistični napot ki za tuje goste. 12.15 Kmečka univerza: ..NjivA' higiena v oktobru. 14.35 Naši poslušalci čestitaj0' 20.00 četrtkov ivečer domačih pesmi in napev®"' - PETEK, 9.10.: 10.35 F. S. Finžgar: 'Polom. • E°( Turistični napotiki 12.15 Setov ožim in (kn»o® univerza). 14.05 Jesenske podobe (radijska šola ni/, stop.). 20.30 Skladbe Jakoba Gallusa PetcH'1 (Zbor slov. tilharm.). - SOBOTA, 10. 10.: 8.55 Y' senske podobe (radijska šola za miž. stop. vrtev. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. Problem kostanjevega raka (kmečka univerza). * ' Naši poslušalci čestitajo... 15.40 Poje Ufiile'is _ pevski zbor Emil Adamič. 18.10 Odlomki iz °Per Jakobinec (Dvorak). 22.10 Oddaja za naše izšel je11 Izgrcbalnikt za krompir - Sadne stiskalnic Parilniki Drobilniki za krmo - Pv0 kolesa Mopedi itd. Joban Loaitek Tl HOJA 2, P. Dobrla ves - Eberndorf Telefon 04237 246 Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogoj'1 _ pon0" 12.15 List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringcr Ring 26. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Naročnina stane mesečno V." šil., letno 80,— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Kadiše, p. Žrelec. — Telefonska številka uredništva 43-58. — Tisk: Tiskarna Družile sv. Mohorja, Celovec, Viktringcr Ring 26.