Ljubljana. pet?k 19. aprila 1929 Cena 2 Din Naročnina snaia mesečno 25 Din. aa Inoiemsitvo tO Din. Uredništvo: ljubliana, Kna.fljeva ufeca 3. Telefon Jter. 3122. 3123. 3124. 3125 ia 3126. Maribor: Aleksandrova oesta 13. Telefon St 440 Celje: Koceaova 01.2. Telefon itev. 190. Bofcopia m ac vračajo. • Ozka.« po tarifo- Ljubljana, 18. aprila. Indijo je zajel nov nemir. Med silnimi množicami te ogromne dežele se je pričelo novo gibanje proti angleškemu gospostvu; išče si za svoje uuejstvo-vanje različnih sredstev, kakor so različni tudi cilji, za katerimi gredo posamezne socijalne in politične skupine in naposled različni tudi izvori akcije same. Eno pa je skupno vsemu gibanju v Indiji: odpor proti Angliji. Vse politične skupine se strinjajo v tem, da se z današnjim stanje-m ne morejo zadovoljiti. Najmanj, kar se zahteva, je. da se Indija uredi v poseben domimjon, po istem vzoru, kakor so urejeni drugi veliki deli velikobritanskega imperija, ki so danes že mnogo več nego napol samostojni. Toda pri tem se nikakor ne sme prezreti, da so Indijci med seboj še silmo needini, razcepljeni na znotraj ne le po socijalnih razredih, marveč tudi po veri in da je prav v toku zadnjega leta ponovno prišlo do hudih krvavih spopadov med obema poglavitnima skupinama. Dalje se ne srne prezreti. da je Indija po politični uredbi silno razdrobljena, neenotna po jeziku in civilizaciji ter gospodarski strukturi Vsega tega se zavedajo tudi Indijci sami. Zato smatra marsikateri med njimi angleško gospostvo kof blagodat za deželo, kot garancijo, da se Indijci sami med seboj ne pokolejo ter razkosajo deželo na tisoč delov. Prav tako kažejo nekateri na silni napredek civilizacije v Indiji, gosto železniško mrežo, ceste, tvorniee. luke itd kar je prineslo angleško gospostvo nagla-šajoč. da bi vsega tega ne bilo, če bi bila dežela prepuščena sama sebi. Seveda se srečava tako oportunistič-no naziranje najbolj med dobro situira-nimi, socijalno, gospodarsko, pa tudi politično privilegiranimi Indijci, ki se nad svojim položajem ne morejo pritoževati. Ali za politično življenje Indije niso merodajni samo oportunisti. Udejstvuje-jo se tudi druee struie ki zastopajo povsem drugačne politične težnje. In te struje so ravno v poslednji dobi pričele. odnosno znova o.iačile svoje delovanje. najnovejši atentati in nemiri so rezultat njihovega delovanja. V glavnem se udejstvujeta dve gibanji. Eno je povsem indijska zadeva, je posebna.. specijajno indijska oblika borbe za samostojnost dežele. Med voditelji je tudi Gandhi. ki ie na velikem zborovanju v Kalkuti oficijelno proglasil novo bojkotno akcijo zoper angleške industrijske izdelke Na javnem trgu so z velikim hruščem sežgali kup angleških tkanin, za kar so Gandhija tirali celo v ječo. Veliki bojkot se ie v Indiji proglasil in vršil že v 1. 1920.; od njega se novi razlikuje po tem. da se ne proglaša sedaj bojkot samo zoper izdelke angleškega izvora, marveč sploh zoper tuje izdelke, evropske, ameriške ali japonske. Z bojkotom hočejo prisiliti Anglijo, da ugodi indijskim nacijonal-nim zahtevam in postavili so ji ultima-tum do konca tega leta. da podeli Indiji dominijonske statute. Angleške oblasti pa nočejo iti s svojimi koncesijami tako daleč in delajo na to, da se doseže kompromis na drugačnih osnovah. Toda radikalni elementi gredo mnogo dlje. Med delavstvom ir študenti se je zelo ojačila ekstremistična struja. ki se je organizirala tudi politično. Njen cilj je socijalni prevrat in nacijonalno-politično osvoboienje. To gibanje se pripisuje komunistom, in sicer ne le domačim indijskim komunistom, marveč v prvi vrsti agitatorjem, ki so prišli od zunaj, tudi iz Anglije, ki so dobro izvežbani za propagando v Indiji. Znali so si pridobiti velik ugled med delavstvom in potem tudi politični vpliv. Svojih simpatij za sovjetsko Rusijo ne prikrivajo prav nič. Njihove metode so skrajna borbenost. Da ustavi delovanje vnanjih agitatorjev, ki so organizirali tudi živahno delavsko gibanje, je angleška uprava zahtevaia od indiiskega kongresa sklep posebnih določb, ki bi onemogočale doselitev neljubih političnih propaga-torjev. gotovo pa dale možnost, da se komunistični asntatorii kratkomalo iz-ženo. Ko je prišla zadeva v zbornici na razgovor, so ekstremisti posegli po nasilnih sredstvih, izvedli najprej atentat v zbornici sami potem pa tudi še posebej na podkralja. V tem štadiiu ie sedai borba Indiicev za neodvisnost. Situacija za Angleže sicer res ni prijetna, vendar pa še daleč od tega. da bi se mogla imenovati opasna London pozna Indijo in Indiice tpme1iito in je zmogel že mnogo večje težave nego so današnje. Ali nekoliko neprijetno je novo vznemirjanje vendarle. zato ni dvoma da se bo reakcija videta tudi na — odnošajih do sovjetske Rusije. Jan Sk*la v Skot>Jju SVop'i". 18 arrOn. t>. Zast.o™^ Srbrv- gcwo Jar pvala. ki se t»? rfni mudi v južni Srbifi. ie Imel snoči v Skon-]ju 7®lo uspelo predavani? <■> manjšinskem vprašanju. Danes je posetil Tetow«, Beograd, 18. aprila p. V smislu sklepa ministrskega sveta je bila poverjena ministru pravde naloga, da sestavi uredbo o reorganizaciji ministrstev Minister pravde dr Srškič ie danes dopoldne posetil ministrskega predsednika ter mu predložil osnutek te uredbe Uredba obsega vsa ministrstva izvzemši ministrstvo voine in mornarice. ki ima svoj posebej ustroi. Reorganizacija ministrstev bo na podlagi te uredbe izvedena po sledečih osnovah: V duhu in smislu zakona o vrhovni državni upravi bo znižano število oddelkov in odsekov v vseh resorih tako. da bo na eni strani povečana kompetenca poedinih oddelkov in s tem zasigurana večja ekspe-ditivnost. na drugi strani pa izvedena taka organizacija, da bo «lo izvrševanie poslov skladno z vsemi oddelki in resori. Po sedanjem ustroju ima n. pr. ministrstvo za poljedelstvo 17 različnih oddelkov. Po novem načrtu jih bo imelo naiveč 5 do 6. Ostali resori bodo imeli po naiveč pet oddelkov. Znižanje oddelkov narekuje ne samo olaišanje administracije, marveč tudi dejstvo, da so biii razni oddelki v posameznih resorih osnovani docela po strankarskih vidikih zgolj zato, da se je moglo ustvarjati položaje in nameščatii partizansko uradništvo. Po novi organizaciji bo ostalo samo toliko oddelkov, kolikor iih je neobhodno potrebno za uspešno izvrševanie resornih poslov. Pri tem pa se bo uveljavilo načelo, da uradniki po novi organizaciji ne smejo izgubiti niti ranga niti svoiih dosedanjih prejemkov ne glede na to. ali bodo ostali na svoiih dosedanjih mestih ali pa bedo premeščeni na druge položaie. Vse generalne direkciie bodo ukiniene. Dosedanji generalni direktorji in direktorji postanejo načelniki oddelkov in šefi odsekov, odnosno referenti, ki bodo razdelieni v tri skupine. V katerih ministrstvih bodo imenovani pomočniki ministrov, še ni določeno. Za enkrat se ve le toliko, da bo imenovan pomočnik notranjemu ministru. V vsakem ministrstvu bodo v glavnem osnovani trije glavni oddelki in to splošni oddelek, administrativni oddelek in pravni oddelek, za oosamezne stroke pa bodo osnovani odseki. Končno bo z novo uredbo predvidena sistemizacija uradništva, ki pa jo bodo v po- drobnosti določili pristojni resorni ministri Istočasno bo točno določena kvalifikacija za posamezne položaie in delokrog posameznih oddelkov, odsekov, načelnikov in referentov. Nova uredba bo sestavljena definitivno v dveh ali treh dneh in bo takoi nato stopila v veljavo. Novi zakon o zunanji trgovini Razširjenje pristojnosti trgovinskega ministrstva Beograd, 18 aprila, p. V ministrstvu za trgovino je sestavljen predlog zakona o zunanji trgovini. S tem zakonom bo znatno razširjena kompetenca ministrstva za trgo-viuo in povečan njegov vpliv na sklepanje trgovinskih pogodb. V zakonskem načrtu je osvojeno načelo, da spada sklepanje trgovinskih pogodb v kompetenco ministra za trgovino, ki pa mora seveda v vsakem primeru postopati v popolnem sporazumu z zunanjim ministrom. Uredba o cestnih nadzornikih Odgoditev volitev v gospodarske zbornice Beograd, 18. aprila, p. Danes je bila seja zakonodajnega sveta, ki ie razpravljal o uredbi o dolžnostih, pravicah in kvalifikaciji nadzornikov cest. V imenu ministra za javna dela je referi-ral načelnik Trifunovič. Uredba je bila z manjšimi izpremembami odobrena. Brez vsake spremembe je bil odobren zakon o odgoditvi volitev v gospodarske zbornice. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu bo uredba o cestarjih in o uporabi javnih cest. Inšpekcijsko potovanje pomočnika finančnega ministra Zagreb, 18. aprila 6. Davi Je prispel v Zagreb pomočnik finančnega ministra dir Dušan Letica, Iri je pregledal poslovanje nove organizirane finančne direkoije. Popoldne Je nadaljeval svoje inšpekcijsko potovanje po provinci ter se vrne v nekaj dneh-V Beograd. London, 18. aprila s. Danes je imel ministrski predsednik Baldvvin pred 20UU «.se-bami in v navzočnosti vseh članov vlade svoj napovedani govor o volilnem programu konservativne stranke. Baldwin je na-glašal. da namerava njegova stranka nadaljevati delo. ki ie v teku. to ie oonijanje brezposelnosti. Trgovina se je odločno izboljšala in ta razvoj ie treba z vsemi sredstvi pospeševati. Zavreči ie treba vse načrte, ki bi imeli za posledico veliko posojilo, ker bi s tem pretila nevarnost velike inflacije v Angliji Baldvvin ne bi mogel prevzeti odgovornosti za najmanjši ukrep, ki bi povzročil povišanje izdatkov za življenje. Z rezultati industrijske zaščitne politike ie vlada zelo zadovoiina. Ministrski predsednik ie govoril nato o pogodbah. ki iih bo skleniti na podlagi wasinng-tonske pogodbe o delu in izjavil, da je vlada te! politiki izredno naklonjena. Po volitvah namerava vlada, če bo -tooet izvoljena. zastavit' vso svojo energiio za omiljenje bede v predmestjih velikih mest. Njena nadaljnja naloga bo tudi da se posveti preskrbi otrok in nosečih žensk. 11 kraju je ministrski predsednik poudaril, da obljublja samo to. kar bo lanko izvedel. Vlada bo skušala s svojo politiko izboljšati zunanjo trgovino ter posvetiti veliko skrb vzgoii in zdravju angleškega naroda. London. 18. aprila g. Včerajšnje iziave Snovvdena v zbornici glede Balfourjeve note so napravile v političnih krogih globok dojeni. Dasi je vodja delavske stranke Mac- Pariz, 18. apTila. a. Na današnji seji re* paracijskega odbora so nadal'evali s pro* učevanjem nemške spomenice, tf kateri je predložila nemška delegacija 371etno stal* no anuiteto v višini 1650 milijonov zlatih mark, za aterih večji del pa zahteva da« lje pridržanje transferne pravice. Na pod* lagi te anuitete bi znašala skupna kapi* talna vrednost vseh nemških dajatev pri 5 ods obrestovanju in 1 odst. amortizi* ranju 27.5 milijard mark, dočim zahtevajo zavezniške države v svoji spomenici skup* no vsoto 40 milijard mark Ker znaša tako nastala razlika med obema predlogoma 12.5 milijard mark so nastale med obema skupinama skoro nepremostljive razlike, ki jih poskušajo premostiti s preložitvijo razprav v pododbor. Delegati zavezniških držav smatrajo nemški predlog za nesprejemljiv ter opo* zarjajo, da so sličnega mnenja celo ame* riški delegati, ki so sicer za nemške pritož« be in razloge dokaj sprejemljivi. Celokup* donald izjavil, da taka enostranska izjava nima pomena, dokler bo on na čelu delavske stranke, je konservativna stranka Kljub temu zagrabila to izjavo kot za novo volilno parolo, od katere si obeta mnogo uspehov. Oi v: ie obiavil ministr- ki predsednik Baldvvin volilni program konservativne stranke. Med drugim je izjavil, da bo morala država odločiti o tem. dali naj beseda in podpis Anglije še nadalie uživata spoštovanje v svetu. Poudaril je dalje, da sta bili splošna stavka in stavka premogovnih delavcev krivi gospodarske depresije v državi Sair.i soMdno delo. kakor ga izvaja konservativna stranka. lahko prinese gospodarske zboljšanje. Vladajočo brezposelnost bo mogoče uspešno zajeziti samo z obnovo konkurence angleških industrijskih proizvodov na svetovnem trgu. Posebno uspešno je izrabila konservativna stranka volilno parolo Llovda Oeorgea. ki ie na-glas.l, da ie treba brezposelnost zajeziti s tem. da se piično graditi avtomobilske ceste. Konservativna stranka pa obljublja modernizacijo angleških železnic. Ta poteza it faktično velikega pomena, ker so v Angliji železniške akci.ie večinoma v rokah majhnin ljudi, ki so zaradi manjših dohodkov železniškega obrata utrpele velike izgube. Ravno tako obljublja konservativni volilni program posebno akcijo za gradnjo hiš, dočim odklanja v nasprotju z ostalo carinsko politiko uvedbo zaščitnih carin na poljedelske proizvode. ni francoski tisk enodušno naglaša, da Francija na tako rešitev reparacijskega vprašanja ne more nikdar pristati. Berlin, 18. aprila, d Berlinski listi obšir« no komentirajo predajo nemškega odguvo. ra na zavezniško spomenico o skupni vi» šini vseh nemških reparacijskih dajatev. Vsi brez izjeme naglašajo, da je po nem* ški delegaciji predlagana letna anuiteta v iznosu 1.65 milijard zlatih mark plačljivih v 37 letih najvišja z nemške strani mogoča ponudba Odklonitev te nemške ponudbe bi pomenila za nadaljno delo odbora re» paracijskih strokovnjakov težko krizo lVaskington, 18 apr. d. Po poročilu »Chi cago Tribune« je ameriška vlada zelo ne» naklonjena predlogu zavezniških držav, da bi črtala svoje terjatve izza časa zasedbe. To razpoloženje razlagajo informirani kro« g; kot posledico posebne spomenice pred« sednik3 reparacijske konference Ovvcn Younga, ki je nasvetoval ameriški vladi, naj odkloni omenjeni zavezniški predlog. Upravalitvm Uubfco*. hekmnt « M Telefon it. 3122, 1123. 1124. II2S. 112« bueratai oddelek: Uuhkjana Preieroo>v ulica 4. Telefon fct J442 Podružnica Maribor i Aleksandrova cest it. 13 TeJet<« it «54 PodroMlca Celje: ICocecova alica k t Telefon tft 190 Računi pri puit ček cavodib Uubljaa* k. 11.342, Praha čisto 78.180; Wl«» Nr 105 241 Reorganizacija državne poročevalske službe Pri ministrskem predsedstvu se osnuje centralni dopisni urad - Agencija „Avala" bo izročena v privatno eks- ploatacijo Beograd, 18. aprila p. Danes je bil sprejet v avdijenci minister pravde dr. Srškič in je kralj pri tej priliki pod-p.sal zakon o centralnem dopisnem uradu. Zakon se glasi: § 1. Pri predsedstvu ministrskega sveta se osnuje v smislu čl. 3. zakona o vrhovni državni upravi centralni dopisni urad za splošno državno poročevalsko službo. Podrobnejše glede ustrojstva in poslovanja dopisnega urada predpiše predsednik ministrskega sveta z uredbo, s katero bo določeno tud število uradniških mest, zvanja, položaj, način postavitve in kvalifikacija osobja. § 2. Za vse uradnike in uslužbence centralnega dopisnega urada veljajo predpisi, ki jih bo izdal ministrski svet odnosno predsedn k ministrskega sveta z uredbo. § 3. Ko stopi ta zakon v veljavo, se prenesejo vsi krediti odobreni v proračunih posameznih resorov za poročevalsko službo na proračun ministrskega predsedstva in se smatrajo za njegov sestavni del. Vsi ti skupni krediti se bodo uporabili za izdatke in potrebe centralnega dopisnega urada po predpisih o uporabi kreditov v smislu finačnega zakona. Finančni mini- ster bo izdal podrobnejša navodila glede potrebnih izprememb v proračunu. § 4. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, obvez.no moč pa dobi. ko bo objavljen v »Službenih Novinah«. Z istim dnem prenehajo veljati vsi predpisi, ki so v nasprotju z odredbami tega zakona. Beograd. 18. aprila p. V zvezi s preureditvijo poročevalske službe se je vlada odločila, da prepusti ob soudeležbi države službeno agencijo »Avala« v privatno eksploataciio družbi, ki b; jo tvorili predstavniki države, novin-skih podjetij :n gospodarskih krogov Danes se je vršila v prostorih »Avale« konferenca zastopnikov vseh večiih novinskih podjetij, na kateri je bil dosežen glede prevzema »Avale« popoln sporazum. Odobrena so bila v glavnh obrisih pravila nove družbe, ki bodo sedaj predložena v odobr tev ministru trgovine. Nova družba bo prevzela »Avalo« bržkone že s 1. ma.iem. Na konferenci so bila zastonana novinska podjetja: Jugoštampa (»Novost'«). »Jutro«. »Politika«. »Pravda«. Tipografija (»Jutarnji list«), »Vreme« in »Slovenec«. „Glavna osnova jugosiovenske zunanje politike je odkrit in resničen pacifizem Izjava našega praškega poslanika o zunanjepolitičnih ciljih jugosiovenske vlade Praga, 18. aprila, č. Jugoslovenski poslanik dr. Grga Angjelinovič je sprejel praške novinarje ter jim podal o zunanje-političnih ciljih jugosiovenske vlade, daljšo izjavo, v kateri je med drugim naglasih »Glavna osnova jugosiovenske zunanje politike }e odkrit in resničen pacifizem. Zunanja politika beograjske vlade stremi samo za tem, da osigura svoji zemlji mir tako na znotraj, kakor na zunaj, kar ji nudi najboljše jamstvo, da bo mogla izvesti svojo veliko nalogo ureditve in ozdravljenja prilik v svoji državi. Odgovorni činitelji v Beogradu hočejo samo miru. To najbolje kažejo poslednji koraki jugosiovenske zunanje politike, ki je stopila v pregovore z Bolgari, da uredi odnošaje na bolgar-sko-jugoslovenski meji ter ustvari temelj za trajno in uspešno mimo sodelovanje med obema narodoma. K istemu cilju so vodili tudi poslednji razgovori z Grčijo, ki so dovedli do podpisa prijateljske pogodbe, ki jo je treba prištevati med najvažnejše stebre politike miru na Balkanu. Pri izvajanju svoje mirovne politike se beograjska vlada vedno zaveda tega, da stoji za nio celokupni jugoslovenski narod, ki je močen in pripravljen vsak hip žrtvovati vse za svojo državo. In baš ta pripravljenost je naj-sigurnejše jamstvo za vzdrževanje miru na Balkanu.« Generalna uredba o ustrojstvu ministrstev Vsi nepotrebni oddelki bodo odpravljeni — Ukinjene bodo tudi vse generalne direkcije — Sistemiziranje in kvalifikacija uradništva Baldvvinov veliki volilni govor Konservativna stranka bo posvetila svojo skrb zlasti delavskim slojem, ki trpe na brezposelnosti, draginji in slabih higijensliih razmerah Pogajanja o reparaciiskih muuardah Upniške države zahtevajo 40 milijard, Nemčija jih ponuja le 27 in pol — Upniki smatrajo nemški predlog za nesprejemljiv Trockij o položaju v sovjetski Rusiji Komunizem je ustvaril birokratsko mašinerijo, kakor je bila pred I. 1918 — Stalin podpira birokrate in kulake, in pripravlja s tem buržujsko reakcijo Dunaj. 18. aprila d. Današnja »Neue Fr. Presse« objavlja daljši članek izgnanega boljševiškega voditelja Trockega. V tem članku ugotavlja Trockij. da ie bi! izgnan iz Rusije predvsem zato. ker ie gledal na razvoj revolucije tako, kakor mora zreti nanj vsak veteran boljševiške akcije v Rusiji. Borba proti načelom komunizma se je pričela že za Leninove bolezni ter progresivno naraščala z birokratiziranjem kmuni-stičnega režima. Danes se dviga nad širokimi masami zopet dovršena mašinerija birokratizma. kakor pred letom 1918. Zaradi tega se vedno boli poglabljajo razlike med voditelji sovietov in narodom. Z birokratiziranjem Pa se sočasno razvija nova ekonomska politika ki omogoča bur-žuaziranje birokracije in okrepljevanje ku-lakov oo deželi Birokracija ie danes že tako daleč od naroda, da vidi v njem že oviro pri izvajanju svoje politike. Vzporedno z birokratiziranjem uprave se vrše tudi velike izpremembe v komunistični stranki. ki ima danes preko milijon članov. Od teh pa iih 'e vstopilo v stranko no letu 1923 nad 75 %. dočim ni danes v njenih vrstah niti enega procenta onih pravih boliševikov. ki so izvedli rusko oktobersko revolucijo. Birokratsko uradništvo. ki vlada danes Rusijo v imenu ruske komunistične stranke. ie pretežno konservativnega mišljenja, ie postalo naibolj zagrizen nasprotnik pristašev Trockega. ker so le ti skrbeli za kritiko njihovega poslovanja. Ti birokratski elementi so danes glavna opora Stalina in ga morda proti njegovi voiji silijo v desničarsko Politiko Stalin je hotel sicer izvesti prečiJčenie komunistične stranke z izključitvijo desničarskih in levičarskih elementov. zadovoljiti pa se ie moral le z akcijo proti levičarjem, ker so bili desničarji v zvezi s centrumaši preiaki. Izven ruskih meia sta danes dve emigraciji. Stara desničarsko-caristična in levičarska pravoverno-boljševiška. Obe zasledujeta razvoj dogodkov v RuMii z največjo pozornostjo. Prva pričakuje termi-dorja. ki bi privede! Rusiio nazai na stara pota. druga pa s skrbjo opazuje, kako trpi sovjetsko-komunistična akcija zaradi preganjanja levičarjev nenonravljivo škodo. Termidor bi bi' prvi korak v reakcijo in Pusiia .ie danes že na potu do niega. Ti^ti danes skrivajo vsi sovražniki sociializma, ki so danes sicer še šibki, ki pa se dnevno jačijo in pričakujejo obračuna. Levičarji se pri tem nadejajo in tolažijo s tem, da ie dan takega obračuna še da'eč. ker se bo bodoča usoda revolucije odločila v borbi živih sil človeške družbe. K avstrijski vladni krizi Dunai, 18. aprila d. V parlamentarnih krogih trdijo, da se je na vesti o kandidaturi predarlskega deželnega glavaria dr Enderia za mesto zvezntga kancelarja zglasi! pri nekaterih vod'teIiih večinskih strank nemški poslanik na Dunaju grof Lerchenfeld V razgovorih z njimi je poslanik iziavil, da bi imenovanje dr Enderia zveznim kance-larjem izzvalo v Nemčiii zelo slab odmev. Dr Ender je znan kot nepopisen nasprotnik priključitve Avstrije k Nemčiii in zato ni pripravna oseba za voditelja vlade. Prav posebno mu pa zamerijo v Nemčiii niegov nedavni govor, v katerem ie silovito napadel pruske turiste zaradi njihovega dozdevno nemoralnega vedenja in slabega vplivanja na dobro predarlsko Hudstvo. Glasovi o državnem prevratu v Bolgari ii Sofija, 18. aprila, č. V političnih krogih se je že dalje časa izražala bojazen da pripravlja bivši predsednik vlade Cankov državni prevrat, vsled česar ie došlo si» noči v poslanskem klubu vladne večine do velikega nesoglasja. Cankova ie napadel poslanec Vasiljev in mu očital, da skuša s pomočjo vojske vreči sedanio vlado ter se polastiti oblasti. Cankov je energično pro« testira! proti tej obdolžitvi ter je zaeo* tavljal. da je njegovo zadržanje napram vladi Liapčeva povsem lc'n!no Oh koncu seje je Ljapčev apelira! na vse člane vlad» ne koalicije, naj b'do složni Minister Beneš ored sodiščem ooroščen Praga, 18. aprila h Danes se ie vršila sodna razprava v pravdi zaradi žaljenja ki danes vodiio Rusiio v na?od1očilneiših i časti, ki jo je vložil glavni tain-k Krama, trenutkih ruske boljševiške revoluciie. so ; reve stranke Franc Novaček proti /una. možie drugega reda ali pa naravnost sov- j njemu ministru dr. Benesu Dr Henes .s ražniki revoluciie, ki so se ji pridružili še- bil pri razpravi osebno navzoč. Senat je le po njeni zmagi. Za njihovimi hrbti se 1 izrekel oprostilno razsodbo. Zgradba avtomobilskih cest po vsej državi V ministrstvu javnih del proučujejo načrte za zgradbo avtomobilskih cest — Najprej bo zgrajena poskusna cesta na progi Beograd—A vala Beograd, 18. aprila, p. V zvezi z novim zakonom o državnih cestah kakor tudi glede na naraščajoč avtomobilski promet posveča ministrstvo javnih del posebno pozornost zgradbi tako zvanih avtomobilskih cest. Za našo državo, ki polaga veliko važnost na tujski promet, ie vprašanje dobrih cest še posebne važnosti. V ministrstvu javnih del se bavi s tem vprašanjem posebna komisija. ki proučuje na eni strani mrežo avtomobilskih cest. ki bi jih bilo treba izgraditi, na drugi strani pa izračunava višino stroškov za ta dela Ker obstoja za zgradbo avtomobilskih cest več različnih sistemov, je ministrstvo sklenilo, da bo zgradilo najprej poskusno cesto. Na progi Beograd-Avala bodo še tekom letošnjega leta začeli gra- diti avtomobilsko cesto, in sicer tako, da bo vsak kilometer zgrajen po drugem načinu. Izkušnja bo nato pokazala, kateri način zgradbe avtomobilskih cest bi bil za nas najprimernejši. Po strokovnem mnenju mora biti avtomobilska cesta zgrajena tako, da more tudi ob največjem avtomobilskem prometu in ob največji obremenitvi vzdržati najmanj pet let brez vsakršnega popravila. Za te poskuse je odobren kredit v znesku 5 milijonov dinarjev. Cim bo ugotovljeno, kateri sistem je za nas najprikladnejši. bo sestavljen točen načrt tako zvanih avtomobilskih cest. nakar se bo pričelo sistematično popravljati preurejati in graditi avtomobilske ceste po vsej državi. Podaljšanje uradnih ur v finančnem resoru V svrho pospešenja izvedbe novih zakonov je finančni minister odredil 9-urni delovni čas za vse urade svojega resora Beograd, 18. aprila, p. V zadnjem času je bilo izdanih mnoge zakonov, ki pred= stavljajo bistveno spremembo v poslovat nju raznih panog državnih uradov največ* je izpremembe pa bo povzročilo izvajanje novega proračuna v zvezi z novim davč< nim zakonom in -nvim zakonom o troša= rinah. Naravno je, da so zaradi tega ne* kateri uradi, zlasti pa uradi finančne stro* ke zelo preobremenjeni z delom Da bi ne nastal zastoj v poslovanju in v tekočih poslih, je finančno ministrstvo odredilo. da morajo v seh uradih tega resora počen* ši z 20 aprilom podaljšati delovni čas za vse nameščence Vse finančne direkcije so že dobile okrožnico ki predpisuje uradne ure od 7 do 13. in od 15 do 18. To pc* daljšanie uradnih ur bo tra'ilo tako dol« go. dokler ne bodo končani vsi posli pri izvajanju novih zakonov in novega prora» čuna tako. da bc' mogli podrejeni uradi v rednem delovnem času zmagovati vse posle. Likvidacija sporov med državo in dobavitelji Minister javnih del je odredil komisijo, ki mora likvidirati vse zaostanke in stare soore z dobavitelji Beograd, 18. aprila p. V vseh ministn stvih posvečajo zlasti povodom reorganizacije po novem zakonu o vrhovni držav« ni upravi posebno pozornost poslom, ki so zaostali še izza prejšnjih rež;mov Sem spa* dajo zlasti likvidacije raznih dobav Zna< no je, da so dobavitelji cesto zaman urgi* rali izplačilo dolžnih zneskov in ureditev sporov, ki so nastali med njimi in državno upravo Takih sporov je bilo posebno rano« go v ministrstvu za javna dela Sedanji minister je zato odredil posebno komisijo ki ima specijalno nalogo, da čimprej pro* uči vse te zadeve in jih dovede do rešitve Kakor s*; je sedaj ugotovilo, je samo v ministrstvu javnih del cela kopica takih sporov, v katerih gre za terjatve dobaviš teljev. ki segajo v stotine milijonov Naj' večje važnosti so spori, ki so nastali med državo in podjetniki za zgradbo raznih dr* žavnih cest Minister javnih del g Savkc* vič je te dni rešil tri take večje spore, pri katerih gre za preko 10 milijonov. Podjet* niki so zahtevali, naj bi se spori rešili po* tom posebnega razsodišča. Minister je to zahtevo odklonil in odredil, da se izpla* čajo terjatve tako. kakor je prvotno odre« dilo ministrstvo Če pa smatrajo prizadeti podjetniki, da so pri tem oškodovani, se morajo obrniti na redno sodišče. Poostritev preduisov za državna dela Beograd, 18. aprila p. Minister javnih del ie razposlal vsem podrejenim organom okrožnico, v kateri ugotavlja, da oblastne direkcije ne nadzorujejo v dovoljni meri podjetnikov pri izvrševanju prevzetih gradbenih del, vsled česar se dogaja, da podjetniki prekoračijo rok. kar škoduje državi in otežkoča celokupno poslovanje. Okrožnica za to nalaga vsem podrejenim organom ministrstva javnih del, da zahtevajo od podjetnikov, da se strogo drže v pogodbah določenih pogojev. Pri sklepanju novih pogodb pa morajo povišati zamudne kazni za 10-kratnt-dosedanji iznos. Stanovanjski zakon Beograd. 18. aprila t Minister socijalne politike in narodnega zdravja dr. Drinkovič je predlagal danes dopoldne ponovno načrt novega stanovanjskega zakona, s katerim se i.Tia do konca tekočega leta izvršiti končna likvidacija zaščite stanovanjskih najemnikov. Minister dr. Drinkovič le danes dopoldne podpisal ta zakon in ga z utemeljitvijo poslal predsedniku vlade. Tekom jutrišnjega dne bo načrt zakona dostavljen pisarni vrhovnega zakonodajnega sveta. Prosvetni moeram Vprašanje verskega pouka Beograd, 18 aprila p. V prosvetnem mi* r.istrstvu sestavlja posebna komisija pro* svetni program za vso državo Program je bil v načelu soglasno odobren, le glede ver* skega pouka obstojajo različna naziranja Pojavila se je namreč resna tendenca, da se na srednjih šolah docela ukine verski pouk. Nadalje predvideva ta program uki* nitev vseh privatnih šol, zlasti pa vseh privatnih srednjih šol. Ureditev agrarnih odnosa - V Vnnrn^ini in Beograd, 18 aprila p. V ministrstvu za kmetijstvo pripravlja posebna komisija načrt zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v severnih pokrajinah države, t. j. v Vcjvo dini, Hrvatski. Slavoniji in Medjimurju Pred definitivno stilizacijo zakona je hotel minister za kmetijstvo zaslišati še vse agrarne interesente prizadetih pokrajin ter je že danes sklical v Beograd predstavnika agrarnih zajednic Konferenca se je vršila v oddelku za agrarno reformo ter so bila osvojena vsa načela novega zakona. Zakon bo v bližnjih dneh definitivno sestavljen in predložeD po ministrskem predsedniku vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Pred zakliučkom pogajanj z Romunijo Beograd, 18. aprila p. Danes se je vršila dolgotrajna konferenca med romunskim poslanikom Filodorom in zastopnikom zunanjega ministra dr. Kumanudijem zaradi pogajanj, ki se vrše med našo državo in Rumunijo. Pogajanja uspešno napredujejo in ie žs v vseh glavnih vprašanjih dosežen sporazum. Pričakuje se. da bodo najkasneje v desetih dneh sestavljene vse konvencije o problemih, ki so na dnevnem redu teh pogajanj. V glavnem gre še za rešitev raznih tehničnih vprašanj, ki pa ne povzročajo nikakih težav. Omejitev voznih olajšav na železnicah Beograd. 18 aprila p. Na snočnji seji eko ^pomsko finančnega komiteja ministrov se je razpravlialo o številnih prošnjah za ugod nosti na državnih železnicah Komite mini fctrov se je po daljši razpravi postavil r.a stališče, da je treba ugodnosti na državnih železnicah kar najbolj omejiti in je vse te prošnje odklonil Kralievi zvonovi v Dubrovnik« Dubrovnik, 18. aprila, n. Danes je bila izvršena svečana blagoslovitev novih zvonov cerkve sv. Jurija, ki jo je izvršil škof dr. Uccelini Kralj ie ugodil prošnji. da/ bo kum novim zvonovom ter je imenoval za svojega zastopnika dubrovniškega komandanta mesta polkovnika Nedeljkoviča Ob priliki posvetitve zvonov je imel škof Uccelini značilen govor, v katerem je dejal, da za edinstvo cerkva danes ne obstojajo več zapreke kakor prej. Na-glašal je da se je kralj, ki ie kupil nove zvonove, s tem ovekovečil ne samo v analih cerkve, temveč tudi v dušah vseh kristjanov Razen zastopnikov vojaških, civilnik in mestnih oblasti so prisostvovali svečanosti tudi angleški. italijanski in kitajski konzul. Nova razdelitev stmendij Beograd, 18. aprila č. Minister trgovine in industrije dr. Mažuranič je odobril razdelitev štipendij dijakom srednjih tehničnih šol v Zagrebu. Beogradu. Ljubljani in Splitu Štipendije so razdeljene v dve sku-oini. po 400 in po '00 Din Ministrova odredba le veljavna za tri mesece in predstavlja dejansko podaljšanje prejšnje tozadevne uredbe. Nova razdelitev štipendij se bo izvršila meseca septembra za naslednje Šolsko leto. Te dni bo tudi podpisan sklep o razdelitvi štipendij za dijake trgovskih akademij višjih obrtnih šol in obrtne šole v Zagrebu, ki bo dobila subvencijo 150.000 Din. Nemški avtomobilisti v Sarajevo 18 aprila, n. Nemški avtomo* bilisti so ostali še danes v Sarajevu ter ni* so odpotovali, kakor je bilo prvotno dolo* i čeno. Ker je včeraj ves dan snežilo, niso i mogli napraviti izletov v okolico ter so si zato ogledali razna industrijska podjetja, med drugimi tobačno tvornico in tovarno preprog Zlasti pohvalno so se izrazili o sarajevskem muzeju Svojo pot v Dubrov* nik bodo nadaljevali šele jutri. Zima v Južni Srbiji in Bolgarski Beograd, 18. aprila, p. Po poročilih beograjske vremenske postaje je bilo tudi danes po vsej državi hladno vreme V krajih, kjer je včeraj zapadel sneg. so imeli tudi danes temperature pod ničlo V okolici Štipa. Prilepa in Kos Mitrovice je snežilo tudi danes. Po vesteh iz Bolgarije so imeli tam ponekod snežne meteže kakor sredi najhujše zime Zimske setve so docela uničene, največ pa so trpeli nasadi vrtnic, ki predstavljajo v mnogih pokrajinah glavni proizvod. Kritična faza v reparacijskih pogajanjih Pogajanja strokovnjakov za repara-cijsko vprašanje, ki se vrše skoro ne-prekidno že tedne in tedne, stopajo v kritični štadij. Z odločitvijo se ne bo moglo več dolgo odlašati. Prihodnje dni se mora pokazati, ali bo imela pariška konferenca, od katere je vsa Evropa. še posebno Nemčija, toliko pričakovala. zaželjen uspeh, ali pa se bodo delegati razšli, ne da bi našli novo. sprejemljivo rešitev za ta problem, ki globoko posega v interese vseh bivših zaveznikov in nasprotnikov iz svetovne vojne. Znano je, da so v Parizu zbrani strokovnjaki več tednov razpravljali samo o postranskih, formalnih vprašanjih. zlasti o tem. kako se naj v bodoče vrše nemška reparacijska plačila. Sprožil se je načrt ustanovitve orjaške mednarodne banke, ki naj bi orevze-la nalogo razdelitve nemških dajatev med upnike obenem pa bi se potom nje izvajala tudi amortizacija vseh medvojnih dolgov bivših zaveznikov. Dokler se je razpravljalo o taki svetovni banki, ki bi nedvomno dobila odločujoči vpliv na evropsko gospodarstvo. ie ostal ameriški delegat Pier-pont Morgan v Parizu. Ko pa se je imelo raznravljati o bistvenem vprašanju. koliko bo plačala Nemčija in koliko časa bo plačevala, se je gospod Morean odpelial v Benetke. Medtem se z otvoritvijo debate o temeljnem problemu, zaradi katerega je konferenca sploh bila sklicana, ni moglo več odlašati. 2e po začetni izmenjavi misli se ie izkazalo, da ie med zahtevami zaveznikov in med ponudbo Nemčije globok prepad, ki se bo dal le z največjo težavo premostiti Nemška delegacija je predvsem skušala razbiti enotno fronto upnikov in izrabiti drugega proti drugemu. Ta manever se ji ni posrečil. Zavezniški izvedenci so kaj hitro uvideli da moraio v vsakem primeru korakati skupaj. Sestavili so torej enotni memorandum, v katerem iznašajo svoje zahteve. Nota. ki so jo izročili preišnji teden vodji nemške delegacije dr Schachtu, predvideva, da 58 plačilnih obrokov, v katerih naj bi se nemški dolg popolnoma poravnal. Prva leta bi Nemčija plačevala po 1700 milijonov mark, ki bi se nato zvišali na 2400 milijonov, po 21 letih pa zopet padle na prvotnih 1700 miljonov. Te vsote so vsekakor nižje od onih, ki jih predvideva dose-daj veljavni Dawesov načrt, ko mora Nemčija plačevati letne 2 in pol mili- j jarde zlatih mark. Zavezniki izhajajo iz pravilnega in pravičnega stališča, da mora plačati Nemčija zavezniške dok gove v Ameriki in njihove medsebojne terjatve, nastale v vojni, ki je zavezniki niso zakrivili. Zavezniške države so vedno pripravljene odpustiti Nemčiji to breme, ako pristane Amerika na črtanje medvojnih dolgov zaveznikov. Za sedaj pa v VVashingtonu ne marajo niti slišati o taki domnevi. Ostanek, ki naj bi ga plačala Nemčija preko iz-neska medzavezniških dolgov, pa se računa kot prave reparacije za vojno škodo, nastalo v zasedenih deželah. Zavezniški memorandum je izzval v Nemčiji veliko razburjenje, češ da so njegove zahteve silno pretirane. Sedaj je nanj odgovorila nemška delegacija s protiponudbo. po kateri bi plačevala Nemčija po 1650 milijard mark tekom 37 let. Razlika med zavezniško zahtevo in nemško ponudbo je tolika da je izravnava redva mogoča Predvsem ne upošteva Nemčija zavezniških obveznosti napram Ameriki, kateri bo morala skoro vsa Evropa še celih 58 let plačevati vojni tribut. Splošno se naglaša. da je nemška ponudba nesprejemljiva in da ie bolje ostati pri Dawesovem načrtu, ki izvrstno funkcijonira v splošno zadovoljstvo upnikov, zlasti tudi manjših, katere bi vsako novo znižanje nemških reparacij na.iobčutneje zadelo. Vendar je še nekaj upanja, da se pogajanja ne bodo razbila, saj ima Nemčija največji interes, da do te skrajnosti ne pride. Konferenca se ie sklicala na njeno željo, ker upa potom nove ureditve reparacijskega vprašanja doseči predčasno izpraznitev zasedenega Porenja Breme, ki ji ga nalaga Dawesov načrt, pa bi se po novem plačilnem načrtu, zanjo izdatno zlajšalo. Vsekakor dovolj razloga, da se pariška konferenca ne razbije vsled nemške nepopustljivosti. Organizacija Privilegirane Agrarne banke Kako bo razdeljena osnovna glavnica — Banka bo dajala kredite samo kmetovalcem in njihovim organizacijam Ustanovitev Privilegirane agrarne banke, kot centrale za kmetijski kredit, je za bodeči razvoj našega kmetijstva, ki predstavlja najvažnejši gospodarski faktor v naši državi, gotovo velike važnosti. Svoječasno ustanovljena Direkcija za kmetijski kredit se ni izkazala doraslo svoji nalogi; na drugi strani pa je z organizacijo zadružnega aparata nastal v našem zadružništvu nekak razkol Z ustanovitvijo Agrarne banke bo naše kmetijstvo sedaj dobilo nov močnejši zavod, istočasno pa bodo dosedanje razlike v zadružništvu odpravljene, ker bodo zadruge za kmetijski kredit povsem izenačene z ostalimi zadrugami. Kakšne koristi b > ime lo slovensko kmetijstvo in slovensko zadružništvo od nove banke nam zaenkrat še ni mogoče presoditi Po izkušnjah, ki smo jih dosiei imeli z drugimi državnimi privilegiranimi denarnimi zavodi bo korist Agrar ne banke za slovensko kmetijstvo odvisni v prvi vrsti od višine obrestne mere. po kateri bo Agrarna banka daiala kredite in posojila zadrugam, zvezam in posameznikom. Če bo ta obrestna mera za naše precej konsolidirane razmere previsoka, teda-se slovensko kmetijstvo in zadružništvo seveda ne bo moglo posluževati kreditov pri novoustanovl;eni Agrarni banki O glavnih določbah zakona o Privilegiran' agrarni banki smo poročali že včerai. Od osnovne delniške glavnice v višini 300 milijonov Din bo država prevzela delnice v višini 120 milijonov Din Vplačilo države se bo izvršilo na ta način, da bodo novi bank* izročena denarna sredstva, ki iih. je direkcija za kmetijski kredit doslej prejela od države (okrog 113 miliionov Din) po odbitku eventualnih izgub Ostanek oa bo država vplačala 1 aprila 1930 Državna razredna loterija bo prevzela za 20 miliionov Din delnic Zneski, ki jih ie Državna razredna loterija dosiei vplačala pri Direkciji za kmetijski kredit (2 2 miliiona Din) se bodo smatrali kot prvo delno vplačilo na delnice Ostanek pa bo morala položiti do konca marca 1930 Poleg državnih denarnih zavodov samoupravnih teles ter kmetijskih zadrug in zvez bodo lahko vpisale delnicc tudi privatne banke, privatniki pa le, če bo preostajalo še kaj delnic. V primeru, da bo emisija delnic predpisana, bo ustanovni občni zbor takoj lahko povečal delniško glavnico na odgovarjajočo višino. Pri vpisu delnic bo treba vplačati 25%, ostanek pa v 3 enakih obrokih do 31 marca 1930 Želeti bi bilo, da bi se slovenske zadružne zveze in zadruge, kakor tudi občine in oblasti primerno udeležile emisije delnic, da bo tudi Slovenija lahko dobila svoie predstavnike v upravi banke Minister pravde dr Srskič je baš predvčerajšnjim izjavil denutaciji Saveza srbskih zemlioradničkih zadrug, da bo sodelovanje njihovih predstavnikov v upravi odvisno od odziva pri emisiji delnic. Banka bo po zakonu dajala kredite in posojila izključno kmetovalcem in kmetijskim zadružnim kreditnim organizacijam, agrarnim zaiednicam in sličnim ustanovam. Kratkoročne kredite bo daiala 1.) na zadolž-nice kmetijskim organizacijam. 2.) potom eskomptirania in reeskomptirania menic (do 1 leta) z dvema podpisoma, od katerih mora biti en podpis od kake kmetijske zadružne organizacije, ali z dvema podpisoma in zastavitvijo nepremičnin, vrednostnih oapiriev odnosno kmetijskih proizvodov, ali pa s tremi podpisi, 3.) na tekoči račun kmetijskim zadružnim organizacijam na podlagi zadolžnic in menic ter 4.) proti zastavitvi kmetijskih proizvodov Dolgoročne kredite pa bo dajala kmetovalcem le na podlagi hipoteke, in to samo za nakup zemljišč, za prevzem hipotekarnega dolga, za zgradbo kmetijskih poslopij ali za izvedbo melioracij, toda ne preko 50% cenjene vrednosti Zadrugam in njihovim zvezam, agrarnim zajednicam ali sličnim kmetijskim prodajnim in konsumnim organizacijam bo daiala kredit potom reeskompta menic ali po tekočih računih, predvsem pa za pospeševanje zadružne kmetiiske obrti in industrije in za zgradbo skladišč za kmetijske proizvode Za pridobitev denarnih sredstev bo banka emitirala zastavne liste in se bo posluževala kreditov pri Državni hipotekar-ni banki. Narodni banki, Poštni hranilnici in pri privatnih bankah. Občni zbor ,*Putnika" Beograd, 18. aprila t. Danes se je vrši! glavni občni zbor delničarjev društva »Put-nikt. Iz poročila upravnega odbora ie razvidno, da je čisti dobiček društva znašal lani 5 milijonov dinarjev. V letu 1927 Je prodalo voznih listkov za inozemstvo za 70 milijonov dinarjev, lani pa za 75 milijonov dinarjev. V splošnem Je društvo »Put-nik« lani prodalo za 4.5 milijonov dinarjev več železniških voznih kart, kakor prejšnje leto. Država ie skupno prejela od društva za prodajo železniških voznih listkov 10? milijonov dinarjev. Društvo ie osnovalo v vseh večjih krajih svoie podružnice in urade ter ie izdajalo o naših letoviščih in zdraviliščih prospekte v angleškem, francoskem in nemškem jeziku V novi upravni odbor so bili izvoljeni dr Melko Čingriia Dušan Miličevif in dr Sterk. v nadzorni dbor pi dr Kavčič, dr Maisac in dr Paule Kit delegat ministrstva za promet je vstopil ■ v upravni odbor Bora Jovanovič. j Konferenca Male antante v Beogradu in Zagrebu Bukarešta, 18. aprila, p Zunanje ministr* stvo objavlja službeno, da je med vladami Male antante dosežen sporazum, po kate* rem se bo vršila prihodnja konferenca zu* nanjih ministrov Male antante 20 maja v Beogradu, zaključna seja te konference pa v Zagrebu. Avdijence na dvoru Beograd, 18. aprila p. Danes sta bila v avdjjenci na dvoru minister socijalne politike dr. Mate Drinkovič in minister za kmetijstvo dr. Frangeš. (Glede na avdi-jenco ministra socijalne politike so bile popoldne razširjene vesti, da je pri tej priliki predložil kralju v podpis novi stanovanjski zakon. Te vesti pa so se izkazale za preuranjene.) Vojvoda Stepa Stepanovič Beograd, 18. aprila, p. Po vesteh iz Cačka je stanje vojvode Stepanoviča neizpremenjeno. Minulo noč je prebil sicer nekoliko mirnejše, vendar pa tudi še danes ni zaužil nikake hrane in so mu morali ponovno dati injekcije, da ga ohranijo pri močeh. Subjektivno stanje se je nekoliko izboljšalo. O osnovanju bančne zbornice ni govora Beograd, 18. aprila č. Vprašanje osnovanja bančne zbornice dosedaj ni aktualno. Nasprotno se celo ugotavlja, da ne obstoji noben namen rušiti obstoječih principov, na podlagi katerih so organizirane gospodarske zbornice, vsled česar vprašanje bančne zbornice ne more priti na dnevni red. Kongres srednješolskih profesorjev Beograd, 18. aprila p. V dneh 29. in 30. aprila se bo vršil v Beogradu kongres srednješolskih učiteljev. Poleg stanovskih zadev bo kongres razpravljal tudi o učnem načrtu za srednje šole. Uoravitelja imetja bivše NRS Beograd. 18. aprila p Prvostopno sodišče v Beogradu je imenovalo za upravitelja imovine bivše radikalske stranke Ljubo Zivkoviča in Milana Stojadinoviča - Segedinca. Prva razprava drž. sodišča za zaščito države Beograd, 18 aprila p. Prva razprava pri vrhovnem državnem sodišču za zaščito države je razpisana za dne 29 aprila. Kot prvi se bo moral zagovarjati zagrebški me* sar Gavrilo Šmit. ki je obtožen zoperstav* Ijanja državnim oblastem in vmešavanja v uradno poslovanje. Balmont na Radičevem grobu Zagreb, 18. aprila, n Ruski pesnik Balmont. ki se je te dni mudil v Zagrebu in predaval o ruski poeziji, je posetil tudi grob Stjepana Radiča na Mirogoju. Odhod poslanika dr. Stražnic-kega v Buenos Aires Beograd, 18. marca p. Novo imenovani poslanik v Buenos Airesu dr. Stražnicki je danes odpotoval na svoje mesto. Sprevodniki ne smejo jesti česna... Sarajevo, 18. aprila, n. Danes je mestno županstvo izdalo kurijozno odredbo, ki pravi, da tramvajski sprevodniki odslej ne smejo več jesti česna Vsak sprevodnik ki bi pri občevanju z občinstvom dišal po česnu, bo prišel v disciplinarno preiskavo ter se bo postopalo z niim. kakor da bi prišel pijan v službo. Tak sprevodnik bo iz službe odpuščen. ■ Reparacijska konferenca se je razbila Pariz, 18. aprila s. Po popoldanski seji Revelstokejevega pododbora, ki mu je bil izročen v proučitev včerajšnji nemški memorandum. se je oficijelno izvedelo, da nemška delegacija formalno ni hotela popustiti od včerajšnje ponudbe 37 anuitet po 1650 milijonov mark. Ker so zavezniki označil' to ponudbo za nesprejemljivo, je nemška delegacija naznanila, da se ne more več udeleževati dela na konferenci reparacijskih strokovnjakov. Zastopniki držav upnic bodo imeli jutri še sejo. da sestavijo poročilo o predmetu svoie misije in ugotovijo, da ni Silo mogoče doseči z nemško delegacijo rešitve reparacijskega problema. Sovjetski predlog za rzorožitev Ženeva. 18. aprila, s. Sovjetska delegacija v pripravljalnem odboru za razorožitve-no konferenco je na poziv predsednika še snoči sestavila točno formulacijo treh raz-orožitvenih načel naslednje: 1.) Sestavi naj se osnutek pogodbe na temeliu dejanskega znižanja dosedanjih oboroženih sil: 2.) v ta osnutek naj se sprejmejo metode za znižanje oborožitev po proporcu ali po drugem kriteriju, ki bi bil slično objektivnega značaja in bi se lahko uporabil za vse države, razen izjem v korist manjših in nedovoljno zaščitenih, in 3.) ta osnutek pogodbe naj vsebuje številčni koeficijent za znižanje oborožitev. Orjaški požar v amsterdamskem gledališču Amsterdam, 18. aprila, s. V palači »Voor Volks=Lijt« (palača za ljudsko bol), ki je bila zgrajena 1. 1864 iz lesa za razstavo in v kateri je bilo sedaj največje amsterdam« sko gledališče, je danes ponoči izbruhnil požar, ki je zavzel ogTomne dimenzije. Po» žarna bramba se je mogla omejiti samo na to, da prepreči ogenj na sosednjih poslops jih. V jutranjih urah je bilo glavno pos slopje palače že popolnoma v pepelu Med tem so se vnela tudi stranska poslopja in požar je trajal še v dopoldanskih urah daa Ije, tako da je ves kompleks poslopij z gledališčem izgubljen. Vzroki požara še niso pojasnjeni, zdi se pa, da ga je po« vročila eksplozija. Novi albanski zunanji minister Beograd, 18. aprila p. Iz Tirane poročajo, da je kralj Zogu danes podpisal ukaz, s katerim je imenovan dosedanji albanski poslanik na našem dvoru Rauf Fico za zunanjega ministra. Kdo bo njegov naslednik pri beograjskem poslaništvu, še ni določeno. Spopadi na poljsko-litovski meji Varšava, 18. aprila g. Na Iitovsko-poljski meji je prišlo do novega obmejnega incidenta. V bližini kraja Marnikace so litovske obmejne straže s svojega ozemlja streljale na poljske vojake. Nekaj vojakov je bilo ranjenih. Poljska straža je dogodek prijavila nadrejeni oblasti. Samega sebe zažgal Sušak, 18. aprila č. V pretekli noči Je poskusil na Reki izvršiti samomor 70-!etni Jakob Čamčanič na strašen način. Polil se Je s petrolejem in se potem zažgal. Ko pa mu Je postalo vroče, je pričel klicati na pomoč Prihiteli domačini so pogasili ogenj in je dobi! samo lažje opekline. Prepeljali so ga v bolnico, vendar pa doslej še ni hotel povedati vzroka, zakaj je na-neraval izvršiti obupno dejanje. Hmeljski trg 2atec, 18. aprila h. D a na Sn i i promet v 2atc» ie znašal 70 stotov Na dežel 'je bilo nekaj nakupov; cene' so bite nespremenjene od 1000 u« 1250- Kč. Naši Kraji in ljudje Kmetijski pouk na v», I • • v v učiteljišču Dobrega pol stoletja se že plete vpra-Sanje kmetijskega pouka na osnovnih šolah in na učiteljišču, toda doslej brez povolj-nega uspeha. Kmetijska družba je že pred 50 leti prosila za nameščenje kmetijskega strokovnjaka na učiteljišču in ravno tako so se že ponovno potegovali kmetijski šolniki za nastavitev profesorja-agronoma na tem zavodu, a zaman. Še to, kar se je v zadnjih 10 letih dobrega doseglo na polju kmetijskega pouka, še to nam preti propasti. Tako nam propadajo šolski vrtovi in le dalekovidnosti praktičnih šolnikov^ je pripisati, da se je v zadnjem času pričela v vrstah učiteljstva samega nova akcija za napredek kmetijsko - nadaljevalnega pouka na naših osnovnih šolah. Zadnji »Učiteljski tovariš« z dne 11. aprila je prinesel program za novo organizacijo kmetijskega pouka, ki naj velja tudi za kmetijsko-nadaljevalne tečaje in za učiteljišča. Kakor je pozdraviti te reforme in je skrajni čas, da se za vzgojo naše kmetske mladine kaj več stori, sem vendar mnenja, da je ves projekt predalekosežen in da streljamo z njim preko cilja. Ves načrt za učiteljišča gre namreč za tem, da se pridobi za učiteljišča primeren gospodarski objekt, na katerem bi se vežbali uči-teljiščniki tudi v praktičnem kmetijstvu. Po prvem načrtu, ki ga je izdelala ministrska komisija, se imaio učiteljiščniki po končanem štiriletnem šolanju podati za eno leto 5e na kmetijsko šolo. da se v internatu do-tične šole vežbaio in šolaio v kmetijstvu, po drugem načrtu H pa dobilo učiteljišče lastno kmetijsko posestvo, urejeno za najvažnejše gospodarske stroke, da bi se tekom šolskega študija vežbali tudi v kmetijstvu. Preoričan sem. da bo eno in druco kom-binaeiio težko izvesti in da je končno tudi ni treba v tem obsegu. Saj vendar ne bomo hoteli iz učiteljica ustvarjati kmetijske šole in iz učiteljiščnikov ekonome. Sa? ne gre v kmetiisko-nadal.ievalnih tečajih za strokovno izobrazbo kmetske mladine, ampak le za njeno stanovsko in poklicno vz-goio! Po moiem mnenju bi se dala organizacija kmetiiskesa nouka na učiteljiščih najlažje in dosti uspešno izvesti na ta način, da se pridobi na učiteljišču za pouk v pri-rodosloviu in kmetijstvu povsem kvalificiran profesor-asrronom z večletno kmetijsko - šolsko prakso. Namesto lastne ekono-miie zado«tuie na učiteljišču vzorno oskrbovan šolski vrt. ki bodi no svoji uredbi za vzerled vcem šo1ckim vrtovom no debeli, kakor tudi za vzcled vsem kmetijsko- in srtcriodinisko-nadaMevalnim teeafem. Kmetijski pouk na nai se iVno^obMiiie do potrebna pi°re tudi s pnurnimi j7'f>(i fn ogledi np blirriib ?r>«rindarcHh oMekHh. Program šolskih vrtov in kmetijsko-na-daljevalnih šol po deželi bodi obenem program za kmetijski pouk na učiteljiščih. Glavno pa je, da pride na učiteljišče popolnoma kvalificiran profesor-agrotiom. ki naj prevzame ne le pouk iz kmetijstva, ampak tudi iz prirodoslovja. Kmetijski pouk pa naj se upelje za vse letnike učiteljišča, ali vsaj za zadnje tri in naj se izpopolni s strokami, ki so važne za delovanje in življenje na kmetih. Tudi praktični pouk na šolskem vrtu in v bližnji okolici bodi obli-gaten. Pouk iz prirodoslovja ne bodi zgolj teoretičen, ampak bodi prikrojen za potrebe prakličn. življenja. Treba ga je previdirati in spraviti v soglasje s potrebami kmetijskega potika. Glede šolskega vrta na osnovnih šolah fe povedati, da je v izmeri i do 2 ha, kakor ga predvideva novi načrt, odločno prevelik. Kdo ga bo pa dal in kdo redno oskrboval? Dosedanji vrtovi so 4 do 6 arov veliki in še teh ni bilo mogoče imeti v redu. Res, da je treba za kmetijsko-nadalje-valni tečaj nekaj prostora za poizkus, ali ti poizkusi se dajo izvajati danes tudi na zemljiščih sosednih gospodarjev. Treba le nekoliko inici.iative od strani šolskega voditelja. Učiteljskih moči pa ni preob'agati z delom, za katero jim manika potrebnih pogoiev. Tako obremenjevanje bi jih odtegovalo tudi od poklicnega dela na osnovni šoli. Če bomo vsaj to dosegli, kar sem hotel Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škroiulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz-Josef-ove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih. da v začetku bolezni porajajoče se zapeke po-nehavajo s pomočjo »Franz-Josef-ove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. s temi črticami povedati, bomo lahko zadovoljni z reorganizacijo kmetijskega pouka na kmetijsko-nadaljevalnih šolah in na učiteljišču. — Rohnnan. Pomladanska vzgojna tekma fermačev V nedeljo se je vršila v lovišču DM v Polju vzgojna tekma mladih psov fermačev, ki jo je vodil g. A. Šuster, kot sodnika pa sta fungirala dr. Lovrenčič in inšpektor F. Justin. Namen mladinske tekme je spoznati pasje lastnosti, v prvi vrsti kakovost nosu in ubogljivost. Posebno znanje se pri tej tekmi ne zahteva. Na tekmo so pripeljali 7 psov in sicer 3 angleške setre, 2 resavca in 2 kratkodlaka. Pri telesni oceni je bil prav dobro ocenjem angleški seter g. Mraka iz Pi-jave gorice, dobro angleški seter dr. F. Luktnana, g. Jevaka in oba resavca, kakor tudi nemški kratkodlakec g. Draga Pogačnika, kratkodlakec Jože Zlokernika pa zadostno. V lovišču se je nato vršila vzgojna tekma, a zanjo niso bili dani posebno ugodni pogoji, ker so letos po večini jerebice poginile. Dvignili so< samo dva para. Prisiljeni so bili preizkušati pse po večini samo na zajcih, katerih so spodili nad 40. Pri uporabni tekmi ie spolnil 98 točk od 128 zahtevanih nemški kratkodlak g. Pogačnika in dobil drugo darilo (za prvo darilo je namreč predpisanih najmanj 100 točk) Tretje darilo je dobi! seter dr. Luk-manna z 78 točkami. Posebno pohvalo pa sta prejela resavec dr. Ranta iz škofjelo-ke za 74 in kratkodlaki Jože Zlokarnika za 62 točk. Po tekmi so se lovci vrnili v Ljubljano, kjer so bila na prijateljskem večeru razdeljena darila. Dne 28. aprila se bo vršila tekma tudi v Mariboru, v loviščih na divjadi mnogo bogatejših kakor so naša. Na Sv. Gori nad Litijo, ki je ena najbolj priljubljenih izletniških točk Zasavja, namerava litijska podružnica SPD zgraditi novo planinsko postojanko. Ogled parcele in sestava gradbenega odbora se bosta vršila v nedeljo povodom občnega zbora litijske podružnice SPD na Sv. Gori. Zagonetka zločina v samostanu Mesiču Kako je bil umorjen menih Teodosije Kostič — Kuharica je od strahu onemela — Življenje v pravoslavnih samostanih Poročali smo kratko o zagonetnem zločinu v malem samostanu Mesiču v Banatu, kjer sta dva razbojnika umorila starega meniha Teodosija. Napad na samostan se je po dosedanjih ugotovitvah dogodil takole: Okrog 2. ponoči, ko so prebivalci samostana vsi počivali v pokojnem snu, je samostansko kuharico Marijo Koakovo prebudil obupen krik. Skočila je iz postelje in tekla v smeri klica na pomoč. Skozi vrata celice jeromonaha Teodosija Kostiča je videla strašno sliko: dva razbojnika sta davila starca v njegovi postelji. Kakor je prvi razbojnik začutil njeno prisotnost, je takoj skočil in stekel za njo. Marija je imela še toliko časa, da je skočila v prazno kad. Razbojnik jo je pa našel, jo potegnil iz kadi in ji zapretil. da jo takoj ubije, če se premakne iz kadi. Prestrašeno je nekaj časa tičala Marija v kadi. a ko .ie slišala, da so razboiniki zadušili starca in začeli premetavati po njegovi celici, je skočila iz kadi. izmuznila se na dvorišče in poklicala gozdarja. Hitro je ta priklical žandarmerijsko patruljo. ki pa je prišla že prepozno. Zločinca sta že pobegnila. Orožniki so našli v celici meniha Kostiča samo še tale prizor: starec je ležal v postelji z zvezanimi nogami in rokami, glavo pa je imel zadelano z blazinami. Po podplutbah na starčevem vratu so takoj videli, da je zadavljen. Po zločinu sta razbojnika razbila menihovo skrinjo in razmetala stvari po celici. Denarja nista našla. Verjetno sta iskala ključ blagajne, ki stoji v drugi sobi. Med tem dogodkom je starosta somosta-na arhimandrit Dositej mirno spal v svoji sobi. ki je v istem poslopju. Domnevajo, da je bil zločin namenjen le njemu. Da je ostal živ, se ima zahvaliti le prisotnosti duha in odločnosti kuharice Marije ter slučaju. da napadalca nista poznala njega, niti razporedbe celic. 7kčinca sta menda cigana. Pred 14 dnevi je prišla v samostan neka ciganka in prosila, naj ji dajo v najem stanovanje, kjer bi se naselila s svojim možem. Stanovanja ji niso hoteli oddati, a tako je menda njen ogled samostana služil le za ogleduštvo. Kuharica Marija je po zločinu od silnega strahu in razburjenja izgubila glas in je začela zopet govoriti šele čez dva dni. Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE (pri Novem mestu). Zdravi trajno in sigurno revmatizem. nevralyne, ženske bolezni itd Edino kopatišče, v katerem so vse ko-pališčne naprave nad izvirki 37—38° C topline Železniška postaja Straža • Toplice Zahtevajte prospekte. Cene znižane, posebno v pred in po sezoni. Venaar je pa tako pretresena, da ne more urediti svojih vtisov niti točno opisati razbojnikov. Samostan Mesič leži na robu banatskih hribov poleg vasi enakega imena v bližini Vršca. Ustanovili so ga srbski veli-kaši v srednjem veku. Bil je vedno privlačna točka mnogih Srbov, nazadnje zlasti izletnikov, ker je ta romantična oaza v širokem enoličnem Banatu. Starešina (prior) samostana, arhimandrit g. Dositije je šele nekaj mesecev v samostanu.iero-monah Teodosije, rojen v banaški Palanki ima pa 67 let in je prišel v samostan, da tu preživi svoje poslednje dni. Kar se tiče življenja v srbskih pravoslavnih manastirih, ga ne moremo primerjati z onim v naših samostanih. 2ivl.ien.ie v pravoslavnih samostanih je mnogo svobodnejše, kakor v naših, ker ie sploh vsak srbski duhovnik, ki se pred posvečenjem ne oženi, menih. Ker večkrat pišejo listi o vprašanju svečeniškega celibata, opozarjamo, da imajo prav za prav tudi pravoslavni duhovniki celibat. Oženiti se namreč sme samo bogoslovec in sprejme torej svoj svečeniški blagoslov že kot oženjen človek: če mu pa žena umrje, se duhoven ne sme več poročiti. Le malo pravoslavnih samostanov je danes še tako velikih, da bi bilo po njih znatnejše število menihov. Večina je malih, kjer sta samo po dva svečenika. dosti pa .ie tudi takih, kjer opravlja službo božio ie en svečenik in ima pri tem seveda tudi svojo gospodinjo, kakor naša duhovščina. Žive pa ti pravoslavni menihi mnogokrat prav revno. Njegovi črni onravki Ljubljana, 18. aprila. Policijski organi so že delj časa zasledovali nevarnega vlomilca m priložnostnega tatu 20-Ietnega Bogomirja Stejskala, po poklicu dimnikarskega pomočnika, doma iz Št. Pavla na Koroškem. Stejskal je bi' navzlic svoji mladosti že 6krat kaznovan. Kot drzen uzmovič se je udeistvova! prejšnja leta po deželi, zlasti na Štajerskem, pozneje pa prenesel svoje delovanje v Ljubljano. Tu se je spočetka zanimal, kje bi dobil nameščenje v svojem pravem poklicu. Dimnikarsko življenje pa mu ni posebno prijalo. Dejal je. da ne mara biti »čr-nuh«. »Tudi dekleta me posebno ne obra.ita.io« je nekoč omenil znancem. In je torej svoj poklic kaj kmalu opustil ter se posvetil drugačnim črnim poslom. Zato je kmalu romal v zapor. Kakor hitro .ie bil zopet zunaj, se je seznanil z neko mlado postrež-nico, ki je pospravljala stanovanja pri raznih strankah. Z njo je začel zahajati v stanovanja, kier je preve.ianec orav lahko našel priložnosti za tatvine. Pred meseci ga je nekje na Starem trgu zanimala tnala šatulja na nočni omarici. Radoveden je dvignil pokrov in se zastrmel v spravljene dragocenosti. Po končanem delu sta z dekletom skupaj odšla zopet na ulico, kjer pa se je Stejskal kmalu poslovil pod pretvezo, da mora za nekim opravkom. Čim se je dekle oddaljilo, je Stejskal krenil naravnost v hišo nazaj, se splazil v stanovanje in ukradel šatuljo z dragocenostmi v vrednosti več tisoč dinarjev. Stejskal je nato nekaj dni prav imenitno živel, da se mu je čudila celo ljubica in ga večkrat nadlegovala s vprašanjem, odkod mu denar. Seveda pa ji potuhnjenec ni povedal, da izvira njegovo bogastvo iz tatvine in da kupčuje »že nekaj dni z zlatnino.« Dober teden nato se je splazil pokvarjenec v neko stanovanje v Slomškovi ulici ter ukradel dimnikarskemu mojstru Srečku D. budilko. Stejskal se je pozneje naselil v ruskih barakah nasproti glavnemu kolodvoru in se preživljal z denariem. ki ga je izkupil za zlatnino. V ruskih barakah je okradel različne predmete tudi nekaterim emigrantom, nakar je izginil. DANES! MVIEH m KROHOT! Pu tol-jvna komedija v gl. vlogah Dina Gralla in Igo Sym Ob 4.. pol 6 . pol 8. in 9. uri. Tel. 2124 E1 tm kino Malica Usoda ga je doletela šele včeraj opoldne na Sv. Petra cesti, kjer mu je ntna-Joma stopil nasproti poli-ijski agent, ki ga je potisnil v neko vežo, mu napovedal aretacijo ter ga koj nato izročil stražniku, ki ga .ie privedel vklenjenega v znamenito palačo na Bleivveisovi cesti. Razkritja o velikih vlomih Jakca Lamprehta na Bledu Izropana vila trgovca Thalerja — Neizsledeni Jakčevi pajdaši — Škode nad 100.000 Din O vlomilcu Jakcu Lainprehtu, ki ie bil pred dnevi aretiran v škor,i Loki. prihajajo na dan vedno lepša razkritja. Nevarni tat je izvršil več tatvin v Kianju in shranjeval svoje blago v gozdu pri Dru-lovki. A zdaj je dognano. da je prav plo-donosno izvrševal svoj tatinski posel tudi na Bledu, kjer je izropal več vil. O največjem vlomu, ki ga ie izvršil Jakec v zadnjem času, pa nam poročajo iz škoije Loke: Pretečeni teden je poslal škofjeloški trgovec g. R. Taler na Bled svojega hlapca, da pregledata z oskrbnikom Šlibarjem, posestnikom z Bleda, njegovo vilo v Mlinem pri Bledu, v neposredni bližini hotela *Pe-tran«. Ko sta vstopila skoz: glavna vrata, ki so bila, kakor običajno, zaklenjena, sta doživela čudno presenečenje. V vili je bilo vse razmetano, tako v pritličju kakor tudi v prvem nadstropju. LVotovih sta, da so bila zadnja vrata vile. !:i se nahajajo na verandi tik nad jezerom, z vitrihom odprta. Pri točnem pregledovanju sta dognala, da so tatovi, ki iih je bilo najbrže več. kajti en sam ne bi mogel toliko odnesti, pokradli in izropali vse, kar so dosegli. Odnesli so dve veliki preprogi, več stenskih in predpostelinih preprog kakih 24 rjuh, več odej in drus'o. Popolnoma izropana je tudi kuhinja in shramba. Odnesii so taiiči lonce in žlice, dobrodošel jim je bil celo kuhinjski inožnar in pa ročna tehtnica. Iz shrambe so odnesli ves porcelan in namizni pribor. V postelji v prvem nadstropju se je poznalo, da je eden izmed tatov bival kar več dni in noči v vili. To se ie moraio zgoditi v zadnjih dneh marca, ko oskrbnik kakih osem dni ni pregledal vile. Pri točnem pregledu inventarja se je izkazalo, da je g. Taler oškodovan za nad 40.000 Din. Zavarovan pa je bil za pri v majhno vsoto. Blejskim orožnikom se ie med tem posrečilo v gozdu blizu b'e.iskeg.1 grada izslediti tatinsko skladišče. Našli so več preprog. razno opremo. po-te'j io perilo iri tudi nekaj porcelana. Odkod je eno ali drugo. še niso ugotovili, kajti tatvine so bile izvršene tudi v nekaterih drugih vilah, o čemer se menda lastnikom še ne sanja. Dragocenejših manjših predmetov niso našli. Te so tatovi, kakor smo že poročali, zadnjič pošiljali kar v zabojih in košarah z blejske postaje v razne kraje, tako v Kranj, v Stično na Dolenjskem in drugam. Skupna škoda, ki jo je kajpak povzročil Jakec najbrže v družbi nekaterih še neiz-sledenih pajdašev, znaša gotovo nad 100 tisoč Din Dolgoprsti Jakec se nahaja sedaj v zaporih ljubljanskega deželnega sodišča. Nekaj tatvin je že priznal. Noče pa povedati, kdo mu je pomagal pri tatinskih poslih in komu je nakradeno blago predajal. Pride! Velefilm po znameniti noveli A. Schnitzlerja GOSPICA ELZA Pride! Elitni kino MATICA Na hudem šihtu Litija. 18. aprila. Hr'barjev Janez ima na nrbtu 6 križev in je veseljak po poklicu. Pred dnevi ga je pa Janez ošinil. V Litiji. »Alsten, fantje, pa sem te-le.« je pozdravil znance. »Slaba je. slaba. Janez.« so mu potožili pajdaši. »Alsten kar za menoj fantje, evo novac.« Pa je Janez izvlekel iz žena zrcalee. privzdignil podlogo in pod njo se je prikazal denar dva, trije tisočaki... Kdo bi se upiral vabljivim Jurjem. »Al-stan. fantje, da ne boste pili zastonj, vas vzamem v službo. Plačam vam šihte. če boste držali z menoj štih.« No ia! Dolgo se niso pogaiaii. pa je imel Janez dva, tri pomočnike, ki so se podali z njim na utrudljivo delo. Pomočniki so bili na mestu in gospodar jim ni mogel ničesar očitati. Veseljačenje se je vleklo nekaj dni in noči in pivski tovariši so dobili vsak večer takoi na reko Prve posledice prehlada so hri-pavost ln kašelj. Te neprijetne pojave odstranite brzo s 1 KRESI VALI plačan šiht. Ali nastal je med pomočniki upor. »Ja. lanez, kaj misliš res, da bomo garali za šiht po 2A ur? Samo 8 ur, da veš! Kar bo več, boš plača! za »iberštuiid ! se ie uprl tretji dan Tinče. »Pa nai bo, fantje.-' je udaril Janez v kontrakt in so pili kar naprej za »iber-šiht«. Denar je šel rakom žvižgat, in ko je bil Janez suh. je izmaknil svojemu stanovalcu nekaj stota kov. »Saj sem mu res vzel tiste stotake,* je Janez pravil orožnikom »ampak onih sedem tavžent. ki smo jih zabiksali, sem dobi! iz Nemčiie za invalidnino! Pa menda ne bo držal Janezov zagovor. Pravil ie namreč gostilničarki. kier so imeli glavno delo. da je zadnji čas tako šte-dil in stradal, da je lahko dal na stran 7 tisoč dinarjev. »Star sem že. pa bi ga rad še enkrat pred smrtjo pošteno zavrtel« se je starec bahal. ko jc plačeval celio. Zaradi upravičenega suma. da je prišel Janez po krivičnih potih do svojih tisočakov. so oddali včeraj možaka v zapore ljubljanskega sodišča. Eden ogoljufal vse. Ljubljančanom že dobro znana osebnost se bo morala zaradi svojih neštetih roparskih umorov. požigov in goljufij zagovarjati jutri, v sobe-to ob 20. v veliki dvorani hotela »Union« pred četami mlad ne. obetajoče boljšo bodočnost. Ljubljančani, pridite vsj! Kulturni pregled Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. (Začetek ob 20.; spremembe označene.) Petek, 19.: Dantonova smrt. C. Sobota, 20.: Krog s kredo. Gostuje ga. Vika Podgorska, prvakinja zagrebške drame. Izven. Nedelja, 21.: Theodor & Comp. Izven. LJUBLJANSKA OPEBA. (Začetek ob pol 20.; spremembe označene.) Petek, 19.: Zaprto. Sobota, 20.: Pri treh mladenkah. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 21.: Bajadera. Gostuje gosp. Iličič. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Petek, 19. ob 15.: Janko in Metka«, šolska predstava. Sobota. 20. ob 20.: Grof Luksemburški. A. Kuponi. Nedelja. 21 ob 20.: Adieu MimL Znižane oene. Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 22- ob 20.: Charleyeva teta. Gostovanje Mariborčanov in g. Daneša. • Iz delavnice naših znanstvenikov Dne 17. t. m. je priredilo Geografsko društvo v predavalnici ljubljanske univerze javno predavanje gesp. docenta dr. A. Meli-ka: »Geneza narodnostnih mej v Evropi«. Obžalovati moramo, da je bilo navzočih tako malo naših izobražencev. Predmet, ki je o njem razpravljal dr. Melik, je v zvezi a najbolj perečimi vprašanji sodobne Evrope. Ne-znanstveno se o njem razpravlja skoraj vsak dan v dnevnikih in časopisih. Ta njegova poljudnost, ki se kaj rada izpremeni v demagogijo, je kriva, da vladajo o njem toli različni in protislovni nazori. Predavatelj je predvsem konstatiral, da mirovna konferenca v Parizu, ki je ustvarila celo vrsto narodnostnih držav, ni mogla spraviti s sveta narodnostnega vprašanja. Spori za narodne in jezikovne pravice so v obliki manjšinskih vprašanj neprestano na dnevnem redu. Ce primerjamo politično karto Evrope z jezikovno, opazimo mnoge razlike Ali je sploh mogoče urediti te odnose tako, da bo zadoščeno vsem željam in potrebam? Treba je premotriti bistvo narodnostnega problema: kaj je narod, kdo ga tvori in kako so nastali obmejni spori, ki so danes vzrok tolikih razprtij? Predavatelj je poka- zal, kako težak in zapleten je prav za prav ta problem, če ga obravnavamo znanstveno objektivno. Predvsem moramo najti genezo narodnostnih sporov. Geograf.-zgodovinsko proučevanje Evrope kaže, da se je kultura vedno širila od vzhoda na zahod, politika evropskega osrednjega pasu pa je bila zmerom na vzhod v ofenzivnem in na zapad v defenzivnem stanju. Etnična ekspanzija velikih zapadnih narodov se je tedaj širila predvsem na vzhod, kier je zadevala ob najmanjši odpor. Sedanje narodnostne meje v Evropi so deloma produkt narijonalne dinamike velikih narodov, ki so bili na napadu pasivni, na vzhodu aktivni. Tam, kjer so bila polja njihove aktivnosti, so se zaradi njihove asimilacijske n lja nedovršene regeneracije sila opasno in nepravično. Zanimiva so bila predavateljeva izvaja na o problemu narodnosti pri ljudskem štetju. Tako je n. pr. malo znano, da je sovjetska Rusija najbolje rešila narodnostno vprašanje, ker je upravno razdelila državo po objektivnih narodnostnih znakih, ne oziraje se na zavest in želje ljudstva. Pri štetju upoštevajo Rusi oba vidik3: rodni jezik (ki ga oseba najbolje obvlada in navalno govori) in zavestno narodno opredeljenost (subjektivni moment). Dobro je poudarii predavatelj dejstvo, da je tudi jugosloven ski narodnostni prcblem bolj zapleten neio mislijo pristaši teorije o treh narodih, zakaj — kateremu narodu pripadajo muslimani? Niso Ii četrti »narodt? Po nazorih našega znanstvenika niso od-nošaji na naši meji nikaka specifična posebnost. marveč čisto normalno etnopolitio no in etnopsihično stanje, kakor ga najdemo na vseh analognih sektorjih manjših in večjih narodov. -Robskih duš« ni. Pri manjšinah moramo nujno razločevati hi«to rično dinamične cone od pasivnih con ter upoštevali nasprotje med objektivnim in subjektivnim pojmovanjem. Zaradi tega, ker obstoje genetično različni tipi. ni mogoče reciprocitetno reševanje manjšinskih problemov. Brez dvoma je gosp. dr. Melik pokazal nove metode tudi za proučevanje naših domačih narodnostnih problemov. B. Domače vesti »Življenje in svet" št. 16 Pravkar je izšla 16. številka tedenske revije »Življenje in svet« z naslednjo vsebino: Uvodni članek (s sliko Claude Moneta: Pomlad). Svet nad nami govori o solnčnem poslanstvu lz vsemirja, ki vsako pomlad kipi od zunaj na našo premičnico v obliki žive sile, ki razvneti vsa bitja za ustvarjalno začetje. Prijatelje iantastičnih zgodb bo razveselila K. H. Stroblova črtica Ob enajstih ponoči kateri sledi velezanimiv sestavek Kdaj se rode genijalni ln nadarjeni otroci, ki nam odkriva nove poglede v biološke skrivnosti življenja. Vse one. ki so se že in se bodo še vozili po sušaški in liško-dalmatinski progi k našemu morju, bo zanimal članek (s sliko) Naša najmočnejša lokomotiva, ki bi po ravnini lahko vlekla skoraj 3000 ton z brzino 25 km na uro. Članek Rafaela Schermanna Pisava in poklic zaključuje temeljne misli psihografologa o pomenu pisave in njenih odnosih nasproti pisčevemu značaju. Nič manj ni zanimiv članek Ali so kovine živa bitja? ki razpravlja o utrujenosti, starosti in bolezni navidezno negibnih in neživih organizmov. Naslednji sestavek (s sliko) Pomladansko potovanje rib nas seznanila z bajeslovnim potovanjem losa in njegovega sovražnika našega sulca. O nenavadni razboritosti in iznajdljivosti žuželk govori zanimiv članek (s šestimi slikami) Govnjač - zavijač na delu Znani pisatelj dr. Fr. Zbašnik je pričel priobčevati daljšo črtico pod naslovom Jabolčni pečki, nakar sledi interesanten članek (z dvema slikama) Kralji džungle, ki popisuje življenje živalskega kralja, mogočnega leva. Dr. VI. Travner nadaljuje svojo velezanimivo studijo o Čarovništvu in čarovniških procesih tu govori v zvezi s tem predmetom o Grkih, Izraelcih in Rimljanih. Številko, ki jo zaključuje poučen članek Propadanje človeškega rodu, krasi lepa umetniška priloga Iz cerkve po originalu prof. Janka Ravnika. Poleg omenjenih člankov vsebuje ta številka še več manjših, zanimivih sestavkov kakor: Tobak In zločin. Gliste deževnice. Starost meteorjev. Vitamini in nalezljive bolezni, AH Imajo pajki spomin? 1. dr. »Ziljenje in svet« izhaja tedensko ter stane polletno (zaključena knjiga) Din 40. četrtletno Din 20. mesečno Din 8. posamezna številka pa samo Din 2. Naroča se pri upravi, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. * Poštno-hranilniška služba pri poštah ob nedeljah. Po odredbi ministrstva pošte in brzoiava se ob nedeljah in v členu 4. pravilnika o delovnem času navedenih praznikih se vrši v času od 9. do 11. ure vse poslovanje s strankami kakor ob delavnikih: odpade le sprejeman;e in izdajanie paketov O praznikih pa, ki so našteti v členu 5 pravilnika o delovnem času, se vrši od 8 do 12. ure vsa služba kakor ob delavnikih, sprejemajo in izdajajo se torei tudi paketi + Brzoiavne prošnje za podališanle vojaškega dopusta. Po nalogu ministrstva pošte in brzojava morajo poštni uradi, kadar koli vojaške osebe brzo;avno prosijo za podaljšanje dopusta, zahtevati vedno za brzojavni odgovor pristojbino za 20 besed * Prevedba državnih pošt. Minister pošte in brzojava je odredil, da se prevede državna pošta Jesenice na Goreniskem v II. red, državna pošta Slovenjgradec pa v III red državnih pošt. * Geometerskl državni izpit so napravil: na tehniški fakulteti ljubljanske univerze naslednji gospodje: Poropat Milan iz Novega mesta, Križaj Pavel iz Ljubljane, Mat-kovič Ivo iz Srema. Čestitamo. * Razpis službe šefa borze dela v Ljubljani. Upravni odbor javne borze dela v Liubljani razpisuje mesto šefa javne borze dela v Ljubljani, odnosno vsako drugo mesto, ki bi se izpraznilo v zvezi s tem razpisom. Prošnje, opremljene s kolkom za 25 dinarjev, naj se pošljejo s prilogami vred do 25. t. m. upravnemu odboru lavne borze dela v Ljubljani. * Redna glavna skupščina JZSS je preložena na 26. maja t. 1. * Poroka. V Mariboru sta se poročila lesni industriiec g. Ivo Brinovec in gdč. prof Jcsipina Tominškova, hčerka gimnazijskega direktorja dr. Tominška v Mariboru. * Duhovniška vest Posvečenje g. dr. Gregorja Rozmana v škofa se bo vršilo v ljubljanski stolnici 14. julija. Posvečenje bo izvršil knezoškof dr. A. B. Jeglič, soposve-čevalca pa bosta mariborski škof dr. Karlin in krški škof dr. Hefter. * Prof. dr. Pupin za Jugoslovensko Ma-tlco. Znani jugoslovenski znanstvenik in književnik dr. Mihailo Pupin. profesor na Columbia-univerzi v Newyorku. je Jugoslovenski Matici poklonil znesek 10.000 Din v priznanje njenega patrijotičnega delovanja. * Izkopine v dalmatinskih Pompejih. Hrvatsko arheološko društvo v Ninu, ki }e uspešno vršilo raziskavanje prošlih kultur, bo letos nadaljevalo izkopavanje starin v Ninu, Bribiru in Biogradu na moru. Posebna pozornost se bo letos posvečala Bribiru. kjer se pričakujejo senzacijonalni rezultati. Pod današnjim Bribirom 9e po mnenju učenjakov nahaja mesto iz dobe hrvatskih kraljev ir. knezov. Zlasti se z velikim zanimanjem pričakuje Izkopavanje grobov VI-birskih knezov Šubičev. Domneva se, da se bodo našli tudi ostanki kulture 2000 le; pred Kristom. ko je na kraju današnjega Bribira bilo ilirsko mesto Enona. * Avljatlčne tekme držav Male antante. Kakor doznavamo, se bodo tudf letos vršile zrakoplovne tekme držav Male antante in Poljske sredi meseca avgusta. Po vesteh iz Novega Sada pa se bodo letošnjih tekem udeležili izključno lovski aparati. Vsaka država-tekmovalka se udeleži tekme s šestimi aparati. Našo državo bodo pri tekmah zastopali: komandant prvega zrakoplovne-ga polka major Dušan Radovič. majorja Miroslav Navratil in Todor Uzelac ter ka-petani Janko Markičevič, Dragotin Rupčič in Leonid Bajdak. Za zmagovalce so določene štiri nagrade: prva nagrada v znesku 300.000 lejev, dru«a 200.000, tretja 100.000 in četrta 50.000 leiev. * Svoje premoženle zapušča orvemu bodočemu vitezu Karagjorgjeve zvezde z meči V sredo je bila pri mestnem sod:šču v Beogradu odprta oporoka pokojnega Marka Mi-lanoviča, dolgoletnega uradnika v ministrstvu zunanjih del. V poroki je Milanovič zapustil po smrti svoje žene vse svoie nepremično premoženje prvemu bodočemu vitezu Karagjorgjeve zvezde z meči. Milanovičevo nepremično premoženje obstoji iz lepe eno-nadstropne hiše z dvoriščem. Razen tega je ! Milanovič naročil v oporoki svoji ženi, naj tudi ona napravi oporoko ter zapusti vse, kar ji bo ostalo po smrti invalidom. * Smrtna kosa. V Ljubl;ani ie preminul poslovodja g. Peter K n a v s. Podlegel je bolezni, ki si jo je nakopal v svetovni vo;ni. Bodj mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje! Kmo Ideal Fitoi v počast hrabrim polarnim razrskovaIcem vse do Amundsena in Malmgreena M teden ga taisto Veleserozacija! Popolnoma novo! Samo danes ob 4., ^6.. VbS 9. uri * Glavna skupščina Zveze hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev v Beogradu se je vršila dne U. t. m. v hotelu »Palače« pod predsedništvom g. Dušana Miličeviča. Po delegatih je bila zastopana vsa država razen Slovenije in zagrebške oblasti. Razpravljalo se je ves dan. Iznešenih je bilo mnogo predlogov Ti predlogi, ki se tičejo irteresov celokupnega stanu gostilničarjev itd so bili drugega dne po deputacijah in resolucijah izročeni ministrstvu za notranje zadeve za socijalno politiko ter za trgovino in industrijo. Pravila zveze so se glede na današnje razmere spremenila. Na žalost je zveza danes takorekoč že gost krajevne organizacije beogra;ske glede pisarniških prostorov in tudi materijalne pomoči pri vzdrževanju osobja. lista, ker mu še nedo-staja sredstev Oblastne zveze delujejo tam kjer so predsedniki in tajniki na mestu, vzorno; od tam prihaja tudi največ pomoči v moralnem in materiialnem pogledu glavni zvezi v Beogradu. Takih oblastnih zvez ni mnogo, vendar je opažati čimdalje več!e zanimanje tudi pri mlačnejših oblastnih organizacijah. Z velikim navdušenjem 'e bil ponovno izvolien za predsednika g. Dušan Miličevič Podpredsedniška mesta so zavzele beograjska skopljanska. in osiieška oblast. Ker nihče ne dvomi, da ie gostiln čar-ski stan ljubljanske in mariborske oblasti dobro organiziran in da vzorno posluje. se smatra za malo čudno, da ti oblastm zvezi z glavno zvezo samo vzdržujeta priia.teFske stike, namestu da bi se v glavni zvezi tudi dejansko utelesili. * Hipotekama posolila Državne hlpote-karne banke. Zveza za tujski promet nam sporoča, da morajo hotelirji vlagat' svoje prošnje za hipotekama posojila preko po-^'užnic Državne hipotekarne banke Prepisi teh prošenj opremljeni s prilogami, pa nai se pošljejo Zvezi za tuiski promet, ki bo te prošnie s priporočilom poslala ministrstvu trgovine in industrije. * Izlet Umetnostnozgodovlnskega društva. Umetnostnozgodovinsko društvo bo priredilo 14. maja šestdnevni izlet v Dalmacijo v svrho ogleda tamkajšnjih umetnostnih spomenikov Vodil bo izlet konservator dr. F. Štele Kdor se misli izleta udeležiti, naj to sporoči z dopisnico talniku m naslov: dr. S. Vurnik. muzej. Ljubljana Prijavni-na 100 Din. Izletnikom bo društvo preskrbelo izdatne-ugodnosti pri vožnji in cenah. Priave za izlet se sprejemajo samo do vključnr 30. t. m. * Najstarejši meščan v Karlovcu umrl. V Karlovcu je v torek umri najstarejši tamkajšnji meščan mesar Stjepan Ferketič v visoki starosti 98 let. Starec ie b!l do zadnjega telesno in duševno svež. V začetku svetovne vojne je mož izgubil oba svoja sinova dr. Ivana na ruskem in kapetana Stje-pana na južnem bojišču. Od tedaj je starec živel kot samotar v svoii hiši. * Ne nasedajte inozemskim" trgovskim potnibom! Prejeli smo: Znana tvrdka E Schipp&r. tovarna perila na Dunaju pošilja po daljšem presledku zopet v naše kraje svojega zastopnika, ki obiskuje privatne stranke v svrho nabiranja naročil. Sreski gremti trgovcev nujno in resno opozarja vso javnost da je trgovskim inozemskim potnikom absolutno prepovedano posečati privatne stranke. V njih lastnem interesu so naprošeni, da zastopnika gornje tvrdke takoj ovadijo najbHžnjermi varnostnemu ob-lastvu, kakor hitro ugotovijo konkreten primer prestopka predmetnega predpisa. * Sušak bo tlakoVan. Mestno županstvo na Sušaku je razpisalo licitacijo za oddajo tlakovanja mestnih ulic in trgov v skupni površini 7300 m8. Stroški za tlakovanje so proračunani na 4,500.000 dinarjev. Kredit za tlakovanje je že odobren. * Županovo Jamo pri Grosupljem t*liko posetite vsako prvo nedeFo v mesecu. Sol? lahko prirede poMubni dan izlet, samo Javijo naj svoj dohod Društvu za ureditev jame v Ponovi vasi pri Grosupljem. * DrugI zvezek letošnjih »Zborov« bo prinesel v glasbenem delu V. Mirkov moški zbor »Nageliček«, dalje 4 mešane zbore in sicer V. Ukmarjevo »Lisico-tatico«, dr. A. Schwabov »VUkc in dve narodni pesmi v priredbi Jos. Pavčiča. V prihodnji obsežni številki pa bo izšlo najnovejše delo E. Adamiča: Šaljivke, suita za mešan zbor a capella (1. Čudna zdravila. 2. Tancaj črn: kos, 3. Pastirski). Prijatelji glasbe in petja, ki še niso obnovili naročnine na »Zbore za letos (50 Din) naj to nemudoma storž. — Uprava »Zborov«. * Tele brez nog. V vasi Zaklopača pri Kraljevu Je povrgla krava kmetovalca Do-brosava Stevanoviča tele brez nog. Vsi drugi deli telesa so bili popolnoma normalno razviti. Tele je živelo samo dva dni. * Strašna smrt malega otroka. V hiši Pe-riše Raletiča v Valjevu se je mal otrok igral sam doma in padel s postelje pri čemer se je vjel tako nesrečno v posteljno napravo, da je njegovo truplo obviselo za glavo. Ko je prišla mati domov, je našla otroka že mrtvega. * Nenadaven samomor. V gostilno »Tri-polis« v Sremski Mitrovici je prišel te dni 19 letni mladenič Stjepan Schiller. naročil čašo vina in plačal račun, potem pa si iz revolverja pognal kroglo v desno sence. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je podlegel poškodbam. * Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH. * Legitmaclje za polovično vožnjo na Zagrebški velesejem se dobe pri »Putniku« LjuihFana. Dunajska cesta 1. 593 * Za dopoldansko In popoMancko malo Južino je naizdravejša in na!boliša hrana za otroke kakor za odrasle Hudi skodelica mleka z 2—3 žličkami Ovomaltine. 203 * Na milanski razstavi gospodarskih vozov je 'z Nemčije omeniti zlasti Mercedes-Benz. Camion-chasis tip N5 (80 HP) štejejo strokovnjaki med najbolje fabrkate. Mercedes dela v Italiii dobre posle. Zanimivo je. da so od časa alpske vožnje, ko se je Continental sijamo izkazal, te nemške pnevmatike zelo priljubl:ene v Inozemstvu 591 I7 ! in V n ne u— člani komornega kvarteta Z'ka imajo velike zasluge za razvoj naše iugosloven-ske komorne glasbe. Kadarkoli koncertirajo v Ljubljani, nam prineso nov progTam. Tako tudi v ponedeljek 22. t. m., ko bodo prvikrat pri nas izvajali klasični Pichlov in moderni Mandičev kvartet. Polejj teh dveh avtorjev izvajajo tudi Dvorakov c-dur-kvar-tet. Koncert se bo vršil v Filharmonični dvorani. u— Iz gledališča. L!udska predstava Schubert-Berteieve operete Pri treh mladenkah z g. Mohoričem kot Schubertom in go. Pofčevo. gno Ramšakovo, gno Šmnovo gno S'rn'ševo ter gg. D-encvcem. Povhe-tom, Pečkom in Simončičem v ostalih vlogah se poje v soboto 20 t. m. v operi Cene ljudske, znižane. — Danes 19. t. m. pa uprizori drama izvrstno režirano dramo Dan-tonova smrt za red C. u— Akademski klub za proučavtVe med-narodnh problemov sporoča svo im članom in prijateljem, da se 2. seninarski ses anek zaradi predavanja g. dr. P Brežnika o Društvu narodov ne bo vršil v petek 19. t. m temeč v ponedeljek 22 t. m. ob pol 21 v damski sobi kavarne »^ona«. u— Na sporedu velike treznostne rkade-mPe z razvijem praporov, k: jo 'utri zvečer priredijo v Unfonu abstinenčni krožki ljubljanskih realnih gimnazij, so tako mične pevske glasbene in govorniške točke. d3 moraio privab:ti v velko unionsko dvorano vse, ki so naklonjeni naši trezni mladini. Iz-pregovoril bo tudi pisatelj Milčinski o skavtu Petru in prancu Vstop v dvorano ie svoboden vsakomur u— Re^n? le*nl občni zbor pevskega društva »ljubljanski Zvon« se je vršil minub nedeljo dopoldne v društvenih prostorih ob čas'ni udeležbi č'anstva Po nbširnih in te-mepiMh poročilih društvenih ftmkcijonarjev ki so bila vsa sprejeta 7 odobravanjem in pohvalo, ie bil za prihodnje leto izvolien stari odbor z mali-ni izp-emembami Med s'učainostmi ie b'la izrečena marsikatera pametna beseda v prid bodočega dela in napredka »Liubl:anskega Zvona.« u— Junaki ledenega cars»va. Opozarjamo občinstvo na senz-jtiionalni fi'-n. ki ga h" predvajala danes ZKD v kinu Ideal ob ob -čajnih urah. Na ta film, ki opisuje težave LAK ZA NOHTE in tekočino za odstranitev isteza na dkg samo v drogeriji 4. Kane sinova. LJublJjna. Židovska u. I 3van pzovicar trgovsko vrtnarsfv* Ljubljana, KoleziJska ul. 16 priporoča svoie bogato opremite io vrtnarstvo kakor tudi okusm zdelane vence šonke in trakove •Ja razpolago ima tudi spnmla 1 sadike naižlahtneš h cvet'ic ir vsakovrstne zelenjave Nasaditev vrtov in ba'konov izposojanje dekoraciisk h dreve; za olese in dr Naročila iz dežele se izvršuje 1 točno in solidno. Letošma špeciialiteta »Chabaud nage!čki» sadiki J polarnih ekspedicij opozarjamo v prvi vrsti šolske kroge s prošnjo, da dovoliio šolski mladini s prav posebnim priporočilom ogled tega sporeda. Predstave ob 4., pol 6 pol 8 in 9. u— Liga narodov. Danes bo predaval ob 2j v mali dvorani Kazine g. prof. dr. Pavel Brežnik o Ligi narodov in nienem delovanju. Na zanimivo, z mnogimi skioptični-mi slikami opremljeno predavanje vabljen: vsi. n— Kozlički v nahrbtniku. Hlapec Ferdinand iz Ljubljane je kupil predvčerajšnjim v Medvodah tri kozličke. Revne živalice je naloži' kar v nahrbtnik, se vsedel na kolo in se zapeFal v mesto. Na mitnici pa ga je opazil stražnik, ki je vide! kako trpe kozlički v nahrbiniku. v katerem bi bilo prostora kvečjemu za enega. Kozlički so žalostno meketali in opozarjali na svoje trpFenje. NeusmiFenega hlapca ie stražnik legitimiral a— Cigan ček v pasti. Mesarski pomočnik Ivan Uršič, uslužben pri Putrihu na Dolenjski cesti je predvčerajšnjim okrog 11.45 začul na dvorišču škripanje nekih vrat Ko je stopil ven je zagledal v mesnici dva mlada cigančka ki sta se baš lotila velikega kosa salam, hoteč ga sneti in odnesti. Uršič je naglih korakov skočil v mesnico in prisoli! starejšemu fantalinu krepko zaušnico. Oba cigančka sta se nato kakor blisk zasukala in jo pocedila. kar so iu nesle noge po cesti. Zavila sta proti progi. Tam pa je starejši ciganček naletel na stražnika Abrama. ki ga ie zagrabil za sukmič. dočim se je drugemu posrečilo ubežati Aretirani 16 letni Niko Nikolič je povedal, da Je odšla popoldne cela ciganska družina iz D M. v Poiiu v mesto na konjski seiem. on in njegov tovariš pa sta se od družine ločila ter šla pohajkovat po mestu Na Doleniski cesti iu ie zavedla lepa prilika in sta se odloč'la. da si nabereta v mesnici salam. Aretiranega cigančka so pridržali v policijskih zaonrih. u— Prllet tat In slepar. Policija je včeraj prijela 25 letnega Jožeta Lampiča. doma iz Novega mesta, ki se klati že neksi let po deželi brez dela in stalnega bivališča Pred kratkim se le oglasil Lampič v neki gostilni na Dolenjski cesti kjer je ukradel gosli. A svoj čas je odnesel iz gostilne pri Fai-moštru nekemu Viktorju Brezmku zavoj obleke v vrednosti 430 D'n. Lampiča so po zasliš-niu izročili sodišču, u— Ure za birmo. F. Čuden. Prešernova 1. 113 u— Ž^lne obleke In n1->«če modeme vedno v zalogi pri tvrdki F. Luklč. Stritarjeva ulica. 81 u— Pls-ms Družbe sv. Cirila ln Me'0^3 se le preselila v Beethovnovo ulico št. 2., oritličje. 584 \y M Mariborska redakcijb •Iutra* ima 'eletor. številki, t40 a— Premijera »Tatu* na mariborskem odru bo v n?!kr?Jšem času. Ta predstava bo prav posebno zanimiva ker bosta pri njej gostovala prvič po svoiem odhodu iz Maribora prvakinja zagrebške drame. ga. Vika Podgorska ter ustsnoviteli mariborskega gledališča g Hlnko Nučič a— Uvažu'te predpise cestno-no!'cl'skegj reda. Ne mine dan, da b: se v Mariboru ne pripetila več;a ali manjša prometna nesreča. kar je brez dvoma pripisovati zgol' neupoštevanju policijskih prometn:h predpisov. V večin; primerov nosijo odgovornost in krivdo neprevidni vozn:ki. krlesar'i ali šoferji, v mnogih pa tudi pešci, ki s-o spričo naraščajočega prometa prema'o discinl nira-ni Tudi včeraj sta se pripetili dve trki nesreči P ačilni natakar Ot^n K. ie v Smetanovi ulici privozil po hodnku in podrl na tla 3 le nega dečka, ki se >e poškodovrl na rokah si nregriznil jerik Neprevidni mo-'ociklis: pa ie pognal svoj strni, ne da bi se rmenl za otroka, kateremu so oriskočil-' pa-santi in starš' na pomoč. — Voznik in hlapec 'osip Prstovnik 17 Osrlen*čoVa "a ie pridir-ia; s oraznim vozom po Pob-pški cesti pro-*i državnemu mostu po desrn s'ran in z vso silo zadel v dvovprežen natovoren "oz. na-or ga -e zanes'o na hod"ik. Sunek le bil ako močan, da te hlaipca in njegovega fre-uljevalca vrglo * voza. ogrožena pa ie bila tudi varnost mnogih pasantov. ki so prihajali po državnem mostu Le slučaju je orlp:sn*i da se ni zg^d la nobena nesreča, ka iti konia sta se takoi ustavila, ko sta čutila, da sta brez gospodora. Neprevidni motocikFst in vzrrk bosta 7aradi neupoštevanja prometnih n-edpisov polagala ra-"un pred obiast"o-n a— Vol' na promenadi Edina brezprašna oct.kjer ni treba požirati od avtomobilov razpuhanega prahu, je naše še'a'išče proti Kamnici Mirno pa tudi ta ni. kajti vssk trenutek ti zabingFa kolesar za hrbtom. Cesto v Kamn:co ip s!cer okrani zas'op s'-iaino popravil. kolesarM pa se navzPc te-"-i rajši vozijo po pešnotjh. ker so bril gtec*ki in ravni in ker ni izrccne pre-ovedi. da b s° ne smeh kolesariti no nijh K tej nadlo?"' so prišle še druge. H'apri stoJnego žitpni-šča na nadarivnskih njivah vod:'o p^ vsaki brazdi vole po pro^en^di na drugi konec n!ive. Setalci. dime šolske sestre in otr-ci so nedavno pre«plošen" skak-li fer _ ■> voli se "prrrp* ni dobro bosti HIt^ci "a so smeie »'■■efsrTi« svoje vole po p?šmt:. Ko >'e p!sec teh vrst zahtevni, da ™-orafo voli s pešpoti "roč. ga ie oroč cn~vavin hote! oohziti Še tega se nam m:'n"' sneta, najlepša borba v olimpijskih igrah Pentathlon sestoja iz teka na 201) me* trov, meta kopja in diska, skoka m teka na 1500 metrov Teki niso bili lahko deio Tekališče ni bilo tako, kot so naša mo« derna. kjer brziš obut v sprintericah po lepi ravni progi Heleni so morah teči v globokem pesku, kjer niso imeli ojx>re in se jim je nega udirala. Niso tekli za čas. ker stoparic mso poznali. B.eščeče je letel disk kakor vrteče se kolo proti solncu Kdor ga je najdalje vr« gel, ne da bi disk med letom vztrepetal je zmagal. Igra lepote; estetika je prišla tu do popoli.ega izraza Gledanje samo so imenovali Grki božansko. In res. Nikjer drugje se nam ne kaže telo v lepši obliki kot baš tu Pravi ideal plastike Noben fotograf še ni vlovil na ploščo take lepote Diskobolos. ki ie sedaj hranjen v Vati* kanu. nam kaže to smelo življenje V skoku so tekmovali na štiri načine: Skok v daljavo, globino, višino in brez zaleta. V rokah so imeli uteži, da so si ohranili pri dosko'"" ravnovesje. Neka posebnost pri grškem kopju, ki je dandanes ne poznamo več. je bila »anky= la«, jermen ali zanka, ki so jo pritrdili pred metom v sredino kopja Neznano nam je tudi, če je bil met izveden ali v tarčo ali v daljavo Olimpijski petoboj je tako stara atletska borba, da bo vsakega zanimalo videti, kako so stari Grki vzgajali in urili svoie telo Jugoslovenski lahkoatletski savez je raz. pisal za nedeljo. 21 aprila ob 10 uri olimpijski petoboj za prvenstvo Slovenije B"r» ba obeta biti zanimiva, ker so prijavljeni naši najboljši atleti. IV. kolo tekem za prvenstvo LNP Podsavezne prvenstvene tekme se pola* goma približujejo odločitvi in s tem po« stajajo posamezne tekme od nedelie do nedelje bolj važne V Ljubljan. se bosta vršili v nedeljo zadnji dve tekmi pred od* ločilnim sestankom Primorja z Ilirijo ki je določen na 28 t m V Celju se bo od' igral v nedeljo že prvi semifinale za pod» savezno prvenstvo med prvakoma celjske* ga in mariborskega okrožja V Ljubljani se bosta sestala v nedeljo na igrišču Ilirije Hennes m Ilirija (rezervi ob 14.30 prvi moštvi ob 16 15) ter na igri* 6ču primorja ob istem času Jadran m Pri. »norje Ilirija -in Primorie imata zadnjikrat pred odločilnim srečanjem priliko da po-pravita svoj seore ter utrdita s tem svojo pozicijo v prvenstveni tabeli Primorje ki je v nedeljo z 12 : C proti Hermesu prehi« telo Ilirijo, ima v tem oziru tudi proti Ja» dranu boljše izglede Vendar je rezultat sigurno večjega pomena za Jadran ker za. visi od tega njegov obstoj v t razredu Trenutno je še pred Slovanom morebitni debacle proti Primorju pa bi ga mogel spraviti na zadnje mesto v tabeli in s tem v II razred. Zanimivejšo tekmo dneva 'grata Ilirija in Hermes Škoda je da bo morala absol« virati Ilirija tudi to tekmo brez Šiške in Ladota, dveh svojih najboljših igralcev Kolikor padejo s tem šanse Ilirije, toliko zrastejo izgledi Hermesa. da bo mogel v nedeljo popraviti slab vtis, ki ga je napra« vilo njegovo moštvo proti Primorju Službene objave LNP (Iz seje p osi. odbora dne 17 IV 1929.) Razvrstitev prvenstvenih tekem dne 21. t m. v Ljubljani: Izrišče SK Ilirije ob 14.30 Hermes rez . Ilirija rez., ob 16 15 Hermes Ilirija; blagajniška služba g Malovrh in ZSK Hermes, rediteljsitvo g Bari in do 3 reditelji vsakega kluba; stranska sodnika za tekmo I moštev gg. Kra;jnc Rud. in Otruba Franc. — Igrišče ASK Primorja ob 14.30 Primorje rez. : Jadran rez., ob 1615 Primorje Jadran; blagajniška »lužba g Czertiy rn ASK Primorje. rediteljstvo g. Rovan m po 3 reditelji vsakega kluba: str sodnika za tekmo I. moštev gz Peča* Stanko in Milač Leopold. — Nastop službe aa obeh igriščih točno ob 14 uri pri blagajniškem vhodu SK Jadran s« opozarja da morajo nositi reditelj1 klubski rediteljski enak. Stranske sodnike za rezervne tekme postavijo klubi sami. Za prv tekmo Celje : Maribor dne 21. t. m. v Celju se določi g. Stoklas. (Nadaljevanje službenih objav sledi.) Olimpijski petoboj. Naprošam naslednje sa-vezne sodnike, da sprejmejo v nedeljo, dne 21. aprila t. 1. na olimpijskem petoboju funkcije Zbirališče ob pol 10 uri na igrišču Akademskega siportnega kluba Primorie. Dunajska cesta: Sodniški »bor: Savo Sancin. Danilo Sancin, Gregorič Rudi. Wind!sch. prof Cop, prof. Oblak, Pevalek Casomerilci: geom Cerne, Savo Sancin. prof Cop Sodniki na cilju: Gregorič. Win-diseh. prof. Oblak. Pevalek. Starterji: teki: Danilo Sancin. skoki: geom Cerne Zapisnikar: Wallner Vrhovni reditelji geom Kalin Reditelji: štepič. Novak Ribnikar Vrstni red tekmovanja |e: 1 sikok v daljavo z zaletom, 2 met kopja, 3 tek 200 m, 4 met diska. 5. tek 1500 m. Načelnik lahkoatletske sekcije ASK Primorja. Smučarski klub Ljubljana. Sestanek vseh članov tekmovalcev se vrši danes ob 20. uri v kavarni Emona. Razgovor radi opreme. — Načelnik SK Svoboda. Danes v petek članski sestanek ob 20. uri v prostorih Svobnde Ker igrata v nedeljo dve garnituri, prosim pobioštevilno iu točno — Načelnik SK Jadran. Danes redni trening od 17 dalje na lastnem :grišču Udeležba obvezna za vse igralce Po treningu redni sestanek ob 20. v Narodn- kavarni - Načelnik Članstu SK Ilirije! SK Ilirija priredi nocoj ob 20 uri v restavraciji hotela Štru« kelj pozdravni večer nogometnemu trener« ju g Babiču Odbor vabi na ta večeT ce» iokupno članstvo zlasti pa aktivne nogo« metaše in pristaše nogometa — Odbor SK Ilirija (ženska sekcija) Danes ob 18. uri reden trening za vse članice. Po« sebno važen je trening za prvo družino tn rezervo k' nastopita prihi>dnio nedeljo v prvi prvenstveni tekmi Prosim točno in vse — Načelnik sekcije Službeno iz lufoslov Saveza hazene in ženskih sptorfov Seja uprav odbora se vriš dane* ob 20 uri v damskem salonu kavarne Emona — Tajnik Motokolesarski klub Ilirija opozarja članstvo na »Lov na lisico«, ki se vrši v nedeljo dne 21 t m Start zasledovalcev ob 14. na Kongresnem trgu Prijave spreje* ma g Fr. Ogrin. Gosposvetska 14. telefon 2662 Zaključek prijav na sestanku tek« movaicev v nedeljo dne 21 t. m dopol« dne ob 10 uri na verandi kavarne Evropa Člani dirkači, ki se nameravajo udeležiti motornih dirk l. Hrv Motokluba v ZagTe* bu se opozarjajo na razpis dirke m na nocojšnji sestanek, ki se vrši ob 20 v klub. sk;h prostorih »Novi svet« in katerega se moraio sigurno udeležiti KAMNIK. Dramatični odsek Narodne čitalnice zaključi svojo sezono 1928«29 v soboto zvečer ob pol 21 l.prizon se ie» tošnja otvoritvena predstava »Sestnčna iz Varšave« Vlogo Sonje Varil v ne ig go* spa Marija Nablocka kot gost. 0>tale vlo» ge kakor pri otvoritveni predstavi; Burd. Golob Lucija«Cižmekava Hubert«Ko> Re« žija: Kos Glede na nad vse dobro zased, bo naših diletantov in neprekosljivo kre» aetjo S<»nje Vanlovne gospe Nabloike se obeta izvrstna ig^a Imeli bomo priliko me= riti razliko med aš mi diletanti m od« lično igralko ljub'janske drame Vstop ie mladini zabranjen Vstopnice se bodo re« zervirale od danes dalje v čitalnici. Pri« čakujemo da bo napredna publika v Kam« niku znala ceniti agilno stremljenje dile. tantov in napoln;,a dvorano ZIDANI MOST Posavska podružnica SPD vabi svoje člane na redni občni zbor. ki bo v nedeljo, 28 t m ob 16 v posebni sobi kolodvorske restavracije v Zidanem mostu ŠOŠTANJ Sokolsko društvo je pričelo z resnim smotrenim delom Po lepo uspeli igri »Prisega o polnoči« v režiji brata Bajta so nas obiskali v soboto maturanti gimnazije iz Maribora Njihova akademija ie uspela v vsakem pogledu m upamo da so tudi mladi prireditelji zadovolini V režiji br Rejca se pripravlja znana vese« loigra: »Charleyeva teta« Opazujemo na« predek tudi v telovadnici Sanacijska akci« ia lepo napreduje Upamo torej, da se bo v tem pravetj delalo tudi • bodoče DOMŽALE čeprav o našem športnem klubu »Disku« že dalj časa ni bilo nič ču« ti. še vendar ni popolnoma zaspal Sicer je bi) res že v precej kritičnem položaju toda agilna športnika Likar in A. Ambro« žič sta ga končno še obdržala, da ni pri. šlo do razkroja Starejši igralci so klub za« pustili zaradi študija v inozemstvu ali za« radi služb Sedaj pa je pristopilo več no« vih igralcev, ki se pridno trudijo spraviti domžalski »Disk« do one višine, na kateri je bil pred leti — Dne 14 t m se je vr» šilo gostovanje naših športnikov v Cer« knic5 pri Rakeku Nogometna tekma se ie vršila med »Diskom« in »Javornikom«. Igra je potekla zelo lepo v razmerju 2 : 2. Ta prijateljska tekma je za Cerkničane bila prav vesel dogodek, kar je dokazalo precejšnje število gledalcev Pri »Disku« se je posebno odlikoval mali Tonček, ki je tehnično prav dober, samo včasi bi mo« ral biti malo hitrejši. Domžalčani so odne. sli prav lep utis iz Cerknice in je upati, da se imenovani moštvi snideta v Domža« lah. Gosoodarstvo Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo za leto 1928. Iz poročila o delovanju Hmeljarskega društva za Slovenijo v preteklem letu posnemamo naslednje: Društvo je imelo 1100 rednih članov, ki so skupaj vplačali 18.020 Din članarine, in sicer potom poverjeni štev, ki jih je bilo 43. Kakovost lanskega pridelka je bila nekoliko slabejša od kakovosti drugih let, vendar je bila barva kobul prav lepo zelena in zlatozelena. Obiranje hmelja se ie zakasnilo in se je v splošnem pričelo 20 avgusta ter je trajalo skoraj do 8. septembra Množijaa vsega pridelka se ceni na 25—28.000 starih stotov, pridelek na ha pa povprečno na 8 stotov. Glede škodljivcev je omeniti hmeljsko stenico, ki se je junija prikazala skoro na vseh nasadih Savinjske doline ter je povzročila precejšnjo Škodo. V prav redkih nasadih poznega hmelja ee j« spomladi pokazala tudi peronospora. ki pa zaradi ugodnega vremena ni mnogo Škodovala. Glede neugodnega razvoja cen je javnost v splošnem informirana Novopečeni hmeljarji so živeli v nadi da bodo dobili za svoj pridelek vsaj 100 Din za 1 kg in so se nejevoljno odvračali od kupcev, ki so jim ponujali 'V) Din in še več za 1 kg. Redni občni zbor se je lani vršil 25. marca. vršila na sta se pozneje še dva izredna občna zbora in sicer 24 junija in 12. avgusta 1928 ^eia širšega odbora dne 30 oktobra v zadevi uporabe državne subvencije od 15.000 Din za uničevanie hmeljske stenice potom pare. sta se izm°d desetih odbornikov udeležila le 2 Do končnega skle na ni prišlo ker ie bila tudi navedena vso ♦3 za prireditev potrebne naprave pr»majTi na Kmetijsko ministrstvo ie v to svrho na knadno dovolilo še 20 000 Din ter bo *reba tekom lefošniega leta odločati, kako se taj nriČne 1 nničevaniem hmeliske stenice in niene zalege v fcm«»liskih drogih potom pare Predprodaio hmelja, rak rano v naši hmeljski kunčijj. unajn Ce^oslovaki odpra viti na ta način, da se organizirani hmeliar ji s Častno hesedo zavežejo da svojega pridelka v bodoče ne bodo v naprej prodajali Ker bi bilo to sredstvo pri nas težko izvedljivo. so se poverjeniki društva odločili, opozoriti hmeljarje na občutno škodo, ki jo povzročajo predprodaje Glede ukinienja tranzitnih skladišč v Žatcu se je društveno vodstvo brzojavno obrnilo na kmetijsko ministrstvo ter na naše poslaništvo v Pragi Vprašanje še ni končno-veliavno urejeno Kakor znano, so morali lani hmeUski obiralci plačati za vožnjo po železnici v naše kraje polno voznino, ker prometno ministrstvo ni ugodilo pravočasno vloženi prošnji Hmeljarskega društva. Za povratno vožnjo ie društveno vodstvo izdalo 1037 legitimacij, katerih se je lahko posluževalo poliubno število obiralcev ene skupine. Ce se računa, da se je ene legitimacije povprečno poslužilo le pet oseb. in da se je pri vsaki osebi prihranilo le 10 Din vidimo, da so si hmeliarji. ki navadno plačujejo obiralcem povratno potovanje, prihranili preko 50 000 Din Hmeljarsko društvo, ki je bilo ustanovljeno 1. 1880., bo prihodnje leto slavilo 501efnico svojega obstoja. Vinarski kongres iu občni zbor Vrnarske^a dnišfva za Slovenijo V dneh 11.. 12. in 13 maja t. 1. se bo vršil v Krškem vinarski kongres in '>bčni zbor Vinarskega društva za Slovenijo. Prvi dan, t j. 11 maia bo seia glavnega odbora. Drugi dan v nedelio predooldne bo otvoritev kongresa z aktua'nimi referati o bodočem frsnem sorfimenfu Slovenije in s predvajanjem filma o zaliraniu bolezni in škodljivcev vinske trte. popoldne pa se bo vršil občni zbor ? običajnim dnevnim redom Referatom in predvajanju filma lahko prisostvujejo tudi nečlani Tretji dan, v ponedeljek. se bo vršil poučni izlet na Bizeljsko Priprave za kongres, občni zbor in izlet »o v polnem teku Polovična vožnja po železnici ie zaprošena Prijave za prenočišče v Krškem kakor tudi za izlet na Bizeljsko sprejema blngainik Vinarskega društva g Albin Dular oblastna samouprava. Marihir. kateremu ie podati tudi kavcijo v znesKu 30 Din za vozila za izlet f avtomobili), ki se moraio naročiti vnaprej Priiave je poslati najkasneje do 5 maja t 1 Detajlni razpored bo razviden iz vabil. = Pobiranie trošarine n« vino Dosedanji nredni«» za pobiranie trošarine na vino «0 glede zapadlosti nličila trošarine v splošnem ustrezali praktičnim notrebam trgovine z vinom in umnega kletarstva Priznaval! so ugodnost, da zapade trošarina na vino v plačilo šele ob vkleteniu za neposredni konsum ali za prodajo na drobno Po novem zakonu od 10 t. m. pa se je položaj, kakor se določila v praksi tolmačijo, temeliito izpremenil Trošarina ie sicer še nadalje ostala cirkulacijska davščina, le po-biranie se je preneslo od zadnje faze (od vkletenjn za konsum ali prodajo na drobno) na nrei.em vina ob prehodu iz rok vinogradnika v vroke posredovalne trgovine in gostilničarja. Položaj trgovca in gostilničarja se ie s tem bistveno poslabšal. Dose-daj sta bila trgovec in gostilničar glede vinske zaloge sicer pod uradno kontrolo, vendar pa jim ni bilo treba plačati trošarine, dokler nista iz založne kleti vkletila vino v točilno klet in ga odpremila za prodajo na drobno. Ako bi obveljalo sedanje tolmačenje novega zakona, bi bili trgovci z vinom in gosfilr.ičarji večinoma primornni obratovanje izdatno omejiti, ker bi za isto količino potrebovali za eno tretjino višjo obratno glavnico. Kakor smo že poročali, se je zaradi teb določb oglasila te dni posebna deputacija trgovcev z vinom, obstoječa iz gg. Bolaffija in Štepica iz Ljubljane, pri generalni direkciji davkov, kjer je utemeljila nujno potrebo spremembe novih predpisov kakor tudi določb glede kala in droži. Načelnik trošarinskega oddelka je pokazal umevanje za te razloge ter naročil finančni direkci.ii v Ljubljani, naj glede po-birania trošarine na vino ostane do uveljavi ienia pravilnika vse pri starem. Pred-'-čerajšniim se je ista deputacija pod vodstvom zborničnega tajnika gosp Ivana Mo-horiča zelasila še v finančnem ministrstvu, da pojasni položaj in stavi svoje predloge glede novega pravilnika. Ker pa je bil pomočnik finančnega ministra dr Go9podne-tič odsoten, se bo deputacija ponovno vrnila v Beograd Občinske doklade na državne trošarine. S 1. januarjem 1930 se bodo po novem trošarinskem zakonu spremenile določbe glede občinskih doklad na državne trošari ne. Nejasno pa je ostalo vprašanje doklad za tekoče leto. kajti trošarine na vino. špirit in žganje so bile občutne povišane. Po tolmačenju finančne direkcije v Ljubljani dovoljuje zakon občinam v tekočem letu pobirati doklade v dosedanji višini, to je na državno trošarino v nepovišani izmeri (pri vinu na 35 par od litra, pri žganju od 15 Din in pri špiritu od 17 Din na hektoliter-so stopnjo) Občine torej niso upravičene pobirati odstotnih doklad od povišanih postavk. temveč bodo n. pr pri vinu smele pobirati 200% doklado samo od zneska 35 car in ne od zneska 1 Din. kolikor znaša sedaj povišana državna trošarina na vino. Finančna direkcija je baje že izdala v tem smislu navodila na podrejene oddelke finančne kontrole. = Pred prifetkom poljsko - jugoslovenskih trgovinskih pogajanj. Iz Varšave poročajo. da se v poljskem trgovinskem ministrstvu vršijo trenotno priprave za trgovinska pogajanja z Jugoslavijo in Rumunijo Med poljsko in jugoslovensko vlado so bile zadnje dni zaradi pričefka pogajanj izmenjane note V prihodnjih dneh bo zaradi pričetka pogajanj odpotovala poljska delegacija v Beograd. = Začasno nkinjenje procesov glede starih kronskih terjatev med Jugoslavijo in Češkoslovaško Glede na pogajanja zaradi reguliranja starih kronskih terjatev med našo državo in Češkoslovaško je bil koncem septembra pret. leta sklenjen v Pragi sporazum o prepovedi uveliavljenja terja tev. nastalih pred 26. februarjem 1919. v bivših avstro - ogrskih kronah potom sodišč. v kolikor je sporna valuta. Ta sporazum je sedaj objavljen v »Službenih Novi-nah< od 16 t m in je istočasno stopil v veljavo tudi v Češkoslovaški. Z ovelja7lje-njem tega sporazuma je začasno ukinjeno tudi sodno in eksekutivno postopanje v takih primerih. Sporazum velja do 15. junija t. 1., odnosno do uveljavljenja konvencije o reguliranju kronskih dolgov. Izvzeti so procesi glede ugotovitve obstoja terjatve. = Konkurz je razglašen o imovini Antona Ahačiča. trgovca v Tržiču (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Tržiču 30 t m., oglasitveni rok do 1. junija, ugotovitveni narok 15. junija). = Zakon o pobirani« taks in odškodnin za pregled parnih kotlov je objavljen v »Uradnem listu« od 15 t. m., št. 40. = Načrt zakona za pomoč farmarjem v Zedinjenih državah. Tz Nevvvorka poročajo, da je agrarni odsek reprezentančne zbornice predložil kongresu nov načrt zakona za pomoč farmarjem, na katerega je pristal že predsednik Hoover. S tem zakonom naj bi se ustanovil fond od 500 milijonov dolarjev, iz katerega bi se zvezam farmarjev dajali krediti za vskladiščenje in financiranje prodaje presežkov letine. Fond naj bi upravljal posebni federalni farmarski urad. = Občni zbori, šentjanski premogovnik And. Jakil, d. d.. 7. maja; Posojilnica v Logatcu, r. z. z o. z.. 21. t. m.; »Salus«, d. d. v Ljubliani. 30. t. m. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. aprila ponudbe glede dobave 10.000 komadov krajnikov ter glede dobave različnega usnja in kož. platna, čelnih verig, žime in zaponk. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 3. maja ponudbe glede dobave raznih ščetk in metel. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Borze 18. aprila. Tudi danes je bil devizni promet na ljubljanski borzi slab. Nekaj več potrebe .je bilo samo v devizah na Prago in Dunaj. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Potrebo v devizah na Dunaj in Trst je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Med efekti s bile Vevče zaključene po 120. Na zagrebškem efektnem tržišču je Voina ikoda za malenkost popustila. Za aranžma je notirala '-24 — 425, trgovala pa se je za april po 425, za maj po 429 in za december po 455. Investicijsko je bilo zaključeno po 87, agrarne obveznice pa so se nudile po 545, Med bančnimi papirji so hili zaključki v Praštedicni po 850. v Unionbanki po 228. v Zemaljski po 138 in 139 ter v Jujo-banki po S">- Narodna banka je bila pri tečaju 8425 — 8800 brez prometa Med industrijskimi vrednotami je bil promet samo v Gutmannu po 205 in v Dubrovački po 560 Trbveljska je notirala 460 — 467 5. it> valut«1 Ljubljana. Amsterdam 22.865. Berlin 13.50. Budimpešta 9.9227. Bruselj 7.9068. Curih 1094.4 —1097.4 (1095.9). Dunaj 7-9/95 do 8.0095 (7.9945), London 276.36, Newyork 56.72-56.92 (56.82), Pariz 221.36—223.36 (222.36), Praga 168.10—168.90 (168.50), Trst 297 05—299 05 (298.05) Zagreb. London 275.96 - 276.76. New-york "56.72 - 56.92. Pariz 221.36 - 223 36, Milan 297-05 - 299.05. Curih 1094.4-1097.4, Amsterdam 22.835 _ 22.895. Berlin 13485 do 13.515. Dunaj 7.9818 _ 8.0118, Praaa 168.10 - 168 90. Budimpešta 9.9077—9 9377. Curih. Zagreb 9.12875. London 25.21875, Newvork 519 5375. Pariz 20.39. Milan 27-205, Berlin 123-17 Dunaj 72.94. Praga 15 3725, Bukarešta 3.08. Rudimpešta 90.5375. Sofija 3.75. Varšava 58.26. Dunaj. Beograd 12.49375 — 12.52375. Berlin 168.64 — 169 14. London 34.52 - 34.62. Milan 37-25 — 37.35, Newvork 711 - 713.50 Pariz 27.77-27.87. Praga 21.04125-21 12125, Curih 136.83 - 137.33; dinarji 12.4150 do 12.4750. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 den.. Ljublj kreditna 123 den.. Praštediona 850 den- Kreditni 170 den.. Vevče 120 zaklj.. Ruše 250 do 260. Stavbna 50 den.. Šešir 105 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 424 — 425. kasa 423 — 426. za april 424.5 - 426. za maj 428.5 - 430 za december 455 — 456. investicijsko 87—87-25, agrarne 54.5 bi.; bančne vrednote: Praštediona 850 - 855. Unionbanka 228 - 232, Kreditna 93 den.. Zemaljska 138 - 140. Narodna 8425 — 8800. Jugo 84 — 85. Poljo 15 — 15.25. Ljubljanska kreditna 123 Jen., Srpska 147 den.; industrijske vrednote: Gutmann 200 — 204. Slaveks 98 — 100. Sla-vnija 5—6. Drava 405 — 410. Isie 21 - 24, Vevče 125 den.. Dubrovačka 560 — 565. Jadranska 635 bl„ Trhvlje 460 - 467 5. Union Osijek 178 — 185, Šečerana 460 — 465, Split cement 700 den. Beograd. Investicijsko 87 — 87-75. agrarne 54 - 55. Voina škoda 422.5 - 423. za maj 425.5 - 427-5, Naroina banka 8600. uiuiju 1 iili it livuu -f Stanje hmcliekih nasadov v Vojvodini. Po poročilu Udruženja vojvodinskih hmeljarjev od 15. t. m., so hmeljniki v Račk: že okopani in tudi obrezovanje je končano. Zaradi stalnega hladnega vremena je hmelj v rasti zastal, pač pa ie dobro prezimil. Da bi hmelj, ko nastopi loplo vreme, hitreje rasel, bi bilo dobro nekaj dežja. Po cenitvah udruženja. leži v Vojvodini še okrog 300 meterskih stotov neprodanega hmelja. (V Sloveniji je še dobrih 1000 stotov Op. ured ) Za novi hmelj se ponuja v predpro-daji 2000 _ 2500 Din za 100 kg. -f Ljubljanska blagovna borza (18. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena Zaključenih je bilo 5 vagonov tramov Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena Zaključena sta bila 2 vag pšenice. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni, 80 kg): bnška promptna po 290 — 292.5, za april po 295 — 297 5. za maj po 300—302.5. moka: »0g*. fco Ljubljana, plač. po prejemu po 415 — 420: koruza (slov. postaja, plač. 30 dni): laplatska, zacariniena. za maj po 322.5 do 325. za junij po 317-5 — 320. za julij-sep-tember po 310 — 312.5. baška. promptna po 3175 _ 320. za maj po 327 5 — 330: ječmen: baški. pomladni, 67/68 kg po 330 - 332.5: oves: baški. slov. postaja, navadna voznina po 295 — 300 -f Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca nespremenjena Zaključenih je bilo 59 vagonov pšenice. 16 vagonov moke in 1 vagon ovsa. Pšenica: baška in baška potiska 242.5 — 245: sremska 245 — 247.5; banaška. pariteta Vršac 240 — 242.5. Oves; baški. sremski in slavonski 242.5 — 245; banaški 237.5—240. Koruza: baška in sremska 260 — 262.5; banaška 257.5 — 260; baška in sremska za junij 267.5 — 270; za julij 275 — 277-5. Moka: baška »Og« ia »0gg< 340 _ 350; 320 - 330. »5« 300 do 310 Otrobi; baški 180 - 182 5: 4- Dunajska borza za kmetijske proizvode (17. t. m.) Ker je izvozno povpraševanje v Ameriki dalje slabo, na drugi strani p* stanje posevkov v Zedinjenih državah izredno ugodno, so cene na ameriških borzah v zadnjih dneh občutneje popustile. Na dunajski borzi je h a tendenca mirnejša; ker pa ni bilo mnogo ponudb, so cene le malenkostno nazadovale. JugoslovensEa po~ tijska pšenica se je nudila po 1.57 Kč, baška in banaška pa po 1.56 Kč ex šlep Dunaj. Promet v koruzi je bil slab pri popu ščajočih cenah Uradno notirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pše-niea: domača 35 75 — 37. madžarska noti ska 39.25 - 40.25. jugoslovanska 37.25 dc 37.50: rž: marchfeldska 34.75 - 35.25. ma džarska 34 — 34.25; koruza: madžarska 36.7" - 37, laplatska 37.75 _ 38 Mokz >0« v trgovini na debelo: domača 59 - 61, madžarska 57 — 5S.50, jugoskvenska =>6.50 do 57.50 VREMFNSK0 PORODILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 17 aprila 1929. Višina barometra 308 8 m. Kraj | Čas Barom. Temper. rt t« 1 Cs! > Opazovanja Llubljana Marihoi Zagreb K«, 'igrač ^aralevo nnhrnvnll 8. 776 3 776 7 776-7 77b'7 5 3 4 6 63 56 53 64 ■»konlle 7. 773-4 4 '3 n«. — 22.25: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 20.30: Cuvillierova opereta »Fjora Bella«. — 22.30: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 17.35: Komorna glasba. — 20.05: Dramskii večer. — Orkestralen koncert: tu ski in pofelki skladatelji. — BERLIN 20: »Sla-genii« im operetne melodije. — Godba za ples — FRANKFURT 16.35: Moderna plesna glasba — 20.15: Dr? 32.000— ROLAND PILLAIN, 35 HP, 4 cil„ 4sedežni šport touring » 35.000.— AX SALDO, 35 HP, 4 cil., 4se-dežni odprti, » 40.000— ANSALDO, 35 HP, 4 cil, 6se-dežni odprti, » 50.000.— ITALA, 24 HP. 4sedežni, > 32.000.— FEUGEOT, 24 1IP, 4sedežni, s spremenljivo karoserijo kot tovorni ali kot osebni > 27.000.— PEUGEOT. 4-15 HP. mali pol-tovorni. dvosedežni, z novo pnevmatiko, > 19.000— PEUGEOT. 3o HP, mala 4se-dežna športna tipa » 30.000— CITROEN, 24 HP, Sedežni, v dobrem stanju > 25.000— AUSTRO FIAT. 35 HP. 4 cil., Gsedežni, » 15.000,-AUSTRO DAIMLER. z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, 6sedežni, 65 HP, 6 cil., > 45.000— S. A. M., športni dvosedežni, 30 HP, 4 cil., > 20.000— RENAULT OMNIBUS. 16se-dežni, model 1928, 35 HP > 52.000.— Vozovi v vozovno pripravnem stanju, z deloma že plačanimi taksami za letošnje leto. Informacije daje- V. & M. Barešič & Co., Ljubljana DUNAJSKA CESTA 12, glavno zastopstvo CHEVROLET avtomobilov ZASTONJ V« polijemo na ogled eao IterUko tlnetr. revije „Domači prijatelj" in itNsš Obzor" fllite dopisnico na opravo. Ljubljana. Miklošičeva 18 Mreže za postelje in ograje v vsaki velikosti in množini. Za postelje po zahtevi tudi iz ognjeno pocinkanežice 0.9 dobite najceneje pri tvornici žičnih pletenin Josip Bernard, Jesenice-Fužine & # v ni tehnik z večletno prakso se išče za veliko gradnjo v Mariboru Nastop službe takoj! Ponnadbe r.a stavbeno podjetje U. Nassinrbeni, Maribor, Vrtna ul. 12. 5371 Živi FEB izučen mehanik, tTezen, s'guren vozač, ki se razume v popravljanju ame-rikanske tipe, se sprejme s 15. majem za tovorni in luksuzni avto. Pomidbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalina služba na Gorenjskem«. 5357 Uporabljajte za nego ust zob in dlesni nedosegljivo angleško K O LY N OS pasto za zobe Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah 75-a Beli zobje on olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki edi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust. odstranjujejo se najtemeljiteiše z Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Cliloro-lont-paste, ki stane Din. 8*-. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelonem omotu z na nisom Chlorodont. Dobiva «e povsod. — Pošljite nair a oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodet •rezplačno eno poskusno tubo za večkratno upom' 'vornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 9 Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom izgube naše ljubljene mamice, stare mamice in tašče, gospe Karoline Treo se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo čč. duhovščini, pevskemu zboru Ljubliana za ganljive žalostinke, dalje vsem onim, ki so v zadngi pozdrav poklo-nili cvetje ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blagopokojno v tako častnem številu spremili k zadnjemu večnemu počitku. Bog plačaj! Ljubljana, dne 18. aprila 1929. 37 Globoko žalujoči ostali. karpi se dobijo dnevno pri Ferdinand Greiner, Maribor Gosposka ul. št. 2. Koncem znanih velikih inozemskih radio-tovarn hoče skupno vpeljati izdelke svojih znamk v Jugoslaviji in v to svrho v v.-eh mestih in vaseh otvoriti skladišča. Ti izdelki eo irključ«-no znani, izvrstni in tvoje cene vredni tnamski izdelki in bodo v zalogi redno radio - aparati. radio-omarice. zvočniki, ojačevalci, kakor tudi različni sestavni deli. Resni interesenti naj vpošljejo svoje naelove z navedbo dosedanjega delovanja pod značko n SJ t na ogl. oddelek Jutra. Objava Uprava državnih monopola nabaviče putwn I. oferta 1-ne licitacije koia če se održati na dan 25. maja 1929 g. u 11 časova u kancelarij! Uprave 1.135.000 m limenih spojnica od 5 mm i 23.000 m od 8 mm za uglove kutija u duhinama od 100 m za potrebe fatirika d u vati a. Uslovi mi str a kao i sva ostala obavešteitfa mosu se dobiti u kancelarili Ekonoinnos odele-nja svako-2 radnog dana od 10—12 časova. Iz kancelarije Uprave državnih monopola E M Br. 8817. od 12. aprila 1929 s■ u Beogradu. L. MIKUS Mestni trg št 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic-- Prispela so nova kolesa nemških tovarn po najnižjih cenah. — JAMSTVO V specijalni trgovini otroških vozičkov OTON ZEMELROK — Marijin trg 8. A. Kajfeža v Kočevju se bo vršila: 1. 20. aprila 1929 ob 9. uri v občinskem uradu Gotenica, 2. 22. aprila 1929 ob 10. uri pri okrajnem sodišču v Kočevju, 3. 23. aprila 1929 ob ^9. uri v občinskem uradu v Mallgori, 4. 24. aprila 1929 ob J/29. uri v občinskem uradu v Maligori, 5. 25. aprila 1929 ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Kočevju, 6. 26. aprila 1929 ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Kočevju, 7. 27. aprila 1929 ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Kočevju, 8. 29. aprila 1929 ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Kočevju, 9. 30. aprila 1929 ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Kočevju, 10. 1. maja 1929 ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Kočevju, 11. 2. maja 1929 ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Kočevju. Dražbene pogoje in vse druge podrobnejše podatke je mogoče vpogledati v pisarni okrajnega sod:šča v Kočevi-u, okrajnega sodišča v Ribnici, korrkurzne uprave v Kočevju, pri Mestni hranilnici ljubljanski v Ljubljani in pri občinskih uradih v sodnih okrajih Kočevje in Ribnica. 5272 Prometni zavod za premog u UUBUANA prodaja po najugodnejših cenah in ssma ne debelo samo na debel domači in inozemski, za domačo kurjavo in industrijske svrhe. Premog, Kovaški premog vseh vrsi Koks livarniški, plavžarski in plinski. Brkete. Prometni zavod za premog d. d., £jub!jana, M klošiteva ces a št 15 L Miche) Zčvaco: 104 V krempijih inkvizicije Zgodovinski roman. Pokazala se ie majhna votlina, do šest Srevljev dol®a in kake tri črevloe široka. Visoka je bife dovolj, da je mogel človek srednje rasti stati v njej, ne da bi trčij z glavo v obok. V tej votlini je stal zafooj, ki so ga štiri noge dvigale od tal, posutih z drobnim peskom. Zaboj je bil napolnjen s svežo slamo, pregrojeno z dvema majhnima žimricama. Bele rjuhe in odeje so pričale, da shiži svojemu lastniku za ležišče. Drugi zaboj je bil prirejen za jedilno shrambo. Mimo tega je bik) videti maihno skrinjo z debelimi ključavnicami, mizico, dva majhna stolna in nekaj drobne gospodinjske priprave, kakor v hišici za lutke. Vse se je kar svetilo od čistoče. Ta votlina je bila Ghicov dvorec. Skrivališče je dobivalo zrak skozi linico, ki jo je bil pritlikavec sam opremil s surovo sitesano leseno oknico. Ko si je prižgal svečo, je pritlikavec iz opreznosti zapri linico, da ga svetloba ne bi izdala, če bi prišla princesa ali kdo izmed njenih služabnikov po nekfcučju pogledat v kleti. Plošče, ki je zapirata dohod v njegovo bivališče, pa ni zaprl; tako trdaio je bil uverjen, da po tej patri ne pride nihče do njega. Ohco je postavil svoji dve mošnji na mizo, sedel na enega izmed stolcev, postavil komolce na mizo, naslonil glavo v dlani jn jel premišljevati. Tisto, česar se je Favsta tolikanj bala, se je bilo zgodilo. Par-, daillan rti bil umrl od njenega, srtrmpa. Po nekaj urah globokega spanja, ki je nalikovalo smrti, se je počasi prebudil. Sedel je pokoncu in jel s kalnim očesom ogledovati čudni prostor, v katerem je bil. Pod vplivom uspavnšh hlapov, s katerimi je bifl zrak še nasičen, mu je uklepala možgane nekakšoa prijanost, ki ni dala mislim, da bi se razvile v jasaio žavest. Toda omotica je počasi prešla, spomin se je sipet oglasil; vitezu se je vrnila bistra zavest in z njo vred todi hladnokrvno zaupanje vase. Prav nič se ni začudil, ko je pomislil, da je živ. Čakal je. Ko je bil rekel Favsti, da bo ušel tudri njenemu strupu in živ ostavU svojo grobnico, je vedel, kaj govori. Odkod je imel to prepričanje? To bi bil najbrže težko pojasnil. Imel ga je in ni se vprašal, iz česa izvira. »Gospa Favsta ima z menoj res nesrečo,« je porogljivo dejal sam pri sebi. »Njen strup je kaj malo prida blago. Saj sem ji rekel! Zdaj je samo še treba, da uresničim drugo polovico svoje prerokbe, to je, da uidem odtod, preden me ugonobita žeja in glad.« Uiti oditcd sicer ni biJo lahko. A vitez si s tem ni belil glave. »Že od jutra se gnjavim s temi zavratnimi luknjam:, ki jih imenuje gospod Espirosa mehanična čuda. Moj zapor bi mora« biti res vražji, če ne bi bilo tudi v njem kakih podobnih naprav. Da vid mo!« To rekši se je potrpežljivo lotil iskanja, koKkor je bifo vobče mogoče v čimi tem«. Toda Pardaillan se že od sinoči ni bil s poči!. Vsekako je moralo tudi mamilo zmatno zmanjšat: njegove moči! zakaj čez nekaj trenutkov je ves razočaran prestal. ... . »Vraga,i ie reke*, »to i-skarije. bi utepiilo_ teti daljše in bolj naporno, nego sem mislil na prvi mah. Strup gospe Favste je vzel mojim negam vso moč. Ne smem se utruditi, dokler ne vem, za kaj. Počakajnc, da ras zaspanec mine, in odpočijmo se nekol ko.« Ko se je tako odžočil, je zložil svoj plašč in sedel nanj, čakaje, da se mu vrnejo moči. Dotlej je vestno opazoval grobnico in ugibal, kaj bi mu bilo storiti. Dokaj časa je počival, preden so se mu adde njegove moči dovolj obnovljene, da se spet loti dela. Baš ko je hotel vstati, pa je zdajci lege/I na tla, kakor je bil dolg in širok, ter prtisrej uho na kameni tlak. Nekaj trenutkov je poslušal, nato se je vzravnal, oprl se na roke in zamrmraJ s svojim porogljivim nasmeškom: »Bogme ali se hudo mot:m, avi pa rri: bo tole prihranilo veliko iskanja. Razen če je gospa Favsta sklenila skrajšat; moje umiranje in poslala svoje hjudi, da me ...« Mrzel po-t mu je stopil na čelo. »Ce jih je več,« je pomislil, »kako naj se jih ubranim? Ali bom imel dovolj moč;?« Počeni je in jel molče pregibati roke, da bi se osvežil. »Krasno,« je zamrmral. »Ako jih ni od sile mnogo, se jih nemara otepem.« Stisnil se je k z'du. pripravljen na vse. In videl je, kako se je ena izimed plešč pred njim lahno zazibala! Naglo je pristopil k njej, pokleknil in jel čakati, kaj bo. Plošča, ki jo je potiskala nev dna roka. se je počasi vzdignila in baš s tem zakrila Pardaiilana, ki je klečal za rajo. Ne da bi se ganil z mesta, je iztegnil roke, da bi že na prvi mah pograbi! sovražnika za vrat... Toda njegova pripravljenost je bila nepotrebna. Narvalo, t/v ar* dopit*.. Uc&i&j*. naliA, oglcubou jt• poAah, na, Oglasno od cUUk -Jutra.', hubl^a/ui, Pi^JtriLoua.4..T-. - Noj tnasijsi ui+seJi Vul to - Prutojbuia, ta, ijfrt> Vuc y - j Za pošiljanje ponudb in dajanfe naslovov je plačati oosebno pristojbino Din 2—. Za naslove kličite telef. itev. 3492. 2492 ter eVsm>7?fnro v <«ški telef 5{Cv. 3203. I i+JL ZZ, Prodajalko DOpvinoiu* verllmiju » B« oufakturnl stroki sprejmem takoj Oziram je samo na prvovrstno moč — Po nudbe na poštni predal 25. Kranj 10264 Jamski paznik • rudarsko Solo io najmanj aveietno pazniško prakso Jobi takoj 7540« 9899 Slaščičar, mojstra (možnega » vodstvo >:»sči čame in t recept: »prej eem takoj Vsi pogoji po dogovoru Ponudbe je po »lati na oglasni oddelek »Jutra« uod iifro »4075« Pekovski pomočnik v Starosti 18—10 let, pri-den in zanesljiv, predvsem pa trezen, dobi takoj aluž-bo. — Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pekovski pomočnik« 10475 Mehanik dober delavec m kolesa, Šivalne stroje in motorna kolesa, dobi takoj službo proti dohri plači — Ponudbe z navedbo prakse na ogla.». oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv mehanik«. 10466 Knjigovodjo veščega nemščine ali italijanščine ter strojepisja takoi sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pol »Strojepisec 156«. 10376 Več sto tesarjev In gozdnih delavcev proti dohn plači »prejme takoj za vse leto Ivan Veršec, Bistra kraj Zagreba. 10338 Dekle za vse veščo tudi nekoliko kuhe, sprejme majhna, fina ohi-ilj v gorskem kraju. Po tel j nnd^e ra naslov: F.Iaič, Delnice.' fnženier 10477 Vajenko Čevljar, pomočnika za fina iivana dela vajenca s brano in stanovanjem hiši sprejme takoj Vinko Tabor, čevljarstvo, Radeče pri Zid. mostu. 10476 Učenko za »trojno- pletenje, sprejmem takoj. Na«:ov v ogi oddelku »Jutra«. 10502 Natakarico ie mogoč« kavcije zmožno sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10481 Prvega mlinarja sprejme Jos. Okorn Kamniku. Plača- po. voru. valjčni miin DiroUca doffo-10525 2 spretni frizerki sprejme salon Jšavinšek Ljubljani. 10526 Prodajalko dobro izurjeno .sprejmem r trgovino z mešan, blagom in železnino na deželi. Naslov pove oglasni. oddelek »Jutra«. '•> "10517 »prejmem v delikatesno trgovino z vso oskrbo, vs« drngo po dogovoru. Re-flektira se »mo na poštene, katere imajo vpelje do trgovine Ponndbe na oilas. oddelek »Jutra« pod iifro »Poltena 10«. 10468 šiviljo-pomočnico takoj sprejmem. Naslov i oglasnem oddelku »Jntra« 10531 Učenko za trgovino z mešanim blagom na de-ieli (Gorenjsko) sprehnem. Biti mola močna. in zdrava: predpogoj pa je dobra vzgoja' in poitenost. Osiirba vsa. v hiši — Naslov pove i ogiasni oddelek »Jutra« ' . 10537 Mizar, pomočnika mlajšega in dobro izurjenega delavca takoj -prej-mem. Na*!ov v oglasnem oddefkn »Jutra«. 10533 G. Tb. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil Agilnega potnika ki obiskuje vso Slovenijo, vpeljanega v špecerijskih trgovinah, sprejmem takoj proti proviziji. Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Potnik 22«. 10-122 Prvovrstne potnike in krajevne zastopnike za r>rO'!ajo 2 % obv. Ratne štete in oljnatih slik na platnu, s 30% provizije, ki se takoj kasira in s fiksno plačo do 2000 Din iščem. Ponudbe z. znamko za 1 Din na tvrdko M Rajačič,- Zagreb. llica 47. 104-36 Potnike $ kavcijo 300 Din iščem. Naslov pove. ogl»e. oddelek »Jutra«. 10494 Manufaktura »Rekord« LjabljiiTia. Selenburgova nI. St.. 4 išče za svojo organizacijo konsumnee-a kredita rednega in marljivega so-trnrtnika. ki še ji- uspešno udejftvoval pri podjetjih, ki financirajo konsn-m, kot za-sto-pnika za obisk privatnih strank Potrebna ;e samo volja do dela. intenzivnost, razumevanje in inteligenca, pri čemer je možnost zaslužka neomejena, ker je podjetje organizirano na najmod-rnejših trg. principih. Pismene ponudbe naj nam osebno predlože samo samostojne oseb«, ki imajo čut odgovornosti in zamo-r®jo podati primerno jamstvo. Kavcija nepotrebna. Predstaviti se med 10. in 12. uro dopoldan. 10523 Mlad uradnik vojaščine prost, vajen vseh. pisarniških del, z večletno prakso želi primerne služ be. — Ponudbe na oglasni oddeles »Jutra« pod šifro »Adjutant«. 10339 Šivilja irvežbana v šivanju, želi dobiti mesto pomočnice — najraje v mestu Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra pomočnica«. 10469 500 Din nagrade dam onemu, ki mi preskrbi dobro meeto v kavarni ali večjem podjetju kot blagajničarka. Dopise pod šifro »Maj 31« na oglasni oddelek »Jutra«. 10487 "(ibiiihibhii I Šivilja Ančka ni imela dela. zato je od srca lahko vesela: napravila si v »Jutru« ie reklame, zdaj k niei zahajajo najboljše dame. ■■■■■■■■■■■■■I lšletna deklica zdrava, močna in poštena, se želi učiti v trgovini mešanega b!ag&, na'raje mestu. Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod šifro »Hči železničarja« 10482 Plačilna natakarica zmežna tudi nemščine, želi mesta v boljši gostilni ali kakem letovišču. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 10305 Profesor poučuje v popoldanskih in večernih urah nemščino — Prevzame tudi inštrukcije za vse predmete Ponudbe pod »Jamčim za uspeh« na oglasni oddelek »Jutra« 10432 uiti 'A Službo vzgojiteljice išče učiteljska »biturijen tinja ki loli nastopiti ta koj ali 1 majnika Zna opravljati vsa hišna lela Vel pr dogovoru Dopise na ogl oddel »Jutra« pod •Poštenost«. 10160 Lesni strokovnjak porfekten v slov., nemški in italijanski korespondenci. dober poznavalec lesnega trga v Italiji, sprejme službo pri lesni trgovini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Gojzl«. 105.9 Konjski hlapec želi premeniti službo s 1 majem S»1 bi tudi za hišnega hlapca na kako gostilno. Je po-šten, treze.D, zanesljiv in poznan v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10521 Pekovski pomočnik dober delavec, vojaščin*1 prost, želi premeniti službo Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10536 Deklica lepe značajnooti, želi služ bo natatarice v me^tu ali ckolici Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Natakarica — takoi«. 10447 Šofer trezen in zanesljiv izučen ključavničar, vajen vseh popravil avtomobila, išče službo. Naslov pove osla,«, fiddelek »Jutra« 10443 Kuharica želi službo na Bl< du ali kje drus-e. Naslov N. S. pri eospe Požar. Ljubljana. Mestni trg 11 — >Pn-i skrava za Izdelovanje olja posebno fine urejen mlin 10 stop in fr lesenih sti »fcalnic vse skupaj ali po «amezno. voz z dlro na vtmetih in olinatih oseh. za težo do 2500 ksr in malo rahljen. kot nov e'ektromotor 6 k s., vrtiln tok. na vozičku zelo ugodno na-(irodaj Naslov pove ojl. Oddelek »Jutra« 9841 Vodno moč najmanj 20 ali v, t HP ku pim Ponudbe na naslov: ivan Razboršek, Šmartno pri Litiji. 10368 5000 Din posojila i;č-m za kratko dobo^ _ Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobro p:ačane obresti« 10383 Lesni strokovnjak išče družabnika, ki bi imel žago. event. tudi bukov gozd in posestvo ter poslopje na razpolago. a'i da bi inv'l žago v takem kraju, kjer se lahko dobe bukov, hrastov in mehak les — za v-peljavc rentahi ne indu trije Zraven bi se tudi izdelovali dobičkanosni kemični itdtlki. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobiikanosno 224« 10519 8000 Din posodim tistemu — ki mi preskrbi stalno službo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 10527 V okolici Ljubljane kupim parcelo ■ki bi merila vsaj 10 000 m» Ponudbe na naslov: Ivan Razboršek. Šmartno pri Li tiji. 10367 Tvornlško poslopje dobro ohranjeno, t veliki mi in svetlimi delavnicami v skupni velikosti najmanj 700 m*; kupim. Ponudbe na naslov: Tvan Razboršek — Šmartno pri Litiji. 10666 Lepo zidano hišo obstoječo iz 3 sob. kuhinje, jedilne shrambe, sadonosni-ka. njive in vrta za zelenjavo, 10 minut od zdravilišča. v ravnini tik čete prodam. Primerno ra vpo-kojenca ali vrtnarja. Po-Poja-oila daje Ivan Vid?ai. Rog. Slatina. 10490 Lepo posestvo obstoječe iz 10 ora'ov zemlje. hoste. travnikov in njive, prodam. Hiša z gospodarskim poslopjem 25 minut od Rogaške Slatine, tik okrajne ceste. — Celo posestvo se drži skupaj. — Pojasiila <"aje Ivan Vihraj. Rogaška Slatina. 10491 Lepa stavb, parcela v Linhartovi ulici naprodaj. — Naslov v ogia.-ncm oddelku »Jutra«. 10540 s skladiščem boljio obrt, 'po močno sti s stanovanjem, kjerkoli v Ljubljani vzamem v na jem, event. tudi celo hišo Cenj. ponudbe na egla=ni oddelek »Jutra« pod šifro »Loka! 33« 1019 Modno trgovino v sredini mesta takoj od dam v najem, event. pro-datm pod .ugodnimi pogoji Ponudbe na ogla«, oddflek »Jutra« pod šifro »Modna trgovina« 10499 Gorskega sena l>rodam 10 vagonov po 12" franko vagon n» Hrvaškem ter kupim vsako množino bukovih drv Ponudbe na ozlas oddelek »Jutra« pod »Seno drva« 10258 Ajdovo moko po 5 Dm. fin s Irob iz argentinske koruze po Din 4.30. fino moko St <• iz banaRke pšenice po Din 4 30 razpošilja od 25 kL' napre; Pavel Scdej. umetni mlin. Javoru,k Gorenjsko 10254 Stanovanje 4 velikih sob Snhinje to oalnice in vseh pritiklin oddam takoj al) pozneje za loutj Dm mesečno Na ■slov iiove egia-a; oddelek »Jutra« Prazno sobo s posebrim vhodom v mestu zakonski par brez otrok. Ponudbe na og'asni oddelek »Juira« pod šifro »500«. ia515 sprejmem oglasnem Sostanovalca takoj. Na-lov v oddelku »Juira«. 10522 Prazno sobo suho in s .-trogo separira-n:m vhodom iščem za takoj a i s 1. majem. Ponudbe z navedbo cene na og'a-ni oddelek »Jutra« pod šifro »V me.-tu«. 10119 Sobo posebnim vhodom "sapaMTaoraB VfiTJfJfrfl ' - i rfi i r Gramofon avtomatičen, veiik. pripraven ia gostilno ali restavracijo ter 24 prvovrstnih piošč prodam za 200u Din. — Istotako poepni prodam dobro ohraujen avtomat ►Klepetar« z dvema vaija-čema. igra [» 7 komadov, pripraven tudi za ples — Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 10L68 oddam v takoj Uiici na grad 7. 10541 Stanovanje Trgovino pol ure od mesta Mi ribo ra oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 1054S Gostilno v najem oddam takoj r lepem trgu na Dolenjskem Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod šifro »Trg na Dolenjskem« 10420 Dalmatinci, pozor! Veliko kletarno s 30.000 1 posode." v Sloveniji oddam v najem ali prodam ter dobro vpeljano trgovino mešanim blagom, v le-pem iD firometnem kraju i S oveniji dam v najem, — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodnost 62« 10462 Hiša s trg. lokalom primerja ra pekarijn; v ,e- ! §peC6rijsko trgOVfnO lo prometnem kra u — na prodai Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Tr-cv. sk» hiša«. 10553 2—3 lokale primerne ta trgovino kako obrt in stanovanje v več jem indnstrijskem kraju na Gorenjskem oddam t I maiem 1929 v najem tiste mu. ki mi plača najemnino za 3 leta naprej Potreben kapital 35 000—40 000 Dn. Ogled in dogovor na licu mesta Naslov pove ota takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10543 Stanovanje 2 sob, predsobe, knb:nje in pritiklin oddam s 1. majem Na.-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10500 Stanovanje 2 sob in kuhinj«, najraje v mestu i s če. m čimprej dobra stranka. Ponudbe na 02la ^.tn, del jt \iujnj Novak V« v tjobl,«L