Ali

Boga Stvarnika

w o

* res ni treba?

Olikanim slovenskim krogom,
posebno onim v Ljubljani.

f Anton Bonaventura

A>fe' ^

(Tretji natisk.)

V Ljubljani 1905.

Samozaložba. — Katoliška Tiskarna.

94934

V „Mestnem domu“.

V začetku januarja so se napovedovala pre¬
davanja „Prosvete“ v „Mestnem domu“. Čul
sem, da se bode govorilo o svetu, o njegovem
postanku, razvoju in koncu. Sumil sem, da bi
se tu utegnili razvijati nazori, ki krščanstvo na¬
ravnost pobijajo. Nič bi me ne vznemirjevalo,
ko bi se razne hipoteze razvijale in razpletali
prirodoznanstveni razlogi za in proti. Svobodno!
Saj brez znanstvenih hipotez, s katerimi se
hočejo pojasniti razni prirodni pojavi, napredek
v znanstvu ni mogoč. S hipotezami se pa pojmi
počasi bistrijo, in na zadnje se po raznih temah
in zmotah more priti*do resnice. Resnica je
pa nam vsem ljuba; in ker resnica ne more
biti nasprotna resnici, tudi naravna resnica ne
more biti nasprotna razodeti resnici, ampak nam
pomaga, da razodeto še bolje razumemo in
dokažemo.

Toda, ako se kaka bolj ali manj verjetna
hipoteza o svetu, o njegovem postanku in raz¬
voju predstavlja kot znanstveno dokazana res¬
nica, zoper katero nikdo več prigovarjati ne
sme, in ako se na tem temelju drzovito izpod¬
bija in le zaničevaje omenja krščanstvo in njegov
nauk, onda pač ne morem več biti miren. In
ako čujem, da se na tako nevarna predavanja

i *

C25 3 SSi

vabi navadno meščansko občinstvo, se v dnu
duše stresem, ker se verniki vabijo na kraj,
kjer se jim bode v prelepi čaši podajal po¬
guben strup, da se jim premoti razum, po¬
kvari srce, vzbude dvomi in strasti, ter se narav¬
najo na pot, ki pelje naravnost k bogotajstvu.

Prinesel se mi je bogomrzki „Narod“, ki
o tem predavanju poroča; iz raznih notic,
člankov in podlistkov tega lista sem opazil, da
se je res neka prav slabo utemeljena hipoteza
razlagala kot popolno dokazano dejstvo, zoper
katero ni prigovora in da se je na tem temelju
Bog Stvarnik naravnost odstavil. Grozno! Kar
me je pa najbolj zabolelo, sta dve vesti o do-
tičnih predavanjih v „Narodu“.

V štev. 7. z dne 10. januarja piše: „K za¬
ključnemu predavanju o vsemiru je došlo iz¬
redno mnogo občinstva; skoro polovica po¬
slušalcev so bile dame, a tudi delavski sloji
so bili številno navzoči, kar dokazuje, da je
interesantni tema ,0 koncu sveta 1  ime! po¬
sebno privlačno silo. O koncu sveta se je že
mnogo mislilo, mnogo raziskavalo ...,  a vkljub
temu še vlada v najširših slojih popolna ne¬
vednost v tem vprašanju . . . Kar je moderna
znanost po dolgotrajnem in natančnem pro¬
učevanju in raziskavanju neovržno dognala in
dokazala, to je še vedno za široke sloje ljudstva
s sedmimi pečati zatvorjena knjiga. In da se je
ta knjiga konečno vendarle tudi odprla našemu
ljudstvu, je nemala zasluga gospoda Grošlja.
V uvodu svojega predavanja je govornik ome¬
njal, kake prazne vere in brezmiselnosti so bile

® 4  ®

razširjene še pred nedavnim časotn celo v
krogu „ učečih “ o koncu sveta in kako je to
praznovernost umela spretno in lokavo po¬
rabiti cerkev, da je s strašilom bližajočega se
konca sveta praznila denarnice lahkovernega
ljudstva."

V štev. 10. z dne 13. januarja piše isti list:
„Ob koncu svojega govora je nakratko reka-
pituliral vsebino svojih prejšnjih predavanj, na-
glašajoč, da je znanstveno naziranje o postanku
sveta edino utemeljeno in pravilno in z dokazi
tako podprto, da se veda ne more klanjati
svetovnemu naziranju, ki ga uči cerkev, vsled
česar bi bilo v interesu cerkve same, da pri¬
lagodi svoje dogme znanstvenim naukom, mesto
da jih brezuspešno pobija, ne da bi mogla le
ene znanstvene teze ovreči s protidokazi. Šte¬
vilno navzoče občinstvo je predavatelju viharno
ploskalo, kar je dokaz, da so njegova razmo-
trivanja splošno ugajala in da so se poslušalci
strinjali z govornikovimi zaključnimi besedami."

Torej občinstva mnogo, tudi mnogo dam
in burno se je ploskalo ! Predavanja so bila
v smislu bogotajstva in izbrano ljubljansko
občinstvo burno ploska! Kaj to pomeni? Zares
to, karpiše „Narod“: „da so se poslušalci strinjali
z govornikovimi zaključnimi besedami". Boga so
odstavili! Da li se je večina zavedala, kaj burno
ploskanje pomeni? To ploskanje me je neiz¬
rekljivo zapeklo in mi pero v roke potisnilo.

Iz ,,-Naroda" >) posnamem, da se je go¬
vorilo o postanku in razvitku vsemira, o po-

ifŠtev. 13, 14, 21, 22, 28.

5

stanku in razvitku življenja na zemlji in tudi o
početku človeka, vse pa v smislu, da Boga ni
treba. Ali je temu zares tako? Poglejmo! Zato
naj Vam pa še jaz podam kratko razpravico
I. o početku in razvitku sveta, II. o po¬
četku in razvitku življenja na zemlji, III. o
početku človeka in IV. o dotičnem sveto¬
pisemskem sporočilu. Prosim, izvolite te čr¬
tice pazljivo prečitati in dobro premisliti: vsaj
se gre za naše življenje in za našo večnost.

I. Vesoljni svet.

Oglejmo si vesoljni svet in poprašajmo
prirodoslovno znanost, kaj nam pove o nje¬
govem začetku in razvitku.

/. Prasnov.  ‘)

Dva dokaza sta bitno pripomogla, da se
vesoljni svet sedaj precej dobro pozna. Prvo
je dokaz o enotnem zakonu, po katerem se
vsa telesa gibljejo, in sicer ne samo pri nas
v našem osolnčju, ampak prav vsa brez izjeme.
To je zakon teže ali gravitacije, katerega je
slavni Anglež Nevvton z računom dokazal in
utemeljil. Ne samo na naši zemlji, ampak v
vsem vesoljnem svetu tvarinski deli privlačno
delujejo na druge in sicer po točnih zakonih,
od tod predivno soglasje v kroženju raznih
nebeških teles, da se nam dozdevajo, kakor da
so združena v umeten stroj. * 2 )

0 Urmaterie.

2 ) P. Gander, O. S. B. Die Erde str. 10 sq.

<35 6 SEi

K temu je v drugi polovici 19. stoletja
prišla še spektralna analiza, po kateri se lahko
prav natančno dokaže, iz katerih tvarin obstoji
solnce in vse druge zvezde, katerih svitloba
do nas prihaja. Natančna raziskavanja so do¬
kazala, da so vsa nebeška telesa sestavljena iz
istih snovi, katere se nahajajo na naši zemlji.

Od kod ta enotnost v gibanju in snoveh ?
Jako dobro jo razjasnjuje Kant-Laplacejeva hipo¬
teza, da so bila vsa telesa našega osolnčja s
početka skupna celota, neizmerno velika plinska
krogla. Ta hipoteza se je pozneje raztegnila
na vesoljni svet. 1 ) To je jako srečna hipoteza,
ker nam je v njeni luči jasna omenjena enot¬
nost gibanja in nam je poznan razlog, zakaj so
jednake snovi raznih nebeških teles.

Vesoljni svet torej je bil s početka ne¬
izmerna plinska kroglja. Kaj pa je bil ta prvotni
plin, ali ta prvotna snov, ta prasnov? Tudi njo
iščejo s tem, da si prizadevajo vse razne se¬
stavljene snovi razstaviti in sicer jih tako dolgo
razstavljati, da bi prišli do najednostavnejših
prvin, ki so bile ona prasnov. Poskusi so že
tako daleč uspeli, da se sme in more trditi,
da se je vsa neorganska tvar razvila iz najbolj
jednostavnega prvotnega stanja, iz prasnovi, se¬
stavljene iz samih prvin.

2. Zemlja.

Imamo prasnov. Kako se je iz te prasnovi
razvila naša zemlja?

■) ibid. str. 16.

<05 7 SSi

Tvar v svetu je sedaj v prav različnem
stanju. Ne omenim „etera“, ki je menda kot
šajfinejša snov razširjen po vsem svetu in pre-
sinja vse druge tvarine. Onda se opažajo v
švetu razne meglene pege, v katerih je tvar
ne preredka, da bi se spojila v določena te¬
lesa; nekatere teh peg so se pokazale kot tesno
stlačene skupine posameznih zvezd, o katerih
je najbolj verjetno, da se tukaj razvija novo
osolnčje; od zvezd so nekatere v belo druge
v rudeče žarečem stanju; mnogo jih nima
lastne svetlobe, ker se je zunanja skorja že
popolnoma ohladila: k tem poslednjim spadajo
planeti, torej tudi naša zemlja.

Vesoljstvo nam torej pokazuje razno stanje
teles od prvotno plinastega, pa do že popolno
zgoščenega in ohlajenega. Kaj nam brani trditi,
da so te raznolikosti stanja samo razne sto¬
pinje v razvoju one prasnovi, kakor to zahte¬
vajo v snovi delujoče prirodne moči in pri-
rodni zakoni? Prirodoznanci o tem ne dvomijo.')

Kako se je pa zemlja iz skupne snovi ko-
nečno razvila v posebno nebeško telo ? Kako
je prišla do svojega ohlajenja ? Na to nam
najbolje odgovori Kant-Laplacejeva hipoteza o
razvitku vesoljstva, o razvitku našega osolnčja
in naše zemlje. Ne bom te hipoteze razvijal,
vsaj je vsakemu izobražencu vsaj v bistvu go¬
tovo znana. Le nekaj malega naj omenim.

Ko se je vsled vrtenja tvarine našega
osolnčja zemlja od ostale srednje tvarine od-

0 Loc. cit. str. 27, 28.

Q5 8 ®

cepila, je bila v žarno-plinskem stanju, v ka-
koršnem so še sedaj meglene pege vosolnčju.
Potem se je zemlja bolj in bolj zgoščevala in
je postala žarno tekoča, kakor so še sedaj
stalne zvezde z belo, vedno enako svetlobo.
Ker se je površje le še bolj ohlajevalo, se mu
je naredila prva trda skorja, katero so pa še
silno se gibajoče notranje žarne tvari večkrat
pretrgavale, kakor je to sedaj še pri našem
solncu, kar nam njegove razne pege doka¬
zujejo. Nazadnje postane skorja na površju po¬
polnoma trda; seveda jo notranja valovita žarna
tekočina večkrat pridvigne, da se razlomi in raz¬
poči in se tekočina po površju razlije, dokler ni
popolnoma utrjena in ohlajena: zemlja je planet.

Ves ta razvoj se je godil mnogo let. Ko¬
liko? Kdo bi mogel natančno preračunih? Za¬
nimivo je, da se tukaj pojavlja dvoja struja. 1 )
Prirodoslovcem se starost zmiraj bolj zmanjšuje,
geologom pa podaljšuje. Fizik Thomson je
računal starost zemlje na dva načina. Na prvi
način pride do rezultata, da starost zemlje
nikakor ne presega 6000 miljonov let, skoraj
gotovo pa ne bo starejša od 1000 milijonov let.
Po drugem načinu pa pride do trditve, da
zemlja sicer ni mlajša od 20, pa tudi ne sta¬
rejša od 40 milijonov let. Fizik Kovesligethy
računa starost zemlje od 3 do 16 milijonov let.
Geologom pa je ta starost premajhna, le pre-
radi zahtevajo tisoče miljonov let, ker tako
zahteva ne kak jasen dokaz, ampak njihova
hipoteza o razvitku življenja.

') Loc. cit. str. 51, sqq.

® 9 ®

Tako se glase prirodoznanstvene hipoteze :
jaz jim ne ugovarjam, marveč soglašam s pri¬
rodosloven, ker so zares jako verjetne. Ako pa
prirodoslovci dalje posežejo in trdijo, da je
omenjena prasnov večna in da se more ves
razvoj te prasnovi v svetovni solnčni sestavi
razložiti samo po mehaničnem potu, moram tej
trditvi odločno prigovarjati, kakor to delajo
mnogi prirodoslovci, še bolj modroslovci in
najbolj odločno bogoslovci. Ali je res prasnov
večna? Ali je razvoj te snovi samo mehaničen?

a)  Ali je prasnov večna?

Torej od kod prasnov? Prirodoslovec bi
moral reči, da on tega ne more vedeti, vsaj
preiskuje le dane tvarine, njihovo delovanje in
zakone delovanja. In zares marsikateri prirodo¬
slovci se ne pečajo z vprašanji o stvareh, ki
niso v krogu izkustva, tako n. pr. Locke, Huxley,
Spencer, Comte, Littre. Drugi, kakor Hackel,
Nageli, Crookes pa posežejo tudi v taka vpra¬
šanja ;i) s tem pa so prekoračili svoj delokrog
in segli v delokrog modroslovcev, kjer se pa
ne izpoznajo, in zato v grde zmote zabredejo:
trdijo namreč, da je prasnov večna. Temu pa
ni tako.

Da prasnov ne more biti večna, se da
modroslovno dosti lahko dokazati. 2) A te do-

') Schanz, Apologie, I. Theil, Oott und Natur,
str. 184 sqq.

2 ) Glej n. pr. Gutberlet, der mechanische Mo-
nismus str. 9—31.

05 10 S5A

kaze rad opustim, ker imamo vsaj tri na raz¬
polago, kakor nam jih podaja prirodoslovna
znanost sama.

1. Vesoljni svet je v razvoju, ki je do sedaj
dospel do gotove stopinje in sicer po točno
delujočih prirodnih zakonih. Ta razvitek lahko
nazaj zasledujemo; ako to storimo in gremo
nazaj od stopinje do stopinje, pridemo idoči
nazaj do zmeraj nižjih stopinj, nazadnje na prvo
stopinjo, na začetek razvoja. Kdaj je ta za¬
četek? Gotovo v določenem času, ki se more
meriti; ko bi se bil začel sto let poprej, bi
bil tudi sedaj že za sto let naprej, bi bil na
višji stopinji; razvitek od vekomaj, ki se nikoli
ni začel, je sam v sebi nemogoč. Od tod pa
moramo sklepati, da je z razvitkom tudi sama
prasnov postala pred tolikim časom, pred to¬
likimi milijoni leti in sicer s svojimi prirod-
nimi silami, po katerih se je razvijala in raz¬
vila do današnje stopinje.

2. Do istega zaključka pridemo, ako sma¬
tramo razvoj kot gibanje. Tvar je sama po sebi
indiferentna za gibanje in za mir; svojega stanja
ne premeni iz sebe, ampak le iz vzrokov zunaj
nje. Tvar je v gibanju, ako to gibanje zasle¬
dujemo, pridemo do prasnovi, kateri mora mo
tudi gibanje pripisati. Od kod prvotno gi¬
banje ? Od tvari same ne, ker je do tega in¬
diferentna? Gibanje mora priti od zunaj. Tudi
po Kant-Laplacejevi hipotezi moramo to zahte¬
vati, vsaj gre tudi ona nazaj do prasnovi in
prvega gibanja, katero mora predpostaviti. Ako
nečemo dalje in se zadovoljimo s tem, onda

'C3S 11 SSA

moramo reči, da ne vemo; ako gremo pa
dalje, onda razum zahteva za gibanje vzrok
izvan prasnovi in nad njo, ki je vstvaril prasnov
z njenimi lastnostmi in zakoni, ji dal gibanje
in določil smer gibanju.

3. Poglejmo še mehanično teorijo o to¬
ploti. 1 ) Toplota se pretvori v delo, toda izgubi
se del toplote, ako se delo vanjo nazaj pretvori.
Od tod sledi: ko bi bilo v tvari tvorenje ve¬
komaj, bi bila tvorna moč že iznemogla in se
v toploto premenila, da bi ne bilo več nobene
tvorne moči, ki bi se mogla še v toploto pre¬
tvoriti. In tudi vsa toplota v vesoljnem svetu
bi se po fizikalnih zakonih morala že davno
popolnoma zednačiti, da bi bila v vsem ve¬
soljstvu povsod enaka in, vsako gibanje in živ¬
ljenje bi bilo nemogoče. Toda od tacega stanja
smo še mnogo oddaljeni: toraj ni mogoče,
da bi se to delovanje vršilo od vekomaj, ampak
s prasnovjo vred se je v času začelo.

Ta premišljevanja na temelju prirodnih
pojavov zahtevajo začetek razvitka in gibanja
in vsega notranjega delovanja snovi, torej tudi
začetek snovi same. Vzrok temu se mora zato
iskati nad prasnovjo, nad svetom, zunaj sveta.

h)  Ali je razvoj prasnovi zgolj mehaničen? 2 )

Rekli smo, da se Kant-Laplacejevi hipotezi
o razvitku vsemira od prasnovi do današnjega
stanja prav nič ne protivimo, trdimo pa, da

>) Gander, Die Erde, str. 59.

2 ) Gutberlet, Der mechanische Monismus, str.
51 sqq.

^25 12 SEi

razvoj ne more zgolj mehaničen biti. Premislimo
nekoliko razlogov.

1. Ker je snov indiferentna za katerokoli
agregatno stanje in za gibanje, se zgolj me¬
hanično nikakor ne more razložiti, zakaj je bila
prasnov ravno v plinskem stanju in ne v drugem,
zakaj se je gibala in zakaj ravno v tej smeri
in s to močjo?

2. Sistemi planetov in še bolj oni zvezd
tvore preumeten mehanizem, v katerem se s
pomočjo najbolj ednostavnih mehaničnih za¬
konov dosega najlepši sklad in popolna stal¬
nost sistemov; tu je ravnotežje tako umetno
urejeno, da se nepravilnosti same izgladijo,
sistemi se sami regulirajo. Ako pa že meha¬
nizma, kakor si ga je človek izmislil in ga iz¬
vršil, in ki se z nebesnim še primerjati ne more,
nikakor ne moremo razložiti, kakor, če trdimo,
da je nameravan, da so deli namenoma ravno
tako zasnovani, kakor so in sicer po razumu,
ki je vse to zamislil in potem izpeljal, onda
moramo reči, da pri solnčnih sestavih mora
tudi biti visok razum, od katerega so meha¬
nične sile, ki jih vodi in uravnava.

3. Za razvoj organizma na zemlji je siste¬
matična uredba in sistematično gibanje teles
našega osolnčjaneobhodno potrebno. Da uspeva
organično življenje na zemlji, mora biti zemlja
ravno toliko od solnca oddaljena in ravno to¬
liko proti ekvatorju nagnjena, kolikor je v res¬
nici. Ali so pa te sestavljene namenu primerne
in zanje potrebne pogoje za organsko življenje

^35 13

na zemlji mogle prirediti samo slepe sile? Po¬
glejmo nekatere slučaje!

Ali se more iz samo slepega delovanja
sil pri razvoju zemlje zadostno razlagati, da
so na zemlji ravno take snovi, ravno v tem
razmerju in v teh zvezah, da je površina zemlje
jako pripravna ravno onim organizmom, ki so
sedaj na njej? Ako pomislimo, kaki in koliki
pogoji od strani zraka, zemlje in vode morajo
sodelovati, da more površina zemlje za orga¬
nizme pripravna biti, more li se vse to pri¬
pisovati edino mehaničnim močem, katerim tudi
fizikalne in kemične prištevamo?

O teluričnih odnošajih rodovitnih tal pravi
Liebig: „ni ga v kemiji bolj čudnega pojava,
ki bi vsi človeški modrosti usta tako zamašil,
kakor ga opazimo na njivi pripravni za rast
rastlin. “

Neizrečen pomen vode kot studenec, reka,
morje, oblak, dež in par za vse življenje na
zemlji pozna že navaden razum, znanost ga še
bolj razjasnjuje; določeno razmerje vode do
kopnega, njene toplinske in fizikalne lastnosti,
po katerih goni življenje v prirodi, naj bode
samo delo slučaja?

Ko bi se hotela opisati vsestranska naloga
zraka, potrebovali bi knjig! In ta sestav zraka,
njegova množina in drugo je popolnoma slu¬
čajno nastalo?

Da, bivališče za človeka in za organizme je
preskrbno pripravljeno, ter ravno za njihove po¬
trebe in sicer ne samo, v kolikor se sploh za živ¬
ljenja zahteva, ampak tudi za vse druge potrebe,

14 SEs

n. pr. za estetične, je na zemlji po kraljevo
preskrbljeno. In vse to je slučajno, ne pa delo
velikega razuma, ki je vse tako zasnoval in
prirodnim silam ravno ta pravec dal in vzdržal?

Torej, akoravno Kant-Laplacejevo hipotezo
priznamo, vendar le samo z njo ne moremo
izhajati; ne moremo si ne početka sveta, ne
njegovega določenega razvoja razlagati brez
neskončnega razuma, ki je zunaj sveta in nad
svetom in je svetu dal začetek, dal razne snovi
in njena svojstva, moči in pravec delovanju za
določen konečni namen.

3. Konec zemlje.

Ker smo se pečali z začetkom in razvitkom
naše zemlje, poprašajmo še, ali bode zemlje
kedaj konec, ali nikoli? Kaj pravi znanost? 1 )

Kaj pravijo kemiki? Organizmi porabijo
mnogo plinastih snovi; množina teh se je že
zmanjšala, kar se more pri večjih tudi do¬
kazati, n. pr. pri vodiku, pri kisiku; na zadnje
bode teh snovi popolnoma zmanjkalo in ozračja
ne bode več, zato pa tudi življenja ne.

Tudi voda se bode popolnoma potrošila,
ker je kamenje preveč v sebi popije, in pride
čas, da bo popolnoma izpita, kakor je to do¬
kazano o luni, kjer nobene kapljice vode več
ni. Onda zamre vse življenje.

Še dalje gredo fiziki. Zemlja se suče okoli
svoje osi; toda moč, s katero se suče, počasi
pojema; deloma zavoljo etera, kateri se vrtenju

') Gander, loc. cit. str. 137. sqq.

15  ^

ustavlja, deloma radi plime, ki tudi moč vrtenja
zmanjšuje: zato se bode zemlja sukati prene¬
hala in večne bo spremembe dneva in noči;
vsaj se tudi luna okoli svoje osi več ne vrti.

Pa tudi solnce bode izgubilo svojo toploto
in svetlobo; ker toploto vedno izžaruje in jo
v vsemir pošilja, mora jo o gotovem času po¬
trošiti; onda pa mora življenje na zemlji pre¬
nehati.

A še hujše gorje čaka zemljo. Radi etera
v vsemiru, kateri po mnenju mnogih uče¬
njakov vrtenje zemlje zadržuje, se sredobežna
moč zemlje in drugih planetov zmanjšuje; ker
pa privlačna moč solnca ostane nespremenjena,
zato solnce zemljo in svoje planete zmeraj
bliže k sebi priteguje in jih bode nazadnje
popolnoma nase potegnilo, ko bode namreč
ta privlačna moč sredobežno moč premagala;
planeti in zemlja bodo popadali v solnce in
se popolnoma izgubili. Nazadnje bo pa tudi
solnce padlo v svoje osrednje telo, in vsa snov
sveta bode nazadnje zopet skupna v eni celoti,
kakor izpočetka.

Ali se bode pa potem razvoj iz nova
začel? Ni mogoče. Res, toplota se pretvori v
gibanje in gibanje v toploto; toda pri tej
pretvorbi toplote v delo ali gibanje se toplota
počasi izgublja; nazadnje se toplota popolnoma
povsod zenači; ko se to dogodi, ni nobeno
mehanično delo več mogoče, ker, kakor do¬
kazuje Helmholz, se le onda toplota deloma
v delo pretvori, ako prehaja iz bolj gorkega
telesa na hladneje telo. V prirodi torej mora

C25 16 SS}

onda nastati popoln mir, popolna smrt: ve¬
soljstvo se iz svoje zopetne skupne meglene
mase, v katero se bode pretvorilo, samo po
sebi ne more več razvijati. 1 ) Razvoju bode
torej konec, zato mu je bil tudi začetek; ako
je bil pa začetek razvoju vesoljne snovi, je bil
začetek tudi snovi sami, nikakor pa snov ne more
biti od vekomaj: zato smo hvaležni znanosti, ki
nam je otvorila vrata, skozi katera zopet v svet
stopa srednjeveška trditev o stvarjenju po Božji
vsemogočnosti.

Nazadnje pridejo zvezdoznanci in nam
prerokujejo možnost, da konec zemlje nastane
hipoma: ako bi namreč zemlja trčila v glavo
kacega kometa. Skozi rep kometov je zemlja
že šla; toda to ji ni nič škodovalo, ker je rep iz
jako tanke tvarine. Glava kometova je pa trda,
ker ima v sredi železo, kakor naša zemlja.
Tak dogodek je mogoč, ker kometi se gibljejo
na vse strani, pa presekavajo večkrat pota naših
planetov, tudi pot naše zemlje: ako bi bila
zemlja onda ravno na onem kraju svoje poti,
pa bi trčila ob glavo kometa s strašno silo,
hitri tek bi se zaustavil, premenil v toploto in
zemlja bi zgorela.

Tako o koncu naše zemlje in vsenrira
znanost: ali nam ne potrjuje vsega, kar nam
o koncu zemlje pripoveduje sv. evangelij in
sveti Peter? Seveda pa Bog konec zemlje in
osolnčja lahko tudi drugače ali hitreje provzroči.

0 V mestnem domu se je drugače trdilo, kakor
se žita v „Narodu“ št. 7.

17

2

II. Življenje na zemlji.')

S početka na zemlji ni bilo organičnih
bitij, ni bilo življenja in radi prevelike vročine
na zemlji življenje še mogoče ni bilo. Sedaj
je pa toliko življenja v prirodi, življenja bujno
razvitega v rastlinstvu in živalstvu. Od kod to
življenje? Od kod to raznovrstno življenje? Po¬
glejmo, kaj pravi znanost in ali je Bog res
nepotreben?

7. Začetek življenja.

V organičnih, to je živih bitjih so ravno
tiste snovi kakor v neorganičnih, neživih bitjih,
le v manjšem številu in pa v mnogo bolj se¬
stavljenih celotah. Najbolj ednostavno orga-
nično, živo bitje je stanica, to je majhen me¬
hurček, čigar drobna kožica zastira sluzavo
tekočino (protoplazmo); v tej tekočini se na¬
haja še stanično zrno kot bistven del pri raz-
ploditvi življenja; vendar pa ni treba ravno,
da mora snov, ki je v zrnu, strnjena biti v
obliki zrna, more tudi razlita biti po stanici.
Stanica je torej sestav iz mnogih delov, tudi
mnogovrstna spojina iz raznih kemičnih prvin.
Ona je živa, ima gibanje znotraj iz sebe, da
raste in se razmnožava. Tu ima bitno vlogo
stanično zrno in njegova snov, ki se razdeli

>) Podatke sem posnel iz knjig: VVasmann, diemo-
derneBiologie und die Entvvickelungstheorie; Oander,
der erste Organismus; die Abstammungslehre; Gut-
berlet, der Mensch, sein Ursprung und seine Ent-
vvickelung; Naturphilosophie; Schanz, Apologetik,
1. Teil, Gott und Natur.

05 18

tako, da vsak del postane zopet zrno nove
popolne Staniče.

Tako razlaga stanico in pojav življenja
sedanja znanost in sicer vsled natančnega pre-
iskavanja. Nastane vprašanje: od kod prva Sta¬
niča in prvo življenje? Sedaj je znanstveno go¬
tovo, da živo bitje nastane le iz živega bitja,
stanica iz stanice, stanično zrno iz staničnega
zrna. Od kod prva stanica, prvo življenje?

Bogotajni prirodoslovci so si prizadevali,
dobiti nižja samostalna živa bitja, češ, da po
takih bi se laglje prišlo iz neorganične, nežive
tvarine do organizma in življenja. Večkrat so
že veselo zagnali krik, da so dobili živa bitja
ne še v stanici osredotočena, ali pa stanice
brez staničnega zrna; to naj bi bil prirodni
prehod iz neživljenja v življenje. Toda veselje
je bilo vselej prenaglo.

Pri polaganju severnoatlantiškega brzojava
so menili, da so našli davno iskano organično
pratvarino brez notranje osnove. Privlekli so
namreč iz morja neko morsko blato. Huxley
je to „prablato“ opisal kot „male organične
kepice brez zrna in brez notranje osnove “, in
dal mu je ime Bathybius Haeckelii. In kako
se je Haeckel tega veselil! Opisal ga je že
leta 1870 v knjigi „Prirodna zgodovina stvar¬
jenja", in potem zopet v V. zvezku „Jena’
Zeitschrift", kjer se raduje: „Po Huxleyevem
točnem preiskavanju je razvidno, da je dno
morja v precejšnji globočini pokrito z neiz¬
mernimi masami prav fine žive protoplazme in
sicer v prvotni obliki, to je, nima še nobene

i cas 19

določne oblike, le komaj je individualizirana.
Čuditi se moramo temu dejstvu ... in zdi se
za gotovo, da smo v tem Bathybiju našli ono
praslezo starih prirodoslovcev, ki je postala na
dnu morja in je pravir vsega življenja, materijal
za proizvod organizmov." Toda veselje je bilo
kratko: par let pozneje sta on in Huxley morala
svoje nazore javno preklicati, ker se je znan¬
stveno dokazalo, da ona pratvar ni nič druzega,
kakor mavec.

Zatem se je Haeckel poprijel takoimeno-
vanih „moner“, ki naj bi bile brez staničnega
zrna kot najednostavniši praorganizem. V raz¬
red „moner“ je Haeckel hotel združiti vse pra-
živali, ki nimajo staničnega zrna; in teh je bilo
legion! Toda znanost ga je kmalu razočarala.
Raziskavanja so dokazovala stanično zrno pri
zmeraj večjem številu teh praživalic. Ljubljenec
Haeckelov, Richard Hertvvig, piše v knjigi
zoologije (1903), „da so se v monerah zrnca
prezrla, ker jih je včasih težko najti; prej je
bilo teh moner veliko, a število se je silno
skrčilo, ko je boljša tehnika v premnogih zrnca
dokazala. Zato je jako verjetno, da se je pri
oblikah, ki še sedaj za monere veljajo, to zrnce
le prezrlo." Torej „monere“ so znanstveno
ubite, ni jih; ne morejo se navajati za dokaz,
da obstoje niža organska bitja od stanice. Toda
morebiti so Haeckelijanci pri najnižih rastlinah
bolj srečni.

In zares ozir bakterij, kamor spadajo gljive
cepljivke, ozir bazillariacej in sorodnih oscil-
lariacej, prirodoslovci še niso edini, da li imajo

cas 20

pravo stanično zrno. Nekateri trdijo, da zrno
obstoji, drugi mislijo, da je razlito po stanici,
ali da zrna vsaj za gotovo ne morejo dokazati.
Iz vseh raziskavanj je toliko razvidno, da tudi
bakterije niso vsaj brezzračne snovi; torej se
ne sme trditi, da so popolnoma brez zrna,
akoravno zrno ni dovršeno; popolnoma brez¬
zračnih organizmov ni.

Prirodoznanci zato sklepajo, da je stanica
najnižji organizem, najnižje živo bitje; ni živih
bitij, ki bi bila bolj ednostavno zasnovana. Po¬
samezni deli stanice ne morejo zase obstati,
zunaj stanice živeti; zato niso samostojna bio¬
loška bitja, ampak le bistveni ali izpcpolnilni
deli stanice same, vse nižje biološke enote so
izmišljotine.

Torej, od kod prvo življenje? Bogotajci
obupujejo; prirodoznanstveno je dokazano, da
se je življenje na zemlji začelo, dokazano je,
da najnižja oblika samostalnega življenja je sta¬
nica z zrnom ali vsaj z zračno tvarjo in nižjih
samostalnih oblik ni, dokazano, da vsaka sta¬
nica prihaja iz stanice, vsako zrnce iz zrnca.
Nemogoča je torej tako zvana praploditev (ge-
neratio aequivoca), prirodoznanski dokazi se
ji protivijo. Haeckel piše v svoji knjigi „pri-
rodna zgodovina stvarjenja": „ako ne sprejmete
hipoteze o praploditvi, onda se morate ....
zateči k čudežu nadprirodnega stvarjenja". Ker
pa Boga ne prizna, zato ne more dopustiti
stvarjenja, ampak morazopet trditi „praploditev“
in sicer „iz splošnih razlogov" in kot „neod-
klonljivo zahtevo prav sklepajočega razuma".

05 21

Ali bi ne bilo bolj znanstveno, ko bi bi! rekel:
„ker se hipoteza o praploditvi protivi vsem
prirodoznanstveniin dokazom, življenja pa v
nekem času na zemlji ni bilo, marveč se je
začelo pozneje, moramo sklepati na nadsve-
tovno stvariteljsko moč, ki je tvarini življenje
podelila, in zato znanost sama zahteva, da pri¬
znamo Boga Stvarnika.“ Kaj ne, to je zahteva
točne znanosti? Vsaj se sme to ime dati edino
trditvi, ki dosledno izhaja iz nepobitnih dej¬
stev; ne more se pa trditi, da je zahteva točne
znanosti, o hipotezi, katera se vsem dejstvom
naravnost protivi.

Od kod torej življenje? Današnja točna
znanost takole odgovori: 1 )

1. Znanosti je prvi vzrok organičnega živ¬
ljenja tudi še dandanes popolna skrivnost;

2. izjalovili so se vsi poskusi, razlagati ga
mehaničnim načinom kot učinek kemično-fizi-
kalnih sil;

3. mora se torej priznati neka višja moč,
ki kemično-fizikalne sile nadvlada, da služijo
višjim zakonom;

4. ta moč se je pa pri prvem začetku
organičnih živih bitij morala spojiti z neorga-
nično tvarjo, da je prve organizme proizvedla ;
to se je moglo dogoditi tako, da jo je Stvarnik
onda v tvar nadodal, ali pa, da jo je pri prvem
stvarjenju v neorganično tvar položil, iz katere
se je pojavila in razvila pod nam nepoznanimi

') Lorinser, Buch der Natur, Bd. 2. v Gander,
der erste Organismus, str. 82.

05 22 SS5

pogoji in ob času, kakor ga je Stvarnik do¬
ločil, ter je provzročila prvo življenje; oba na¬
čina sta po sebi v soglasju s sveto vero in
razodenjem Božjim.

2. Raznovrstnost življenja.

Kako mnogovrstno je življenje ! Imamo
dvoje velikanskih kraljestev, rastlinstvo in žival¬
stvo; v obojem premnogo vrst in plemen, ki
se zbirajo v družine, rede, razrede in oddelke.
Kako so pa vse te razne vrste nastale? ali so
tako vstvarjene, kakor so sedaj, ali so se morda
tekom tisočletij razvile iz ene ali več prvotnih
oblik?

Pri odgovoru na ta vprašanja se ne sme
prezreti paleontologijo, katera nas vodi po raznih
skladih zemlje od sedaj pa nazaj do najstarejših
in pokazuje povsod na nekdanja živeča, sedaj
izmrla živa bitja iz rastlinstva in živalstva. Od¬
govor na stavljena vprašanja nam mora tudi te
ostanke pojasniti.

Zato bomo pa pogledali, kaj nam dokazuje
moderna znanost a>  o raznih izkopinah iz zemelj¬
skih skladov, b ) je li veljavna razlaga Darwi-
nova o postanku raznih vrst in c)  kaj naj sodimo
o moderni razvojni teoriji.

a) Kaj pravi paleontologija 1 )

Predpostavljam, da je čitateljem znano,
kako nam zemlja sama svoj hiter, silovit ali po¬
časen miren razvoj pripoveduje po naravi raznih
skladov, ki jih nahajamo na raznih krajih zemlje

>) Gander, die Abstamnuingslehre, 1904.

OS 23 SSS

in ki na več krajih eden nad drugim leže.
V teh skladih se pa nahajajo okamenjele rast¬
line in živali, katere so v istem času živele in
sicer si te okamenine slede po nekem gotovem
zakonu. Čujmo samo rezultat, ki ga je znanost
do danes dosegla: 1 )

1. V najstarejših skladih ni nobenega sledu
kakega življenja; vendar se pa ne more natanko
določiti meja, kdaj se je življenje začelo;

2. organizmi se ne pojavijo vsi obenem;
vendar pa ne smemo sklepati, da so ravno ob
onem času nastali, v katerem se pojavijo;

3. nekatere skupine organizmov se po¬
javijo hipoma in sicer popolno dovršene in na
visoki stopinji razvoja, ne da bi se iz ostankov
v prejšnjih skladih moglo sklepati, da so bile
že poprej, akoravno v manj razvitem stanju;

4. okamenine živalstva iz najstarejše dobe
nam predstavljajo že vse štiri tipe ali obrise,
v kakoršne sedanje razvrščujemo;

5. kolikor bolj se v skladih približujemo
našemu času, v toliko bolj podobni so razni
organizmi današnjim oblikam;

6. nekatere skupine organizmov so bile
poprej mnogo bolj razvite od današnjih;

7. v starejših skladih se nahajajo kolek¬
tivni tipi, v katerih so združeni znaki raznih
poznejših skupin;

8. v zgodovinskem razvitku organizmov
se pojavi človek najbolj kasno, on je prišel
na svet prav najbolj poslednji.

9 Loc. cit. str. 68. sqq.

C2S 24 SSi

Kako naj se razlagajo ti pojavi vedno
novih vrst in sicer zmiraj bolj popolnih in našim
vrstam zmiraj bolj sličnih? Ali je verjeten poskus
Darvvinov? verjetna moderna razvojna teorija?
Ali so vrste zmiraj stalne in se nobena v drugo
razviti ne more, marveč se mora zahtevati, da
je v vsakem času vsako novo vrsto Bog na¬
ravnost provzročil? Kaj pravi znanost?

b)  Ali ima Dar w in prav? 1 )

Damin razlaga razvoj vseh vrst iz malo¬
številnih praoblik, mogoče, da tudi iz ene. On
je iz raznih vrst po umetnem izboru vzgojil zvrste
(Abarten); o prirodi pa trdi, da je po prirodnem
plemenskem izboru proizvedla vse razne rast¬
linske in živalske vrste. Razvoj se je takole
godil: prvotne oblike so se preveč razplodile,
zmanjkalo jim je hrane in sploh pogojev živ¬
ljenja, zato je nastal boj za obstanek, v katerem
so ostali oni posamezniki, ki so bili bolje raz¬
viti in so torej zmagali in ostali v življenju.
Ta obstanek boljih zvrst v boju imenuje Damin
prirodni plemenski izbor. Ti preživeli posa¬
mezniki so na potomce prenesli le ona svoj-
stva, katera so se v boju za obstanek koristna
pokazala. To podedovanje v boju za obstanek
se je nadaljevalo skozi brezštevilno rodov; ker
so se pa koristna svojstva tekom dolgih časov
nakopičevala, se je prvotna oblika zdatno spre-

‘) Katol. Obzornik 1905, str. 38. sqq. (Remec);
Lehman Philosophie, Bd. II. pag. 89. sq., 265. sqq.;
Gutberlet, der Mensch; Naturphilosophie; posebno
Wasmann, die moderne Biologie.

05 25 3IA

menila. To podedovanje in spreminjanje je pa
provzročilo nove vrste, ki so bile od prvotnih
jako različne in se nam sedaj dozdevajo bitno
različne, kakor da bi ne mogle biti sorodne.

Taka je Darwinova teorija v najglavnejših
obrisih. Zoper to teorijo so posebno modro-
slovci, ker razlaga ves razvoj mehanično in
popolnoma slučajno samo vsled zunanjih raznih
povodov. Pa tudi prirodoslovci jo zametujejo
s svojega stališča, v kolikor se trdi, da ona
sama zase zadostuje za dovoljno razlago raz¬
voja vseh vrst. Vsaj so ravno ona svojstva,
po katerih se razlikujejo vrste, sama po sebi
indiferentna in boju za obstanek poedincu nič
ne koristijo, zato jih pa tudi prirodni plemenski
izbor ni mogel vzgojiti. Pa tudi paleontologija
Darwinizma ne podpira, ker se nikjer ne na¬
hajajo oni prehodni obliki iz ene vrste v drugo,
katerih bi pa moralo biti neizmerno število, vsaj
se je spreminjevanje vršilo polagoma skozi
mnoga stoletja. Rastlinstvo in živalstvo namreč
starodavnih časov spada ravno tako kakor da¬
našnje v razne določene sestave razredov,
redov, družin, plemen in vrst.

Ni čuda, da se Darwinova hipoteza zmeraj
bolj in bolj opušča, ter jo prirodoslovci ostro
pobijajo. Dr. Driesch piše v listu „Biologisches
Zentralblatt" 1. 1902, str. 182 >): „Za razumnike
je Darwinizem vže zdavno mrtev; kar se zanj
še spregovori, to je le pogrebni govor po
načelu: de mortuis nihil nisi bene in s prizna¬
njem, da je nezadosten."

>) Wasmann, loc. cit. str. 173.

^35 26 SSi

Le Haeckel in njegovi pristaši razvijajo in
zagovarjajo Darwinizem, katerega so pa še na
obe strani raztegnili: na začetek življenja in
do človeka. Haeckel je za svojo hipotezo strastno
zavzet in jo skuša podpreti posebno z „bioge-
netičnim zakonom", o katerem pozneje neko¬
liko besedi; toda skuša jo podpreti tudi kar
naravnost s prevarami. Že kot mlad duhovnik
sem se po potrebi tudi s to stroko pečal in
že onda sem čital dokaze, da Haeckel v svojih
obrisih predmetov ni načrtal natančno, ampak
da je obrise tako popačil in priredil, kakor je
bilo za njegove hipoteze ugodno. Dokaze za
to čitam zopet v „Katoliškem Obzorniku".')

Zato se s Haeckelnom ne pečajmo posebej,
pa tudi Darvinove descendenčne teorije se ne
moremo okleniti, ker nikakor ne zadostuje.

c.)  Ali naj se stalnostne teorije držimo?

Darwinizmase plašimo, ker gre tako daleč,
da taji Boga in dušo in večnost. Zato zame¬
tujemo Darwinizem tudi iz bogoslovnega in
modroslovnega stališča, saj je bogoslovno in
modroslovno dokazano, da je Bog Stvarnik,
da je duša, da je večnost. Videli smo, da nas
do teh resnic vodi tudi prirodoslovno razmo-
trivanje o početku sveta in o početku življenja
na njem.

Zato se nam pa tudi zdi, da ozir raznih
vrst v rastlinstvu in živalstvu ne bi smeli od¬
stopiti od stalnostne teorije, to je, zdi se, da
moramo trditi, da so vse sedaj obstoječe vrste

0 Leto 1905, str. 52.

27

stalne, nespremenljive, in ravno take, kakor jih
je vstvaril Bog. Zdi se, da tako zahteva sveto
pismo; pa tudi izkušnja v prirodoznanstvu nam
v naši dobi ne pokaže ne enega prehoda iz
ene vrste v drugo ali v kako novo.

Ako pa pogledamo nazaj v zgodovino
zemlje in njenih skladov, kakor smo storili
zgoraj str. 24 (1-8) se nam mora čudno zdeti,
da nahajamo o početku sicer skoraj vse razne
glavne oblike rastlin in živali, toda le v manj
popolnih zastopnikih; potem pa nastopijo v
raznih novejših skladih popolnejše oblike kar
hipoma; te oblike so današnjim toliko bolj po¬
dobne, kolikor se jim po času bolj približujejo.

Vprašamo se: ali so mar silne katastrofe
ob koncu raznih geoloških dob prejšnje orga¬
nizme popolnoma uničile in je ob začetku vsake
nove dobe Bog popolnejše oblike iz novega
vstvaril, ali pa bi se moglo in morda moralo
trditi, da so vse te zaporedne oblike sorodne
in so se poznejše iz poprejšnjih razvile?

Ali se sme tako odgovoriti ? Katera veda
naj tukaj določuje? Gotovo da prirodoslovna.
Vsaj je njena naloga raziskavati dejstva, ki so
dana in potem iz teh dejstev izvajati zakone,
po katerih so se vršila. Na njo ne spada vpra¬
šanje, od kod početek sveta in odkod početek
življenja: ha to odgovarja modroslovje, da je
početek sveta in njegovih razvojnih sil, kakor
tudi početek vsega življenja od Stvarnika.

Ne more pa modroslovje povedati: kdaj
se je življenje začelo, koliko živih organizmov
je bilo s početka, in po katerih zakonih so se

28  SSi

organizmi razvijali v razne rede, družine, ple¬
mena in vrste; na ta vprašanja mora in more
odgovoriti le prirodoznanstvo in sicer ono trezno,
ki se zaveda svojih dolžnosti in svojih meja,
ne pa ono, katero stoji na predpostavi, da se
do osebnega Boga priti ne sme, da se mora
torej ves razvoj razlagati mehanično.

No, kaj pa je prirodoznanstvo o teh treh
vprašanjih že dognalo? Precej.

O času se nič posebno točnega ne ve.
Do zadnjega časa se je trdilo, da se prvo živ¬
ljenje pokaže v kambričnih skladih; sedaj pa
se je po daljšem raziskavanju dokazalo, da se
je življenje še poprej začelo.

V kolikih prvotnih praoblikah se je pa za¬
čelo? Prav verjetna je hipoteza in z mnogimi
dokazi utemeljena,!) da so sedanje sistematične
vrste enega plemena med seboj sorodne in
tudi sorodne z geološkimi nižjimi obliki istega
plemena; tudi za razna plemena ene družine
je že precej dokazov, da so si sorodna in
imajo v geoloških dobah isto steblo, iz kate¬
rega so se razdvojila. Kolikor pa više stojimo,
toliko manj dokazov imamo za tako sorodnost
in zdi se, da so najvišji oddelki organizmov
zares prvotni. Tudi bi se mislilo, da v razvoju
vseh sedanjih vrst iz nekoliko prvotnih orga¬
nizmov so si sledile bolj dolge stalnostne in
krajše razvojne dobe. Sedaj smo v stalnostni
dobi, zato ne opazimo v sistematičnih vrstah
nobene bitne izpremembe.

>) VVasmann, Biologie, posebno str 204-273.

29 SEi

K taki descendenČni teoriji nagiba sedaj
večina resnih prirodoznancev in išče tudi vzroka
za tak razvoj, za tako descendenco. Sami zu¬
nanji vzroki nikakor ne zadostujejo, ampak za¬
htevati moramo pred vsem notranjih vzrokov
takemu razvoju; saj zunanji vzroki sami po
sebi ne bi mogli razvoja spodbuditi in izvr¬
šiti, ako v organizmu samem ne bi bilo za
to pripravnosti in sposobnosti in nagnjenja.
Kakošni so ti vzroki, to naj raziskuje prirodo¬
slovna znanost.

Take descendenčne hipoteze nečemo iz¬
podbijati; naj jo le prirodoslovci razjasnjujejo,
naj le prirodne pojave po njej razlagajo, naj
le poskušajo dokazati, da je res popolno ver¬
jetna: nam je to prav, saj se onda divno vjema
z že priznano hipotezo Kant-Laplacejevo o
postanku in razvoju sveta, o postanku in raz¬
voju zemlje. Razvoj zemlje je geološki in za-
jedno paleontološki. Ta sklad nas tudi nagiba,
da se oklenemo te omenjene descendenčne
hipoteze.

Wasmann pravi: 1 ) „Ako hočemo moderno
descendenčno teorijo, v kolikor služi bogo-
tajstvu, uspešno pobijati, moramo skrbno raz¬
ločiti, kaj je v njej resničnega, kaj zmotnega.
Onda bodemo nasprotniku izvili orožje iz rok
in ga z onim in istim orožjem pobili, s ka¬
terim je mislil, da nas je že popolnoma pre¬
magal. Ako se pa lokavi taktiki modernih bo-
gotajcev pripustimo zapeljati na to, da sploh

‘) Biologie, str. 184.

'cas 30 SEi

vsak mogoč razvoj odbijamo, ustrežemo jim
in jim zmago olahkotimo. Zagazimo v slično
zagato kakor borivci zaPtolemejev sistem zoper
Kopernikovo svetovno naziranje. Morali so ostati
v obrambi in se zadovoljiti s tem, da so kak
dokaz protivnikov kot pomanjkljiv spodbijali.
Tako stališče se pa ne more dolgo držati; treba
se umikati in umikati, dokter nisi popolnoma
premagan. Ako nečemo, da naše krščansko
svetovno naziranje ne podleže že napadom mo¬
dernega prirodoslovno - modroslovnega mo¬
nizma, moramo se odločiti za pogumen naskok;
moramo se polastiti sovražnikovega arzenala
in pripoznati, kar trdi resničnega in onda izvito
mu orožje obrniti zoper njega samega.

III. Prvi človek.

Kakor vidim iz „Naroda“, se je v „Mest-
nem domu“ tudi o človeku govorilo in sicer
v smislu, da je on le najbolj razvita žival. Moj
Bog, ali se je tudi tem trditvam ploskalo? Ali
so se te trditve znanstveno dokazale ? Srce me
boli, ko se moram kot duhovni pastir tudi
olikanih krogov iti borit za čast in dostojan¬
stvo naše človeške nature, za čast in visokost
našega rodu.

Vprašajmo se, kdo je opravičen o človeku
razpravljati? ali samo zoologija? in kake do¬
kaze nam ponujajo prirodoslovci za drzno tr¬
ditev, da je človek živalskega rodu. 1 )

■) Wasmann, die moderne Biologie, str. 275—304.

vas 31 S5A

1. AH je zoologija kompetentna P

Žalibog je mnogo zoologov, kateri ve-
doma ali nevedoma stoje na stališču, da je
edino zoologija kompetentna govoriti o bit-
nosti in postanku človeškem. Te prirodoslovce
primerja Wasmann črkostavcu, ki bi bistvo in
postanek Mozartovih simfonij presojeval edino
s stališča tiskarskega črnila. Katera znanost naj
pa razsoja o človeku, o njegovi bitnosti in po¬
stanku ?

Na tem mestu nečem govoriti o bogo¬
slovni znanosti, pač pa naglašam modroslovje,
in sicer dušeslovje, katero ravno duhovno živ¬
ljenje človeško raziskuje in sicer na podlagi
opazovanja samega sebe in raznih življenjskih
pojavov v človeku.

Ko dušeslovje vse notranje delovanje člo¬
vekovo preudarja, sklepa na izvor tega delo¬
vanja. Iz narave delovanja pa sklepa, da delo¬
vanje ne more izvirati iz telesne snovi, marveč
da se more porajati edino iz nematerijelnega
ednostavnega samostalnega začetnika, ki za de¬
lovanje sicer potrebuje telo, toda v delovanju
samem, torej tudi v bitnosti svoji od telesa ni
odvisen in ga imenujemo duhovno dušo. Ako
se to duhovno življenje primerja s pojavi ži¬
valskega življenja, katero se edino okoli po-
čutnih predmetov suče, dozna se neizmerna,
bistvena razlika med človekom in živaljo. Žival
nima sposobnosti za duhovno abstrakcijo, po
kateri pridemo do splošnih pojmov stvari, s
katerimi se vrši mišljenje in so podlaga svo-

05 32 S55


bodni volji, zato pa tudi nima proste volje,
nima govora, nima znanosti in napredka, nima
religije, nima morale.

Teh bistvenih razlik, ki tvorijo nepremost¬
ljiv prepad med človekom in živaljo, ni mo¬
goče tajiti. In vendar jo taje površno misleči
učenjaki, tajiti jo pa morejo le onda, ako du-
šeslovje kot posebno znanost naravnost za¬
vržejo in edino zoologiško razmotrivanje pri¬
znajo kot merodajno za primerjajoče dušeslovje.
Razmotriva se na človeku edino to, kar ima z
živaljo sličnega, ono pa, kar človeka od živali
loči, nad žival povzdiguje, si prizadevajo raz¬
ložiti trdeči, da so se te razlike morale počasi
iz živalstva razviti, ker drugače bi jih ne bilo.
Tu se pojavi ona zgoraj pograjana enostranost
črkostavca: skrivaj se predpostavi, da je zoo-
logično razmotrivanje človeka edino kompe¬
tentno in na tem popolnoma napačnem sta¬
lišču se proizvaja vsa sodba o človeku in nje¬
govem dušnem življenju.

Da, tudi religija in morala, tako dosledno
nadaljuje Wasmann, obstoje za golega zoologa
le v toliko, v kolikor sta se „iz živalskih za¬
četkov razvili". Kar seže više, o tem se lahko-
umno trdi, da je „bajka, prazna vera, suženjstvo
duha i. dr.“ Taka trditev vse verske nauke po¬
polnoma odpahne, z njimi pa tudi najbolj
močne nagibe za našo nravnost. O dogmah
ne more biti govora, vera v osebnega Boga
in Stvarnika je že davno premagano stališče,
z večnostjo in peklom se le še hribovski pa¬
stirji strašijo. Trditev, da bivanje osebnega

I

05  33  ^

3

Boga nujno zahtevajo tudi zoološka dejstva,
o ta trditev se z gnjevom zavrača, ker onda
bi zoologija ne bila več čista zoologija, ampak
zmešana z metafiziko.

Tu se pa vidi zopet ona pogubna eno-
stranost. Pomisli! Čisto zoološki misleči učenjak
more biti dvoje: prvič agnostik, ki trdi, da
njegov um in njegovo mišljenje ne sega čez
meje zoološkega spoznanja; ako tako trdi, ob¬
sodi se v duhovno omejenost in duh svoj
vklene v nevredne verige; ali pa drugič kot
monist omenjene meje prekorači, in trdi, pr¬
votno bitje se je v človeku razvilo do najvišje
stopinje živalstva; ako tako trdi, ne misli več
golo zoološko, ampak z zoologijo spaja me¬
tafiziko ravno tako kakor oni, ki iz zooloških
dejstev sklepa na osebnega, nadsvetskega, vse¬
mogočnega Boga: razlika med obema je edino
ta, da prvi sklepa popolnoma napačno, drugi
pa popolnoma prav.

Koliko veljave imajo torej trditve v vse-
učiliščnih učilnicah ali pa v strokovnih in ne¬
strokovnih listih, da je izvor človeka iz ži¬
valstva zoološko dognana resnica? Te trditve
nimajo prav nobene dokazne moči, vsaj ne
raziskujejo človeka, kakoršen je sam po sebi,
ampak le kakoršen bi po njihovih zooloških
nazorih moral biti, namreč gola žival; za to,
kar je dušno, duhovno, zoolog nima smisla.
Ta pomanjkanja razumnosti za pojem o duhu, o
duši nam globoko misleči Karol Ernest pl. Baer
v nastopnih primerah prav lepo pojasnjuje: 1 )

>) Loc. cit. str. 248.

05 34

„Nekdo čuje lepo melodijo proizvedeno
na rog; morda se na njo spominja, nikakor
pa ne misli, da se je sama odigrala. Pršica,
ki je sedela v rogu, ko se je vanj puhalo, mu
pravi: kaj melodija? neumnost! dobro sem ču¬
tila, da je bil to le silen veter, ki me je iž
roga vrgel. Toda pajek, ki je na rogu sedel,
trdi: to pa že ne, ni ne melodije, ne silnega
vetra! ampak le tresljaji so sedaj bolj nagli,
sedaj bolj počasni, vsaj sem jih dobro čutil!
Obe živalici imata prav s svojega strokovnega
stališča, toda nobena ni imela razumnosti za
melodijo. Ali vzemimo, popotnik je sredi Afrike
izgubil zvezek not. Najde ga navaden divjak,
mislil bo, to je snopič suhih listov. Hotentot,
ki je morda že v zvezi z Evropejci, bo spo¬
znal, da je to papir; kolonist da so note;
izobražen glasbenik pa bo v teh notah videl
morda Mozartove ali Beethovenove kompozicije.
Ravno tako, pravi Baer, je s premišljevanjem
duhovnega; kdor nima nagnjenja in razuma za
spoznavanje duhovnega, naj ga ne raziskuje,
pa naj tudi o njem ne sodi, zadovolji'naj se
s svojim lastnim „jaz“. Da, prirodoslovec je
nekako opravičen postati ob meji duhovnega,
ker tukaj preneha sigurna pot njegovega opa¬
zovanja in popolnoma ga zapuste njegovi zvesti
vodniki, mera, tehtnica in uporaba zunanjih
čutil. Le pravice nima trditi: ker jaz ničesar
ne vidim in ničesar meriti ne morem, gotovo
tudi nič ne obstoji; tudi ne sme trditi: le to
obstoji, kar je telesno in se more meriti, tako
menovano duhovno izvira iz telesnega in je

S3S 35 SSi

le njegovo svojstvo ali njegov pridevek. V
teni slučaju bi ravno tako sodil kakor Hotentot,
ki je le točke in črte videl, ne pa glasbo, ali
kakor učeni pajek, ki je štel tresljaje roga, ni
pa čul melodije.“

Te besede, pravi Wasmann,i) naj pre-
vdarjajo vsi oni, ki z Haeckelom, Biichnerom
in drugimi materijalisti trdijo, da je človeška
duša prazna sanjarija in to zato, ker je nad
njihovo jako enostransko razumevanje prirodnih
pojavov preveč vzvišena.

Ker je pa človeška duša od živalske bitno
različna in netvarinsko duhovno bitje, zato se
nikakor ne more razviti iz živalske duše, ampak
je naravnost ustvarjena. Še glasovih Wallace,
ki je darwinist, isto trdi.2) Vendar se mora pa
šele onda reči, da je bil človek ustvarjen, ko
se je duša spojila s „telesom vzetim iz zemlje".
Toda ni nam znano, da li je telo neposredno
od Boga narejeno iz že ustvarjene in do go¬
tove stopinje razvite tvarine, ali pa le posredno.
Prvo se dozdevno bolj vjema s svetim pismom
in zato tudi večina bogoslovcev tako misli;
drugo je pa tudi mogoče in dopustno, vsaj
je za pojem stvarjenja človeškega telesa po¬
trebno le to, da je Bog ustvaril prvo snov in
tej snovi dal zakone, po katerih se je iz nje
razvilo človeško telo.

Katero mnenje je pravo ? Za gotovo ne
vemo. Wasmann3) pravi: „Moglo bi se pritr-

0 Loc. cit. str. 279.

2) Pri VVasmannu str. 279.

3 ) Loc. cit. 283 sq.

CžS 36 SSi

diti onemu, ki bi dokazoval, da je začetek člo¬
veškemu telesu od Boga ustvarjena prastanica
in bi bili torej najstarejši predniki človeka orga¬
nizmi, ki so imeli življenje proste stanice;
pozneje so bili živalska bitja, ko je organsko
življenje bolj napredovalo in se je razvilo živ¬
čevje s čutili ter je v njem postala počutna
duša; po tej duši se je organizem še bolj iz¬
popolnjeval posebno z večim razvojem možgan,
dokler ni postal sposoben, da sprejme du¬
hovno dušo in z njo vse življenje. Tudi pri
tej hipotezi bi bil človek postal človek še le
v trenutku, ko mu je bila duša ustvarjena; toda
tudi na prejšnjih razvojnih stopinjah ni bil nikoli
naravnost rastlina ali žival, ampak razvijajoči se
človek . .

Tako bi se morda moglo misliti stvarjenje
človeka; toda od misli do resničnosti dejstva
samega je še neizmerno daleč. Zato se pa
sedaj vprašamo, da li se je človek po svojem
telesu morda vendar le iz živalstva razvil?

2. Jeli razvoj iz živalstva dokazan?')

Na katerem stališču stoji v tem oziru zna¬
nost sedaj?

Haeckelijanec Wiedersheim je leta 1882.
napisal knjigo „Der Bau des Menschen als
Zeugnis fur seine Vergangenheit"; leta 1892.
je ta knjiga doživela že tretjo izdajo. Po ne-,
govem bi bil človek sestavljen jedino iz delov

9 Wasmann, ibid. str. 284 — 307; Gander die
Abstamniungslehre str. 45—160.

^SS 37

ki so živalskim podobni ali iz živalstva pre¬
ostali; ni ga skoraj organa v človeku, katerega
Wiedersheim ne bi porabil v dokaz, da se
je človek iz živalstva razvil. Da, prav natančno
do najneznatnejših potez nam opisuje svojega
predčloveka, kakor da ga je z lastnimi očmi
gledal. Toda vse to je gola domišljija; noben
dokaz ni pristen in veljaven, kakor sta Haman
in Ranke v svojih delih točno dokazala! 1 ) Zato
se nam s temi sanjarijami ni treba pečati.

a)  B i o g e n e t i č n i zakon.

Toda, kaj pa biogenetični zakon? Saj
nam ta zakon izpričuje, da se je človek iz
živalstva polagoma razvijal in nazadnje razvil do
sedanje stopinje. Iz dejstva namreč, da so si za¬
metki raznih živali toliko bolj slični, kolikor manj
so razviti, je Haeckel sklepal, da vse živali
izhajajo iz enostavne praoblike in da ta raz¬
voj celega rodu v razvoju zametka ponavljajo.
„Zgodovina zametka je skrajšana zgodovina
rodu“, trdi Haeckel in hoče reči, da v kratkem
razvoju zametka vsa bitja ponavljajo ves razvoj,
po katerem so se v teku milijonov let od naj¬
nižjih oblik do današnje stopinje razvila. Tako
Haeckel in njegovi pristaši.

Ali ta zakon obstoji? Reči moramo, da
ne, ker se v razvoju nahaja mnogo več izjem,
kakor pa tega pravila. Večina stopinj v raz¬
voju posameznih živali se namreč nikakor ne
vjema s hipotetičnimi stopinjami v razvoju iz
prvotnih oblik. Zoper to dejstvo si je Haeckel

') Wasmann ibid. str. 286.

05 38 ®

pomagal trdeč, da je tukaj priroda tek razvoja
popačila. Toda ne priroda, ampak on sam je
skušal prirodni razvoj popačiti in ljudi pre-
variti s tem, da je z istim klišejem ponatisnil
slike treh različnih zametkov, ki so seveda
onda bili podobni. 1 )

Sam Haman, učenec Haeckelov, trdi: „Iz
spremembe jajca v dovršene oblike se nikakor
ne da sklepati na prednike dotične živali; tako
sklepanje je kar nemogoče. Razvoj zametka po-
kazuje, da se nobena oblika ne ponavlja, ampak,
dajerazvitek n. pr. živali z hrbtenjačo odzačetka
ves drugačen od onega pri živali z članki. “ 2 3 )

Poglejmo razvoj pri človeku. Da je na
nekih stopinjah razvitka nekako podoben sto¬
pinjam, ki so v nekaterih živalskih vrstah stalne,
ni čudno, ampak lahko razumljivo. Saj se
zametek razvija od ednostavnosti k veči se-
stavnosti, od oblik bolj splošnih do bolj do¬
ločenih; saj se začne z enostaničnim stanom
in mora iti skozi razne večstanične, dokler
ne pride do svojega vrhunca, kateremu je
tekom razvoja zmeraj bolj in bolj podoben.
To mora biti, če bi tudi ne bilo onega hipo¬
tetičnega razvoja raznih živalskih vrst od ene
ali od nekoliko prvotnih. In Haeckel trdi, da je
razvoj človeškega zametka očito ponavljanje
njegove rodovinske zgodovine! To je prazna
domišljija in sanjarija!3)

') Wasmann ibid. str. 288; Gander, ibid. str. 89.

2 ) Haman, Entwicklungslehre str. 38, pri Gan-
derju str. 86.

3 ) Bolj obširno glej Wasmann ibid. str. 188 sqq.

05 39 SEi

^Sorodnost z opico.

Vkljub temu se trdi in oznanja sorodnost
z opico; tu imamo dve hipotezi: ena trdi ne¬
posredno sorodnost človeka s podobnimi mu
opicami, s primati; druga pa to sorodnost na¬
ravnost izključuje in trdi samo daljnjo sorod¬
nost človeka in opice v skupni hipotetični
obliki, ki se menda nahaja v starotercijerni
ali še predtercijerni dobi.

Znanost torej še omahuje; no, kako pa
dokazuje svoje hipoteze?

Za prvo hipotezo se navajata posebno
dva dokaza. Prvi govori o tako zvani „placenti"
v zametku in trdi sorodnost človeka z opi¬
cami „primati“, ker imata enostavno „disco-
placento", med tem ko imajo nižje opice
„bisdiscoidalno placento". Toda te podobnosti
prav nič ne dokažejo; vsaj se ne ve, da li
so učinek sorodnosti ali so se pa razvile
radi sličnih življenjskih potreb tekom razvoja.
In zares najnižji sesavci „placente“ nimajo,
najvišji jo pa imajo. V novejšem času so
našli „placento" tudi pri nekaterih členonožcih
in še celo pri indijskem škorpijonu. Ali bi
smeli trditi, da je sesavcem in človeku praded
indijski škorpijon?

Toda Friedenthal') je našel nov dokaz za
gornjo trditev, našel je namreč krvno sorod¬
nost človeka z opicami „primati“. V popu¬
larno-znanstvenih krogih so njegova poročila
precejšnjo pozornost vzbudila. Kri človeška

') Glej Wasmann ibid. str. 291 sqq.

03 40 Š53

namreč in ona višjih opic ima slične kemične
lastnosti, ki so pa še slabo dokazane. Toda
ali je znanstveno dopuščeno, da se radi ke¬
mičnih sličnosti krvi sklepa na isti rodovinski
začetek? Ali je mar kemična sličnost in ro-
dovinska sorodnost isto? Sklep bi bil le onda
veljaven, ko bi se poprej dokazalo, da ke¬
mična sličnost izvira edino iz neposrednega
krvnega sorodstva. To pa ne velja, ker onda
bi bil tudi rak soroden s podgano, vsaj se
ista kemična sličnost nahaja v krvi obeh.

Rodovinska sorodnost torej med človekom
in višjimi opicami se je kaj slabo dokazala
in vendar stoječ na teh dokazih kliče Frieden-
thal: „Ne samo, da od opic izhajamo, marveč
smo sami prave opice!"

Iz tega vidimo, da hipoteza o narav-
nostnem sorodstvu človeka z višjimi opicami
še ni prav nič dokazana; skoraj gotovo tudi
nikoli ne bo, ker je v popolnem nasprotju z
drugo hipotezo o živalskem rodu človeka.
Ta druga hipoteza bližnjo sorodnost človeka
z višjimi opicami kar naravnost taji. Po njej
sta človek in višja opica le skrajna člana dveh
neodvisnih, samostalnih razvojnih vrst, kateri
izhajata iz enega prvotnega debla o početku
tercijerne dobe ali pa še pred njo. Tako trdi
Klaatsch iz Heidelberga in več drugih antro¬
pologov.

Ne bodemo govorili o telesnih razlikah
in sličnostih pri človeku in opici. Ako se
pogleda razvoj možgan, zato potrebna vzrav¬
nana hoja človekova, ter tej hoji primerni sestav

'C35 41 S5A

rok in nog, mogli bi samo v tem oziru k
večemu pritrditi Moricu AIsbergu,ki  raziska-
vanja omenjenih antropologov sklene s stavkom:

„da je človek z opico naravnost soroden,
o tem se še misliti ne more; o tem sorod¬
stvu se more govoriti le v toliko, da sta oba
združena edino v korenini istega rodovnika,
kar konečno za vse sesavce velja."

Toda pritrdimo Wasmannu, * 2 ) ki pravi, da
tudi ta stavek ne velja, ker se mu protivi vsa
paleontologija.

c)  Paleontologija.

Naj ima besedo paleontologija. Ako se
je človek tekom stotisočletij polagoma razvijal
iz kake prvotne oblike, morala bi nam pa¬
leontologija na tem rodovniku vrstoma po¬
kazati prav mnogo članov med prvotno obliko
in človekom, kakor je sedaj. Saj nam pale¬
ontologija pri rodovniku opic pokazuje razna
opična plemena (30 plemen polopic, 18 ple¬
men pristnih opic) zakopana v raznih pla¬
steh od tercijerne dobe do danes; toda hi¬
potetični rodovnik človekov nam ne pokazuje
niti enega fosilnega plemena, niti ene fosilne
vrste: človek prednikov nima.

Toda v „Mestnem domu" se je drugače
trdilo. 3 ) Opisovali so se predniki človekovi, ki
naj bi bili nekakov prehod iz opic k človeku.
Rekli smo ravnokar, da hipotezo o direktnem

0 Die Abstammung des Mensclien pri Was-
mannu loc. cit. str. 295.

2 ) loc. cit. str. 295.

3 ) Slov. Narod št. 13 leta 1905.

<35 42 SSA

sorodstvu človeka z opicami prirodoslovci sami
kot nedokazano in nemogočo opuščajo; že s
tega stališča nam morajo one prehodne oblike
jako sumljive biti. Vendar si jih oglejmo.

Soditi po poročilu „Narodovem“, se je
najbolj naglaševal „Pithecanthropus erectus“,
„vzravno hodeči opični človek", o katerem se
je trdilo, da je ona zaželena prehodna oblika,
med opico in človekom. Vprašajmo o tem pri-
rodoslovce.

Gander o tem „Pithecanthropus-u“ takole
piše: •)

„Leta 1891 je zdravnik Dubois našel na
Javi fosilni vrh lobanje, kost iz stegna in dva
kočnjaka. Lobanja se je dozdevala biti od
opice, kost iz stegna pa od človeka. Dubois
in drugi raziskovavci so trdili, da se je sedaj
našel dolgo iskani srednji član med opico in
človekom. Da je lobanja od opice, se je kmalu
za gotovo dokazalo; celo anatom Schvvalbe,
pristaš opične teorije, to kar naravnost pove
(v Zeitschrift fiir Morphologie und Anthropo-
logie) in sicer bi oblika kosti na čelu kazala
na pasjo opico ..."

„Kost od stegna je pa v anthropološkem
zavodu v Monakovem Dr. Bumiiller točno raz¬
iskoval in je prišel do zaključka, da je tudi
ta kost od opice . . . Dubois je prvi svoji pri¬
javi dodal tako nedoločen obris najdenega
vrha lobanje, da se ni mogla zopet meriti in
kost od stegna se je v resnici dozdevala, da
je človeška. Virchovv je dal napraviti prav

9 Abstammungslehre 144 sqq.

43 SSi

točen obris tega najdenega vrha lobanje in
je kaj lahko dokazal veliko razliko med to
in med ono človeško najdeno v Neandertalu.
Potem pride Dubois v izredno sejo berlin¬
skega antropološkega društva; ko je čul vse
razne prigovore proti njegovim trditvam, je
moral opični značaj najdenih predmetov sam pri¬
znati. „V poznejši publikaciji je podal poprav¬
ljeni obris dotične lobanje, ki je popolno opična
in je tudi mera popravljena. On prizna, da so
morali veliki možgani biti mnogo manjši, kakor
jih je poprej cenil." (Beck). O tem se pa nič
ne čita v listih privržencev opične teorije."

„ Sploh je pa razvidno, kako negotovo je
računanje velikosti možgan, ako'se ima samo
vrh lobanje pred seboj. Virchovv jasno trdi:
„po mojem mnenju je nemogoče pokazati,
kakošen je bil spodnji del lobanje, ki spada
k temu ali onemu vrhu njenemu" . . .“

O kosti iz stegna je pa Bumiiller po na¬
tančnem raziskovanju prišel do tega sklepa:
„Na vsaki kosti opice bomo dobili znake, ki
so tudi na človeški; od tod pa v posameznih
slučajih ne smemo sklepati, da je to podobna
oblika, ampak le to moramo in moremo trditi,
da pri določitvi vrste ali plemena je odločilen
splošni tip. Da je pa pri Pithecanthropusu
splošni tip oni od opice, je dovolj dokazano."

Čujmo še, kaj o tem Pithecanthropusu
piše Wasmann;i)

„Ne more biti govora o tem, da je Pi-
thecanthropus erectus zvezni član med višjimi

>) Loc. cit. str. 297 sqq.

44 SKi

opicami in človekom; ker sta namreč človek
in opica, ako se morfologično prispodabljata,
skrajna člana dveh razvojnih jako daleč raz¬
dvojenih vrst, je že samo po sebi izključen
vsakoršen zvezni član iz starodiluvijalne ali
mladotercijerne dobe. Razen tega ima naš
Pithecanthropus sicer nekoliko lastnosti, ki bi
ga postavile med opice in človeka, toda druge
ravno nasprotne posebnosti ga stavijo med
nižjimi in vižjimi opicami našega časa. Na te
posebnosti je opozoril sam profesor Schwalbe,
kateremu je gotovo na tem ležeče bilo, da
Pithecanthropusa visoko oceni in kar se da
človeku zbliža. Zato tudi Klaatsch, Schvvalbe in
drugi nikakor ne pritrjujejo zdravniku Dubois,
kateri je vsekako hotel in še hoče v Pithecan-
thropusu dokazati davno zaželenega in od
Haeckela prorečenega opičnega človeka. Sma¬
trajo ga in sicer po pravici kot postransko
vejo opičnega debla, ki se vsled nekih po¬
javov približuje človeku. Pithecanthropus torej
nikakor ni v rodovniku človeškem, ampak je v
rodovniku sedanje opice. Zato se pa ne more
več uporabljati kot dokaz, da se je človek
razvil iz živalstva." Tako Wasmann. Kaj ne,
kako drzovito igra z resnico, kdor v teh okol-
nostih trdi, da je Pithecanthropus očividen
dokaz za živalski izvor človeka! O kako se
ljudstvo vara!

Nekatere druge izkopine naj samo omenim.
Mnogo se je govorilo o človeku Neander¬
talskem". Na Nemškem namreč je iz neke
dupijine v „Neandertalu“ voda priplavila vrh

C25 45

lobanje, o kateri se je sicer trdilo, da ima
tip prehodne oblike od opice k človeku, toda
o kateri se je dokazalo, da se ta oblika po¬
polnoma sklada z lobanjo ljudi, ki še sedaj
tam žive, in kakor je Schaffhausen izmeril, bi
možgani merili 1220 cm  3, torej več kakor pri
sedaj živečih manj razvitih vrstah ljudi. Isto
velja o krapinskih okostjih in o predzgodo¬
vinski lobanji od Spy. i)

Paleontologija torej dokazuje, da človek
prednikov nima, ampak da se brez prednikov
v diluvijalni dobi hipoma pokaže.

Naj nam to trditev dokaže še prof. Branco,
direktor na geologično-paleontologičnem za¬
vodu vseučilišča v Berlinu. Na kongresu zo¬
ologov v Berlinu leta 1901 je govoril o fo¬
silnem človeku". Vsi so govornika napeto
poslušali, radovedni kaj misli ta strokovnjak
o izvoru človeka iz živalstva. Wasmann je bil
pričujoč in si je govor stenografiral. * 2 ) On piše:

„Glavna vsebina tega govora je bila na¬
stopna: človek se nam v zgodovini zemlje
pojavi kot homo novus, kot nekaj popolnoma
novega, ne pa kot potomec prejšnjih rodov.
Večina današnjih sesavcev ima dolgo vrsto
fosilnih prednikov v tercijerni dobi, človek
pa se hipoma in neposredno pojavi v dilu¬
vijalni dobi, ne da bi poznali kakega tercijer-
nega prednika. Tercijernih človeških ostankov
še ni; jako dvomljive vrednosti so pa sledovi

9 Wasmann, loc. cit. str. 300 sq.; Gander, loc.
cit. str. 138. 140.

2 ) Loc. cit. str. 302 sq.

® 46  ®

človeškega življenja, o katerih se je mislilo,
da so se v tercijerni dobi našli. Pač pa se
nahajajo pogosto ostanki človeka v diluviju.
Toda diluvijalni človek se pojavi kot popol¬
noma razvit homo sapiens, umen človek. Ve¬
čina teh najstarejših ljudi je imela čelo in
lobanjo, na kakoršno bi smel vsakdo izmed nas
biti ponosen. Niso imeli bolj dolgih opičastih
rok, tudi ne bolj dolgih opičastih krajnih zob:
ne, diluvijalni človek je v vseh svojih delih
pristen človek."

Temu učenjaku se lobanja „Neandertalska“
in ogrodje „Spyjsko“ dozdeva kot edina iz¬
jema. Toda lahko rečemo, da so te izjeme
le preveč negotove in take, da se morejo
različno razlagati, pa zato zgornjega dejstva
spremeniti ne morejo.

In profesor Branco sam se vpraša: „Kdo
je bil prednik, praded človekov?" in si da sam
pristno znanstven odgovor: „Paleontologija nam
o tem ničesar ne pove; ona ne pozna nobe¬
nega pradeda človekovega." Ako prof. Branco
potem ob koncu trdi, da se mora človek vendarle
smatrati kot najbolj razvita žival, se pač tej ne¬
doslednosti ne smemo čuditi, vsaj je govoril
zoologom, ki edino zoološko vse presojajo.
Dobro piše Wasmann'): „V prvem delu je
govoril Branco kot strokovnjak in je prišel do
sklepa: mi ne poznamo nobenega prednika
človekovega; h koncu pa, ko ni več kot stro¬
kovnjak govoril, je svoj znanstveni sklep po¬
slabšal in je dodal: vkljub temu moramo iz

‘) Loc. cit. str. 303.

<35 47

čisto zoološkega stališča verovati, da človek od
opic izhaja! „Sapienti sat!“ Zares, kaka vera doka¬
zanim dejstvom ravno nasprotna! Mi pa z Reinke-
jem trdimo: „Dostojanstvo znanosti zahteva iz¬
javo, da ona o začetku človeka ničesar ne ve.“ ] )

IV. Sveto Pismo.

Slišali smo, da se more priznati Kant-
Laplacejeva hipoteza o razvoju vesoljstva in
naše zemlje po prirodnih zakonih iz prasnovi
in da se sme o razvitku življenja v rastlinstvu
in živalstvu tudi priznati ne ravno Darwinova,
pač pa moderna descendenčna ali razvojna hi¬
poteza, za kar se pa zahtevajo milijoni let.

Toda, kaj pa sv. Pismo? Ali nam ne go¬
vori o šestdnevnem stvarjenju? Ali ne trdi oči-
vidno, da so rastline in živali postale narav¬
nost po izrečni zapovedi Božji? Onda govori
sv. Pismo najpoprej o zemlji in njenem raz¬
voju, potem šele o stvarjenju solnca, lune in
zvezd? To pa vendar moderni znanosti kar
naravnost nasprotuje.

Poglejmo si to zadevo bolj natanko, pa
bodemo videli, da prav razloženo sv. Pismo
nikakor ne nasprotuje temu, kar je v pravi zna¬
nosti res dokazanega. O tem se bodemo pre¬
pričali, ako najpoprej pogledamo, kaj sv. Pismo
govori o začetku sveta, potem pa dotično poro¬
čilo razložimo.

/. Sr. Pismo.

O začetku sveta govori sv. Pismo koj v
prvi Mojzesovi knjigi takole * 2 ):

0 Pri Wasmannu loc. cit. str. 304.

2 ) Zgodbe sv. Pisma, izdala družba sv. Mohorja
str. 31-33.

C25 48 ^

1. Vzačetku je ustvaril Bog nebo in zemljo.

2. Zemlja pa je bila pusta in prazna in
tema je bila nad brezdnom in Duh Božji se
je razprostiral nad vodami.

3. In rekel je Bog: Bodi svetloba, in bila
je svetloba.

4. In Bog je videl svetlobo, da je dobra
in ločil je svetlobo od teme.

5. In je imenoval svetlobo dan in temo
noč; in bil je večer in bilo je jutro, prvi dan.

6. Rekel je tudi Bog: Bodi trdina sredi
voda in loči vode od voda.

7. In Bog je storil trdino, in ločil vode,
ki so bile pod trdino, od voda, ki so bile nad
trdino. In zgodilo se je tako.

8. Imenoval pa je Bog trdino nebo; in
bil je večer in bilo je jutro, drugi dan.

9. Rekel je pa Bog: Zbero naj se vode,
ki so pod nebom, v jeden kraj in prikaži se
sušina. Tako se je zgodilo.

10. In sušino je imenoval Bog zemljo,
stoke voda pa je imenoval morja. In videl je
Bog, da je bilo dobro.

11. In reče: Zemlja poženi zelišče, ki ze¬
leni in dela seme, in rodovitno drevje, ki dela
sad po svojem plemenu, čegar seme bodi v
njem na zemlji. In tako se je zgodilo.

12. In zemlja je pognala zelišče, ki zeleni
in dela seme po svojem plemenu in drevje,
ki dela sad in katero ima sleherno seme po
svoji vrsti. In videl je Bog, da je bilo dobro.

13. In bil je večer in bilo je jutro, tretji dan.

® 4 ? ®

4

14. Rekel je pa Bog: Naj bodo luči na
trdini neba in naj ločijo dan in noč in naj
bodo v znamenja in čase in dneve in leta:

15. in naj svetijo na trdini neba in raz¬
svetljujejo zemljo. In zgodilo se je tako.

16. Bog je naredil dve veliki luči: večjo
luč, da bi gospodovala dnevu, in manjšo luč,
da bi gospodovala noči in zvezde.

17. In postavil jih je na trdino neba, da
bi svetile na zemljo,

18. in gospodovale dnevu in noči in lo¬
čile svetlobo in temo. In Bog je videl, da je
bilo dobro.

19. In bil je večer in bilo je jutro, če¬
trti dan.

20. Rekel je tudi Bog: Naj rode vode
laznino živečo in perutnino nad zemljo pod
trdino neba.

21. In ustvaril je Bog velike some in vsako
živo in gibajoče se bitje, katero so bile rodile
vode po njih vrstah, in vse ptice po njih ple¬
menih. In videl je Bog, da je bilo dobro.

22. In blagoslovil jih je rekoč: Rastite in
množite se in napolnite vode morja in ptice
naj se namnože nad zemljo.

23. In bil je večer in bilo je jutro, peti dan.

24. Rekel je tudi Bog: Rodi zemlja živo
bitje po njegovem plemenu: živino in laznino
in živine zemlje po njih vrstah. In zgodilo se
je tako.

25. In storil je Bog zverine zemlje po njih
vrstah in živino in vso laznino zemlje po nje¬
nem plemenu. In videl je Bog, da je bilo dobro.

50

26. In reče: Naredimo človeka po svoji
podobi in sličnosti: in gospoduj ribam morja
in pticam neba in zverinam in vsej zemlji in
vsej laznini, ki se giblje na zemlji.

27. In ustvaril je Bog človeka po svoji
podobi; po podobi Božji ga je ustvaril, moža
in ženo ju je ustvaril.

28. In blagoslovil ju je Bog in rekel: Ra-
sita in množita se in napolnita zemljo in pod-
vrzita si jo in gospodujta ribam morja in pticam
neba in vsem živalim, ki se gibljejo na zemlji.

29. In rekel je Bog: Glejta, dal sem Vama
vse zelišče, ki rodi seme na zemlji, in vse
drevje, ki ima v sebi seme svojega plemena,
da bo živež Vama

30. In vsem živalim zemlje in vsej perut¬
nini neba in vsem stvarem, ki se gibljejo na
zemlji in v katerih je življenje, da imajo za
živež. In zgodilo se je tako.

31. In Bog je videl vse, kar je bil storil
in bilo je jako dobro. In bil je večer in bilo
je jutro, šesti dan.

To nam poroča sv. Pismo o postanku sveta
in zemlje, rastlin, živali in človeka. Kako veli-
čanstveno, zorno, enostavno, jasno!

Napisal je to poročilo mož od Boga na¬
vdahnjen, to se pravi: Bog je pisatelja nagnil,
da je pisal, razsvetlil, da je ravno to pisal in
nič druzega, pa varoval, da ni nobene zmote
napisal. To delovanje božje se je vršilo skriv¬
nostno v duši pisateljevi, slično kakor deluje
v naši duši milost Božja. Ni treba misliti, da
je Bog pisatelju razodel novih resnic, ampak

03 51

le skrivnostno ga je tako vodil, da je od vseh
resnic, katere je vedel, ravno to napisal.

Kakor so trdili judje in dokazujejo kato¬
liški razlagavci sv. Pisma, je omenjeno poro¬
čilo spisal Mozes, rešitelj Izraelcev iz egiptovske
sužnjosti v petnajstem stoletju pred Kristusovim
rojstvom. Mozesu Bog tega ni razodel, ampak
Mozes je o tem vedel iz ustnega izročila,
kakor je v narodu živelo in ga je narod po¬
dedoval od svojih prednikov in le ti po patri-
jarhih od prvih staršev, katere je pač Stvarnik
sam o postanku vsega vesoljstva podučil. Ver¬
jetno je, da je bilo to ustno izročilo tudi že
napisano in je Mozes za vseh svojih pet knjig
uporabil razne spise.

Toliko naj zadostuje o izviru našega po¬
ročila: Čujmo sedaj, da li se ne protivi do¬
kazanim podatkom današnje znanosti.

2. Razlaga.

Predno podam kratko razlago svetopisem¬
skega poročila, naj poprej glavna načela ome¬
nim, po katerih se mora razlaga ravnati.

a)  Načela.

Sv. Pismo nam opisuje, kako je Bog greš¬
nega človeka odrešil. Zato nas pa tudi pouči
o postanku sveta in človeškega rodu, ter o
grehu prvih staršev.

V svetem Pismu ne smemo iskati učenosti
in znanstvenih razprav o stvareh, ki se ne
tičejo odnošaja ljudi do Boga. Ako sv. Pismo
mimogrede iz verskih razlogov kaj govori o
predmetih prirodnega znanstva, ozira se le na

C35 52

Boga, ki je vsem dogodkom zadnji vzrok, ne
pa toliko na prirodne zakone, katere je Bog
prirodi ustvaril, da se po njih razvija.

Ker ne namerava ljudi o prirodi pouče¬
vati, zato ne govori znanstveno, kakor se dan¬
danes govori v šoli, ampak poljudno stoječ
na stališču onih, katere poučuje; zato pa tudi
o prirodnih pojavih govori tako, kakor se
vidijo, ne pa tako, kakor se morda v sebi vrše.

Kar sv. Pismo o prirodi pove, razlaga se
dobesedno tako dolgo, dokler nas znanstveni
napredek ne nagne dotične besede drugače
razlagati. In kako hvaležni smo silnemu na¬
predku prirodnih znanosti, ker nam pomagajo,
da sv. Pismo bolje razumevamo, kar ravno
posebno o stvarjenju velja.

Te glavne misli naj zadoste; strinjajo se
z okrožnico Leona XIII. o razlaganju sv. Pisma.

b)  Razlaga.

Razlag je prav mnogo; jaz bom izbral
ono, katera se meni najbolj naravna dozdeva.

1. Prav dobro bo, ako v poročilu raz¬
ločimo vsebino od oblike. Vsaj je oblika ne¬
kako umetna:

V prvi in drugi vrstici se govori o stvar¬
jenju; od tretje do konca pa o zemlji, ki je
bila pusta in prazna in z vodami pokrita, kako
se je v šestih dneh razvila do lepote in živ¬
ljenja, kakor je sedaj na njej.

Že stari učitelji so pa opazili, da je ta
šcstorica dni razdeljena na dvakrat po tri dni;
v prvih treh dneh se opisuje delo razdelitve:

<35 53

razdeli se svetloba od teme, razdele se spodnje
in gornje vode, razdeli se morje od kopnega;
v drugih treh dneh pa se paralelno opisuje
delo okrašenja: na nebu zasijejo solnce, luna
in zvezde; v vodah in v zraku se pojavijo
vodne in zračne živali, na kopnem se prikažejo
živali in onda človek. Ali ni očividno, da je
razdelitev v dvakrat po tri z omenjenim para-
lelizmom umetna in navlašč nameravana? Isto
nam dokazuje okolnost, da pisatelj navaja devet
del, toda ne v devetih, ampak v šestih dneh;
zato pa dodeli po dvoje del dnevu tretjemu,
petemu in šestemu; od tod je pač razvidno,
da je teh šest dni umetno in namenoma v
opis sprejeto.

Po pravici moremo torej razločiti vsebino,
ki je razodeta, od oblike, ki je delo pisateljevo.

2. Kaj je torej vsebina tega poro’čila o
prvem postanku in razvitku vsemira in zemlje?
Pravim, da je ta razodeta prvim staršem; vsaj
so morali znati in vedeti, od kod svet, od kod
oni sami in kakošen namen imajo na zemlji,
zato se jim je moral Bog sam razodeti. In
zares se pozneje v sv. Pismu čita, kako lju¬
beznivo je Bog z njimi občeval.

Bog pa ni hotel prvega človeka podučiti
o vsem onem, kar spada na prirodoslovsko
znanost, ampak le o vsem onem, kar je bilo
človeku potrebno znati, da je mogel svoji na¬
ravi in svojemu poklicu primerno živeti. Zato
se mu je Bog razodel in mu povedal, da je
„On v začetku ustvaril nebo in zemljo", potem
je pa še bolj natanko opisal zemljo, da je bila

03 54 ŠSi

s početka „ pusta in prazna in da je bila tema
nad brezdnom“; torej ni bila tako lepa, kakor
ob času, ko je prišel človek na njo: ni bilo
svitlobe, ne še takega obnebja, tudi ne kop¬
nega, ne rastlin, ne živali, toda tudi vse to je
narejeno po Njegovi volji, ker je on tako hotel.
Tudi o vzvišenosti človeka je Bog prvega člo¬
veka poučil rekoč, da ga je ustvaril po svoji
podobi in ga postavil gospodarja nad vsemi
živalmi in nad vso zemljo.

Te resnice je prvi človek moral vedeti,
da je spoznal svoje odnošaje do prirode in
do Boga, ter je mogel namenu primerno ži¬
veti ! Od Boga je prišel, vse ima od Njega,
zato mora to svojo odvisnost spoznati in Njemu
služiti: od tod zapoved, da mora posvetiti sedmi
dan in prepoved, da od enega drevesa ne sme
jesti, kakor sv. Pismo dalje pripoveduje, toda
k naši nalogi več ne spada.

3. To je torej vsebina svetopisemskega
poročila o stvarjenju sveta. Kar se pa tiče
oblike, v kateri je ta vsebina povedana, vidimo
na prvi pogled, da je poročilo polno antro-
pomorfizmov, pisatelj namreč govori o Bogu in
njegovem delu, kakor se govori o človeku in
njegovem delu.

Dr. Mader takole razlaga: >) „V začetku je
ustvaril Bog nebo in zemljo. Ustvarjati je člo¬
veku toliko kolikor delati. Priroden človek si
bode Boga predstavil prav po človeško kot
delavca. Ko je pa pisatelj misel na božje de-

1 )Schweizerische Rundschau, 1902, S. 171 —189.

C35 55

iovanje zbudil, je pač naravno, da to misel po
čldveško še dalje razpleta; zato more Božje
delovanje omejiti na šest dni, sedmi dan pa
govoriti o Božjem počitku, kakor tudi človek
šest dni dela, sedmi pa počiva. Ta način mu
da priliko, da od volje Božje izvede najbolj
važno bogoslužno zapoved o posvečevanju sed¬
mega dneva, in da na posamezna dela razdrobi
vse stvarjenje, katero je imenoval nebo in zemljo,
ter zorno pokaže, kako po stvarjenju vse od
Boga prihaja, in da razen Boga ni nobenega
bitja, kateremu bi se morala izkazovati čast
Božja. Vse to je pa le nadaljevanje antropo-
morfizma. Vsaj se Bog ne utrudi, kakor se
utrudi človek, ni mu treba prvotne tvarine z
orodjem obdelovati, kakor umetnik obdeluje
marmor, Bog samo hoče in zgodi se; zato pa
tudi ne potrebuje počitka po delu. Ravno tako
je, kakor da bi poročevalec hotel reči: ko bi
bil Bog delal, kakor dela človek, delal bi bil
šest dni, sedmi dan bi pa počival."

„Sličnih antropomorfizmov je v sv. Pismu
prav mnogo. Tudi prorok Izaija nam slika Boga,
kako imade na gori vinograd, katerega pre¬
koplje, kamenje proč odbere, vsadi vanj ple¬
menitih trt, sezida stolp v sredi in mu tudi
klet napravi. Ta vinograd, ki pomenja hišo
Izraelovo, se je pri našem poročevavcu razširil
v celo zemljo, katero Bog v šestih dneh iz
prvega stanja obdeluje tako dolgo, dokler ne
vidi, da je vse dobro. „Kakor hlapec koprni
po večernem hladu" (Job. 7, 2.), tako dela po
navadni predstavi tudi Bog vsakega dne do

^35 56 SSi

večera; ko se povrne jutro, povrne se tudi
delo in se nadaljuje od dneva do dneva celi
teden, „dokler more počivati in se veseliti na
svoj dan.“ (Job. 14, 6.)

„Izaija je svojo alegorijo razložil; je pa
li stari čitatelj našega poročila razumel, da se
tu o Božjem delu le prav po človeško go¬
vori? Toni ravno potrebno. Tudi otrok sveto¬
pisemskih zgodb ne razume drugače kakor
le bolj počutno in tudi drugače ne more; tako
je morda tudi stari judovski čitatelj vso zgodbo
razumel dobesedno in obleke ni razločil od
telesa; vendar je prav lahko razumel temeljno
misel, da je Bog vse ustvaril in da mora Njemu
v čast posvečevati sedmi dan. Dozorelemu člo¬
veku se pa koj odpre, da so to antropomor-
fizmi.“

„Ako se v poročilu govori o naravnih
dneh, je pa tudi to posledica antropomorfi-
stičnega pripovedovanja, saj dela tudi človek
od jutra do večera. Zato se pravi: in bil je
večer, namreč njegovega dela. Da je Bog zvečer
z delom prenehal, je sedaj umevno; pri drugih
razlagah se pa ne ve, zakaj ponoči Bog dela
ne nadaljuje. Poročilo pravi dalje: in bilo je
jutro, prvi, drugi. . . šesti dan; naravno, ker
nočni počitek spada k prejšnjemu dnevu. Ni
pa tako naravno, da je Bog kot delavec sedmi
dan počival, zato poročilo ta počitek posebno
naglaša; to pa tudi zato stori, da prav zorno
predoči človeku zapoved Božjo o sobotnem
počitku."

05 57

»Človek umetnik da tudi ime svojim iz¬
delkom . . . tako tudi Bog daje imena svojim
stvarem . .

»Delavec pregleda zvečer svoje delo, da
li se je posrečilo, tako tudi Bog, ki se opisuje
kakor človeški delavec. Zato se ob koncu vsa¬
kega dneva trdi: in videl je Bog, da je bilo
dobro."

Tako vidimo v poročilu dosledno izpeljan
antropomorfizem, kakor se v sv. Pismu več¬
krat nahaja. Na ta način so vzvišene resnice
o stvarjenju za vsacega tudi najbolj priprostega
človeka prav jasno povedane. Kdaj in od koga
so te večne resnice v tako obleko zaodete, pa
ne vemo; morda so se koj prvemu človeku
tako povedale in je poročilo tako zorno od
rodu do rodu dalje šlo.

4. Dobili smo v poročilu točen verski
pouk, znanstvenega pouka pa ne smemo v njem
iskati. Poročilo pove, da nebo in zemlja nista
večna, ampak da ju je v začetku Bog ustvaril.
Kakošno je bilo nebo in zemlja koj po stvar¬
jenju, da li morda neka prasnov z določenimi
zakoni in silami, ki se je potem razvijala in
razvila do današnjega stanja, o tem sv. Pismo
ničesar ne pove, to naj ljudje sami raz¬
iskujejo. Vendar pa nekaj namigne: v prvi
vrstici pravi, da je Bog ustvaril nebo in zemljo,
v drugi pa pove, kakšna je bila zemlja pred
današnjim razvojem, namreč pusta in z vo¬
dami pokrita; ne pove pa, kaj se je godilo od
začetka pa do tega časa, svobodno naj znanost
govori o razvitku po Kant-Lapacejevi hipo-

^25 58

tezi! Sv. Pismo le to pravi, da „je bil nad
vodami duh Božji“, namreč, da se je razvoj
vršil po volji inteligentnega duha, po volji Božji,
kakor smo tudi zgoraj dokazali, da mora biti.

O početku rastlin poročilo samo veli, da
je Bog rekel, naj zemlja požene zelišča in
drevja in pognala jih je: o tem, kako so ze¬
lišča, in sploh kako je nastalo rastlinstvo, da
li v najbolj prvotnih oblikah, da li v eni ali
v večih, o tem poročilo molči, edino to hoče,
da je rastlinstvo postalo po volji Božji. Slično
govori o živalstvu. Ako torej za sedanje vrste
vednost zahteva nekakov rodovnik iz ene ali
iz malega števila prvotnih oblik, naj le zahteva,
samo da zahteve dokaže. Od kod pa prvo živ¬
ljenje? O tem prirodoznanstvo ne more go¬
voriti, ker se peča edino z raziskavanjem onega,
kar postoji. In ako za razvoj tolikih vrst za¬
hteva milijone let, svobodno naj jih zahteva,
kolikor jih le dokazati more: sv. Pisma to nič
ne zadene, saj smo čuli, da poročilo nima
namena popisati razvoj, kakor se je v resnici
godil, ampak le to namerava, poučiti ljudi o
stvarjenju sveta po načinu za nje primernem.

O človeku trdi poročilo, da ga je Bog
ustvaril. Rekli smo, da duša prihaja naravnost
od Boga, telo je pa vzeto od zemlje. Kako
je Bog to telo naredil in mu vdihnil dušo kot
vir vsega njegovega življenja, po kateri postane
telo zares človeško telo, o tem nam ni nič
znanega. Le toliko smemo reči, da po sveto¬
pisemskem poročilu je najbolj verjetno, da se
telo ni skozi tisočletja razvijalo od prvotne

<35  59

enostanične oblike do onega viška, da je bilo
sposobno za sprejem duhovne duše, ampak
da je prvo telo iz pripravne tvarine vzeto in
z dušo poživljeno; in tudi paleontologija ne
pozna nobenega prednika človeku, ampak mora
priznati, da se je v vsej popolnosti prijavil
hipoma.

Svetopisemsko poročilo torej in prirodo¬
slovna znanost si kar nič ne nasprotujeta, marveč
se predivno izpopolnjujeta, vsaj sveto Pismo
ravno one resnice trdi, do katerih prirodoslovec
kot tak priti ne more; prirodoslovec pa po-
kazuje razvoj sveta po prirodnih silah in po¬
jasnjuje to, o čemer sv. Pismo molči.

Konec.

H koncu naj dodam še nekoliko misli.

1. Kaj ne, tvarina, katero smo preleteli, je
po sebi jako obsežna, pa tudi za raziskovanje
posebno težka, ker posega nazaj v davno mi¬
nule čase in se peča s premnogimi, razno¬
vrstnimi in pretežkimi predmeti. Koliko je treba
delati in premišljevati, da se vsa vprašanja saj
nekoliko razumejo; koliko je pa treba truda
in dela, da sme in more kdo o tem samo-
stalno soditi, govoriti, poučevati!

2. Vednost je sicer že močno napredo¬
vala, vendar je še v povojih, večinoma le še
bolj ugiba, kaj je prasnov, kako se je razvijala,
od kod tolikovrstno življenje in drugo. Res,
precej stvari že dobro ve, toda kolika mno¬
žina je onih, katerih še ni spoznala! Koliko

^35  60

trditev je že morala kot napačne zavreči! In
čudno je to, da se kot popolno napačne po-
kazujejo ravno one, ki se ne skladajo z verskimi
nauki, marveč so jim protivne!

3. Da, v najlepšem skladu sta vera in veda,
namreč nauki, o katerih sv. cerkev zapoveduje,
da jih moramo verovati, ki torej niso le mnenja
manj ali bolj gotova in pa znanstveno doka¬
zane trditve prirodoslovcev. Cerkvi pač ni treba
verskih naukov spreminjati, pač pa vednost
spreminja svoje nazore in trditve, ko pri raz¬
iskovanju razne svoje hipoteze razjasnjuje, od
pomot očiščuje in se resnici zmiraj bolj in
bolj približuje.

4. In to je naravno. Verske resnice se
tičejo večnega življenja, po njih se mora tudi
sedanje vravnavati: zato pa ne smejo biti ne¬
določne, dvomljive, prepuščene zmotljivemu
človeškemu umu; ampak moral nam jih je
Stvarnik sam razodeti in poskrbeti za to, da
se nam ohranijo nepokvarjene in obranijo proti
navalom ljudskih strasti. Poskrbel je, in sicer
v razodenju, katero se nepokvarjeno varuje v
katoliški cerkvi. Resnica pa ostane zmiraj res¬
nica, ne more se spreminjevati.

5. Preiskovanje prirode in njenih moči je
pa Bog pripustil ljudem samim. Človek naj
prirodo preiskuje, naj spoznava njene sile in
moči, naj jih vporablja v svojo korist, saj je
gospodar sveta, naj v tem spoznanju napreduje,
zmote popravlja in se resnici približuje. Zato
pa vednost svoje trditve popravlja, spreminja,
zametuje, izpopolnjuje. In koliko bolj varno

CSS 61

bi ona hodila, ko bi se na verske resnice saj
v toliko ozirala, v kolikor se popotnik na kaži¬
pot ozira, da ne zabrede!

6. Kolika predrznost torej na podlagi ne¬
gotove vede pobijati sv. vero, tajiti Boga in s
predrznimi trditvami zapeljavati poslušavce, ki
o njih samostojno soditi ne morejo! Kolika
nespamet pa tudi in greh zoper Božjo resnič¬
nost, hoditi k takim predavanjem ter vero svojo
in z njo večnost svojo izpostavljati največji
nevarnosti!

7. Prosim vas, da mojo razpravico mirno
prečitate, jo zrelo premislite in v pravi skrbi
za svojo časnost in večnost bežite od onih, ki
v navidezni učenosti Boga odstavljajo, vero
izpodkopavajo, cerkvene nauke zasmehujejo,
pa sebi in privržencem svojim časno in večno
nesrečo nakopujejo.

'CSS 62

Kazalo.

Stran

V Mestnem domu

I. Vesoljni svet (Vsemir).6

1. Prasnov.6

2. Zemlja.7

a)  Ali je prasnov večna.10

b)  Ali je razvoj prasnovi zgolj mehaničen 12

3. Konec zemlje.15

II. Življenje na zemlji .18

1. Začetek življenja.18

2. Raznovrstnost življenja.23

a)  Kaj pravi paleontologija.23

b)  Ali ima Darvrin prav.25

c)  Ali naj se stalnostne teorije držimo 27

III. Prvi človek .31

1. Ali je zoologija kompetentna ....  32

2. Jeli razvoj iz živalstva dokazan? ... 37

a)  Biogenetični zakon.38

b)  Sorodnost z opico.40

c)  Paleontologija.42

IV. Sveto Pismo .48

1. Sveto Pismo.48

2. Razlaga.52

a)  Načela.52

b)  Razlaga.53

Konec. 60


NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

o } 4

si l /O