| 2 | 2017 | RaZReDni POUk | 5 Domača naloga – zakaj, koliko, kako jo pregledati, kaj narediti s »pozabljenimi nalogami«? vPrašaLi stE Rubriko ureja dr. Leonida Novak, Zavod RS za šolstvo da bi lahko odgovorili na vpraša- nje o domačih nalogah, je treba najprej opredeliti njen namen, ki je v najširšem smislu utrjevanje usvojenega znanja, ponovitev težjih delov v vsebinah, in sicer tako, da učenec dela v svojem tempu in na svoj način. n amen naloge je tudi po­ glabljanje znanja izven učilnice, kar pripomore k razvoju samostojnosti in odgovornosti učenca (tudi kot priprava na nov učni sklop). k oncept podaljšanega bivanja (2009, 9) opredeli, da učenci z domačo nalo­ go povezujejo, utrjujejo in poglablja­ jo učne vsebine, se učijo samostojno pripravljati na pouk; uporabljati pridobljena vedenja in spoznanja, se skozi izkušnjo učiti razumevati, kak­ šen učni tipi so, oblikovati lastno učno metodo, načrtovati svoje delo, upoštevati navodila; uporabljati raz­ lične vire . dobro načrtovana domača naloga upošteva, da so učenci različni po učnem stilu, po zmožnostih in interesih. namen domačega dela mora biti jasen tudi učencem (Učni načrt matematika, 2011, 74). količino domačega dela je težko opredeliti. t reba je pomisliti na obremenjenost otroka skozi ves dan (čas v šoli in domače šolsko delo naj ne bo daljši od delovnika odraslih). Učencem, ki so v šoli na nekem področju izkazali znanje (npr. izračunali pravilno), ni učinkovito za domače delo dajati dodatnih enako zahtevnih nalog. Rezultati raziskave tiMSS (2007, 136) kažejo, da količina domače naloge in čas, ki ga učenec zanjo porabi, ne vodi k boljšemu uspehu. Učni načrt za matematiko (2011, 76) opredeljuje namen domačih nalog kot integralni del šolskega dela, ki bi naj učence usposobile za samoizob­ raževanje, razvile delovne navade, vztrajnost, natančnost in kritičnost. Domače naloge so osnova samore­ gulacijskega učenja. domačo nalogo učitelj lahko poda na začetku, v sredini ali na koncu učne ure ter v dogovoru z učencem (različni učenci imajo lahko različne domače naloge pri istem predmetu v istem obdobju). Dajanje navodil za domačo nalogo na koncu ure ni učinkovito, saj učencem že upadeta pozornost in motivacija. Z navodili za nalogo v »zadnjem hipu« učen­ cem posredno sporočamo, kolikšno pomembnost ji dajemo. nabor domačih nalog lahko predstavimo učencem na začetku tedna, v dogo­ voru z učenci določimo roke in nato si učenci sami načrtujejo čas, ko jih bodo opravili. nekatere domače naloge so lahko tako kratkoročne (sprotne), druga pa dolgoročne. Učenci naj pridobivajo izkušnje ob opravljanju obeh vrst nalog. če so učenci vključeni v načrtova- nje šolskega dela, si lahko postavi- jo osebne cilje in so zato lahko tudi Domača naloga je pisna, ustna in praktična oblika učenčevega dela, ki jo posreduje učencem učitelj in je neposredno povezana s poukom ter jo učenec opravlja praviloma samostojno po rednem šolskem delu. (Čagran, 2007, 11) aLi na J o TRoku poMa GaM pRi doMa Či naL oGi? kak Šen Je pRipoRoČen ČaS za opR aVLJanJe doMa Če naL oGe? ka J na J naRediM, da doMa Ča naL oG a doMa ne Bo po VzRoČ aL a pRepiRo V? „ Predvsem spodbujajte, podpirajte in opogumljajte otroka pri domačem delu, nikar pa domače naloge ne delajte namesto otroka. „ 6 let največ 20 minut na dan „ 9 let največ 30 minut na dan „ 10 let največ 40 minut na dan „ Ne prepirajte se zaradi domače naloge. Spodbujajte otroka, da dokonča nalogo, če se upira, ne pritiskajte nanj. V šolo lahko otroci prinesejo nedokončano domačo nalogo – gre za otrokovo domačo nalogo, ne vašo. Iz škotskega šolskega okolja (šola Mount Vernon Primary) navajamo primer predstavitve namena in pravil domače na- loge za starše (izsek iz zložen- ke PRAVILA DOMAČE NALOGE za starše):  | RaZReDni POUk | 2017 | 2 | 6 njihove domače naloge zelo raznoli­ ke. tako naj učitelj učencu omogoči razmislek ob koncu ure: Kaj ti je da­ nes šlo dobro? Kaj ti ni šlo dobro? Ka­ tere vaje lahko narediš za izboljšanje tega?. Domača naloga je lahko samo­ stojna priprava na obravnavo novega sklopa, raziskovalna dejavnost (npr. zbiranje podatkov). Pri učencih, ki ne opravljajo oz. »pozabljajo« doma­ če naloge, je treba ugotoviti vzrok tega in k vsakemu učencu pristopiti individualno, največkrat je treba pre­ misliti o tem, ali otrok vidi smisel in lasten cilj v nalogi. vsako domačo nalogo je treba pre- veriti (če se ne preveri, se ne prispe- va k motivaciji za njeno izvedbo) (Čagran, 1993). Pri pregledu domače naloge se ne pogovarjamo samo o rezultatih, ampak tudi o strategijah reševanja (Učni načrt za matematiko, 2011, 76). tehnike popravljanja nalog so številne: popravljanje vseh napak, navedba mesta napake ob robu strani, zapis povratne informacije na koncu, glasno branje in komen­ tiranje, kljukanje. Domače naloge lahko popravljajo učenci v paru, tako da ugotavljajo pravilne rešitve in po­ pravljajo nepravilne, dvojice se lahko potem združijo v skupine. vrednost in namen domače naloge morajo videti predvsem učenci, učitelj s svojim ravnanjem vpliva na ravnanje učencev. Sledi nekaj praktičnih nasvetov o tem, kako se v razredu sistematično lotiti navaja­ nja učencev na opravljanje domačih nalog in jim to delo osmišljati: • učenci naj imajo poseben zvezek ali beležko za domače naloge, kjer vodijo dnevnik domačih na­ log, učitelj pa na vsaki strani tega dnevnika pripiše/doda opombe in povrtane informacije; • izvedba ankete med učenci o do­ mačih nalogah (kako, kje, s kom delam domačo nalogo; naloge, ki bi jih rad opravljal večkrat; seznam nalog, ki so se ti zdele ko­ ristne in si jih naredil …) in upo­ raba ugotovitev pri načrtovanju diferenciranih domačih nalog; • navajanje učencev na učenje iz lastnih napak (učenci naj tudi pri domači nalogi uporabljajo kriterije uspešnosti dogovor­ jene pri pouku (npr. stvari, na katere moram biti pozoren pri domači nalogi) in le­te uporabi­ jo pri pregledovanju ter doma­ čem delu);  Viri in literatura: Clandfield, L., Prodromou, L. (2009). Premagovanje težav v razredu. Ljubljana: Rokus Klett. Čagran, B. (1993). Učinkovitost nekonvencionalne prakse domačih nalog. Sodobna pedagogika, 44 (5/6), 246–257 . Čagran, B. (2007). Proces spremljanja prakse domačih nalog v smeri njihove višje učinkovitosti. Domača naloga – izziv ali obveza, 13–15. Ljubljana: Supra. Koncept Podaljšano bivanje in različne oblike varstva učencev v devetletni osnovni šoli. (2005). Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Nedeljko, N. (2008). Svež pristop k domačim nalogam. V: Fleksibilni predmetnik – pot do večje avtonomije, strokovne odgvoornosti in kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela: zbornik prispevkov. Ljubljana: ZRSŠ. Svetlik, K. idr. (2007). Naravoslovni dosežki Slovenije v raziskavi Timss 2007 . Ljubljana: Pedagoški inštitut. Dostopno na: http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/raziskovalna_ dejavnost/TIMSS/TIMSS2007/NAR_Predgovor_in_izvedba.pdf (pridobljeno 1. 9. 2017). Učni načrt (2011): Program osnovnošolskega izobraževanja – matematika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. • zbirka »dobrih primerov« iz domačih nalog na novem delovnem listu, ki ga učitelj ponudi drugim učencem; • domače naloge naj bodo povezane s šolskim delom; • zagotavljanje podpore učencem, ki jo potrebujejo (npr. proti koncu učne ure se z učenci pogovorite o zapisu zgodbe: »Bil je …«; z možgansko nevihto prido­ bite nekaj zamisli, ki bi jih lahko učenci uporabili pri tej domači nalogi); • izboljševanje že narejene domače naloge na osnovi povratnih informacij so­ šolca ali učitelja; • podajanje domače naloge na začetku ure, s čimer opredelimo tudi namen učenja (prirejeno po Cland­ filed in Prodromou, 2009). domačih nalog ne ocenju- jemo, saj težko zagotovimo objektivnost, zanesljivost in veljavnost ocenjevanja.