Acta Silvae et Ligni 116 (2018), 15-31 Izvirni znanstveni članek / Original scientific paper MOŽNOSTI PRIDOBIVANJA IN UPORABE GOZDNEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA NAVADNEGA KOPRIVOVCA (Celtis australis L.) V SLOVENIJI POSSIBILITIES FOR PRODUCING AND UTILIZING FOREST REPRODUCTIVE MATERIAL OF THE EUROPEAN NETTLE TREE (Celtis australis L.) IN SLOVENIA Kristjan JARNI1, Nika ŽGUR2, Filip MEHMEDOVIČ3 Robert BRUS4 (1) Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, kristjan.jarni@bf.uni-lj.si (2) Skrilje 80, 5263 Dobravlje, nika.zgur@gmail.com (3) Kvedrova cesta 7, 6000 Koper, filip.mehmedovic@gmail.com (4) Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, robert.brus@bf.uni-lj.si IZVLEČEK Navadni koprivovec (Celtis australis L.) je drevesna vrsta, značilna za mediteranske in toplejše submediteranske gozdove, kjer se pojavlja posamično ali v manjših skupinah. Ima izjemno kakovosten les, je prilagojen suši ter odporen proti boleznim, škodljivcem in onesnaženju. V preteklosti je bil pri gospodarjenju z gozdovi večinoma spregledana vrsta. V primeru, da bi ga v prihodnje želeli močneje vnašati v gozdove, bi le-to potekalo prek umetne obnove, za kar pa nimamo ustreznega gozdnega reprodukcijskega materiala kot tudi izkušenj z generativnim razmnoževanjem in vzgojo sadik. V raziskavi smo analizirali dva sestoja koprivovca pri Brestovici in Opatjem selu na Krasu. Analiza je pokazala, da velikost obeh sestojev in dobra prilagojenost lokalnim razmeram potrjujeta primernost, da sestoja uvrstimo med gozdne semenske objekte, večja pomanjkljivost je le številčno pomanjkanje dreves z odličnimi fenotipskimi lastnostmi. V prid odobritve govori tudi dejstvo, da boljših tovrstnih sestojev v Sloveniji nimamo. Rezultati kalivosti semena so v nadaljevanju pokazali, da je generativno razmnoževanje navadnega koprivovca razmeroma preprosto in da je najboljši način setev semena na prosto takoj po nabiranju, tj. v mesecu septembru, ko se plodovi črno-vijolično obarvajo. Visoka kalitev predhodno stratificiranega semena je dosežena tudi pri spomladanski setvi na prosto. Ključne besede: seme, kalitev, semenski objekt, navadni koprivovec, gozdni reprodukcijski material ABSTRACT Celtis australis (L.), the European Nettle Tree, is a tree typical of the Mediterranean and warmer sub Mediterranean forests, where it occurs individually or in small groups. The species is adapted to drought, it is resistant to diseases, pests and pollution and produces high quality wood. In order to promote and increase the proportion of Celtis australis in the forests, it should be artificially introduced for which, however, we do not have the appropriate forest reproductive material, neither the necessary experience with generative reproduction of the species. In the present study we analysed two stands of Celtis australis located near Brestovica and Opatje selo in the Karst region. The analysis showed that the size of both stands and good adaptation to local conditions supported the suitability to classify the stands as forest seed objects; a greater disadvantage is only the numerical lack of trees with excellent phenotypic properties. In favour of approval also speaks the fact that there are no better Celtis australis forest stands in Slovenia. In addition, the results of seed germination tests have shown that the generative reproduction of Celtis australis is relatively simple and that the best way is to sow seeds outdoor immediately after seed harvesting, i.e. in September, when the fruits are black-violet coloured. Relatively high germination of pre-stratified seeds is also achieved through sowing in spring. Key words: seed, germination, seed object, European nettle tree, forest reproductive material GDK 165:176.1Celtis australis L.(497.4)(045)=163.6 DOI 10.20315/ASetL.116.3 1 UVOD 1 INTRODUCTION Številne znanstvene raziskave potrjujejo vpliv podnebnih sprememb na skoraj vse zemeljske ekosisteme. Napovedi in modeli kažejo, da se bodo podnebne spremembe v prihodnosti stopnjevale, spremljali pa naj bi jih tudi naraščajoči vremenski ekstremi. Nove podnebne razmere spreminjajo areale drevesnih vrst in s tem vrstno zgradbo gozdov po svetu (npr. Keenan in sod., 2011; Iverson in McKenzie, 2013). Drevesa kot najpo- Prispelo / Received: 8. 10. 2018 Sprejeto / Accepted: 24. 10. 2018 membnejši gradniki gozdnih ekosistemov imajo glede uspevanja različne ekološke potrebe, različno široke ekološke amplitude in se razlikujejo v sposobnosti prilagajanja na spreminjajoče se okoljske razmere. V prihodnosti bo eno pomembnejših vlog igrala občutljivost drevesnih vrst za sušo (Levanič, 2017). Zato bo zelo pomembno tudi vprašanje, katere proti suši odporne drevesne vrste bodo gradile naše gozdove v prihodnje in s katerimi bo mogoče dosegati srednje- in dolgoročne gozdnogospodarske cilje. 33 Jarni K., Žgur N., Mehmedovič F., Brus R.: Možnosti pridobivanja in uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala ., Brus in Kutnar (2017) opozarjata, da se bo pri izbiri drevesnih vrst treba izogibati snovanju čistih, veliko-površinskih enovrstnih sestojev in da bi bilo za razpršitev tveganja smiselno uporabiti čim več različnih drevesnih vrst. Zaradi dobre prilagojenosti lokalnim razmeram naj bi pri uporabi imele prednost predvsem domače drevesne vrste, saj imamo z njimi v Sloveniji tudi največ izkušenj (Brus in Kutnar, 2017). Za pogozdovanje suhih in kamnitih kraških območij je ena zanimivejših, nekoliko manj poznanih in do danes vse preredko uporabljenih vrst tudi navadni koprivovec (Celtis australis L.). Vrsta velja za široko uporabno in ima rjavkast do sivkast, težak, trd, žilav, prožen in zelo cenjen les, ki se dobro obdeluje in po kurilni vrednosti dosega bukovino, uporabljajo ga v kolarstvu, rezbar-stvu, za izdelovanje orodja in nekoč tudi za izdelavo znamenitih bičev. Sicer užitni koščičasti plodovi so lahko tudi pomemben del prehrane ptic v primorskih gozdovih (Brus, 2012). Navadni koprivovec je značilen za mediteranske in toplejše submediteranske gozdove, kjer se pojavlja posamično ali v manjših skupinah skupaj s puhastim hrastom, malim jesenom in drugimi toploljubnimi vrstami (Brus, 2012). Njegov naravni areal obsega skoraj vse Sredozemlje, od severne Afrike, Male Azije, Krima, Kavkaza in območjih do Irana, medtem ko na severu sega vse do juga Švice. Kot počasirastoča, svetlo- in to-ploljubna vrsta raste na suhih, kamnitih ali peščenih tleh na apnencu, a prenaša tudi druge vrste matične podlage. Znan je po tem, da dobro prenaša tudi dolgotrajnejšo sušo. Mladi poganjki odraslih dreves naj bi brez težav prenesli temperaturo vsaj do -19 °C, zaradi večje občutljivosti mladih dreves za mraz pa je primeren samo za območja brez ekstremno nizkih zimskih temperatur (Brus, 2012). V Sloveniji je samoniklo uspevanje navadnega ko-privovca vezano le na submediteranski svet. Pogosto ga najdemo na Kraškem robu in na Steni na Dragonji, medtem ko je na Krasu redkejši. Izjema je dolina nad Bre-stovico pri Komnu in Gorjanskim, najdemo pa ga tudi pod Sv. Valentinom pri Solkanu (Brus, 2012). Avtorji ga opažamo tudi ob izviru potoka Lijak in drugod na južnih obronkih Trnovske planote, kot tudi na južnih in zahodnih obronkih Nanosa. V Vipavski dolini uspeva ob reki Branici in ob Soči na več mestih vse do Mosta na Soči (Dakskobler in Vreš, 2009). Pri obravnavi njegove razširjenosti moramo omeniti, da so navadni koprivovec v drugi polovici 19. stol. uporabljali tudi za pogozdovanje Krasa (Perko, 2013), med letoma 1884 in 1890 je bilo na Goriškem in Gradiškem na primer posajenih 12.000 sadik koprivovca (Perko, 2016). V novejšem času pa je bilo 240 sadik navadnega koprivovca vključenih tudi v raziskovalni poskus pri Divači, v okviru katerega preučujemo primernost različnih drevesnih vrst (divja češnja, navadni oreh, graden, navadna bukev, gorski javor in navadni koprivovec) za premeno malodonosnih borovih gozdov na Krasu (Gajšek in sod., 2015). Sadike navadnega koprivovca za omenjeni poskusni nasad so bile pridobljene iz Italije. Po prvih štirih leti rasti v poskusu se je navadni koprivovec med vsemi vrstami izkazal z najvišjo stopnjo preživetja (Škrk, 2018), kljub temu pa velja biti pri oceni njegovega dolgoročnega potenciala zmerno zadržan. Primerljivi poskus v Klačinah na Hrvaškem (zasnovan je bil leta 1958) je namreč pokazal, da lahko navadni koprivovec po začetnem visokem deležu preživetja v nadaljnjih desetletjih razvoja popolnoma propade, za kar naj bi bila po avtorjevih ugotovitvah kriva predvsem velika degradiranost tal (Topic, 1997). Omenjeni izsledki govorijo v prid nadaljnjemu spremljanju poskusa pri Divači in osnovanju še novih poskusnih nasadov. Čeprav se je v zadnjih letih pogostnost pojavljanja škodljivcev (večinoma defoliatorjev) na navadnem ko-privovcu v Evropi nekoliko povečala (Jurc, 2016), ga škodljivci in bolezni še vedno ne ogrožajo resno. Na osnovi naštetega lahko navadni koprivovec zagotovo uvrstimo med vrste z velikim potencialom, ki jih je smiselno testirati in postopoma tudi pospeševati. V preteklosti je bil navadni koprivovec pri gospodarjenju z gozdovi le redko uporabljena in pogosto spregledana vrsta, s katero imamo zelo malo praktičnih gojiteljskih izkušenj. Če ga bomo v prihodnosti želeli resneje uporabljati kot gozdno drevesno vrsto in ga tudi vnašati v gozdove, bo to lahko potekalo samo s pomočjo umetne obnove, za kar pa trenutno nimamo na voljo ustrezno certificiranega gozdnega reprodukcijskega materiala. V Seznamu gozdnih semenskih objektov - stanje na dan 1. 1. 2018 (Ur. l. št. 4, 2018) -imamo v Sloveniji za navadni koprivovec registriran en sam semenski objekt neznanega izvora, ki pa ni namenjen za uporabo v gozdarstvu. Pomanjkanje ustreznih semenskih objektov na eni strani in pomanjkljive izkušnje z generativno vzgojo kakovostnih sadik na drugi strani sta glavna razloga za uresničitev naše raziskave, v kateri želimo i) analizirati dva sestoja navadnega koprivovca na Krasu in ugotoviti njuno potencialno primernost za odobritev kot gozdni semenski objekt in ii) ugotoviti najustreznejše tehnike generativnega razmnoževanja navadnega koprivovca. 2 METODE DELA 2 METHODS Za prvi del raziskave smo izbrali dva sestoja navadnega koprivovca: 1) v okolici Brestovice pri Ko- 34 Acta Silvae et Ligni 116 (2018), 15-31 mnu in 2) v Opatjem selu. Prvi objekt (45.811389 N, 13.642222 E) leži v GGE Kras I na 490 m n. v. Gre za manjši, enomerni, čisti sestoj navadnega koprivovca na površini 2000 m2, ki leži v neposredni bližini naselja in je v zasebni lasti. Sistematična enakomerna razmestitev dreves nakazuje, da gre za umetno osnovan nasad na nekdanji kmetijski površini. Kljub nenegovanosti je sestoj dokaj vitalen in nepoškodovan. V raziskavo so bila vključena vsa drevesa v sestoju s prsnim premerom nad 10 cm in nekaj dreves, ki so rastla v manjših skupinah na prostem v neposredni bližini. Skupno je bilo analiziranih 88 dreves. Drugi objekt s površino 1400 m2 (45.851389 N, 13.580556 E) spada v GGE Goriško in leži na 160 m n. v. Tudi v tem primeru gre za umetno osnovan, čisti, enomerni sestoj navadnega koprivovca ob robu naselja, ki je v zasebni lasti. V primerjavi s prvim objektom so drevesa v Opatjem selu medsebojno nekoliko bolj oddaljena, sestoj je bolje negovan in dobro vitalen. Analiziranih je bilo 64 dreves. Vsem v raziskavo vključenim drevesom smo izmerili prsni premer, višino, dolžino debla do začetka žive krošnje, ocenili ravnost debla, vitalnost, velikost krošnje, utesnjenost krošnje, polnolesnost, zavitost debla, debelino vej, kot izraščanja vej, razsohlost, obstoj bolezenskih znakov ali škodljivcev ter zabeležili moč obro-da (preglednica 1). Popise in meritve v obeh sestojih smo opravljali septembra 2016. Za drugi del raziskave, v kateri smo preučevali različne tehnike generativnega razmnoževanja, smo z različnih lokacij na slovenski obali (Lucija, Portorož, Piran, Dekani OŠ, Dekani pošta) izbrali skupaj pet odraslih dreves navadnega koprivovca in z vsakega od njih nabrali po 200 semen v sredini meseca septembra Preglednica 1: Lestvica ocen in parametri, ki smo jih ocenjevali za vsako drevo navadnega koprivovca 2012 in 200 semen sredi meseca oktobra 2012. Dan po nabiranju je bil s plodov ročno odstranjen eksokarp, semena smo nato posušili in jih do nadaljnje uporabe shranili v papirnate vrečke. Poskus smo napravili v drevesnici podjetja Komunala Koper d. o. o. Drevesnica leži nad Škocjanskim za-tokom v Kopru na nadmorski višini 40 m. Od skupno 2000 nabranih semen, jih je bilo v nadaljnjo analizo vključenih 1600. Polovico semen, 800, smo brez dodatne obdelave posejali 23. oktobra 2012. To seme smo še enkrat razdelili na dve enaki polovici. Prvih 400 semen smo posejali na prosto (slika 1, levo), drugih 400 pa v kontejnerje v topli gredi (slika 1, desno). Drugo polovico preučevanih semen (800 semen) smo pred spomladansko setvijo za 90 dni izpostavili hladni stratifikaciji na temperaturi 5 °C. Seme smo zaprli v steklene kozarce s perforiranimi pokrovi. Spomladi (23. marca 2013) smo stratificirano seme prav tako razdelili na dve polovici; 400 semen smo posejali na prosto in 400 v kontejnerje v toplo gredo (za bolj podroben opis metode glej: Flajs, 2014). Normalno porazdelitev podatkov smo preverili s Kolmogorov-Smir-novim testom, s katerim smo pri kaljenju semen v topli gredi potrdili značilna odstopanja od normalnosti (p < 0,05). V analize, kjer je normalnost pogoj za njihovo uporabo, omenjenih podatkov nismo vključevali. Za izračun vseh deskriptivnih statističnih kazalnikov smo uporabili programsko okolje Excel, medtem ko smo učinka, t.j. čas nabiranja (N) in čas setve (T), preučevali z dvo-faktorsko analizo variance po modelu Y= N + T + NxT + s. Analizo smo opravili s programsko opremo 1MB SPSS Statistics ver. 25. Table 1: Scale and parameters estimated for every Celtis australis tree 1 2 3 Ravnost debla zelo ravno srednje ravno slabo ravno Stem straightness very straight medium straight poor straight Vitalnost zelo vitalno srednje vitalno slabo vitalno Vitality high vitality medium vitality low vitality Velikost krošnje velika srednja majhna Crown size large medium small Utesnjenost krošnje ni utesnjena delno utesnjena Constriction not constrained partly constrained constrained Polnolesnost zelo srednje nizko Cylindrical trunk grow very medium low Zavitost debla ni zavito delno zavito zavito Trunk warping not warped partly warped warped Debeline vej tanke srednje debele Estimation of branch thickness thin medium thick thick Kot izraščanja vej pravokotno vmes ostri kot Branching angle perpendicular in between sharp angle Razsohlost zgornja tretjina srednja tretjina spodnja tretjina Forking upper third middle third lower third 35 Jarni K., Žgur N., Mehmedovič F., Brus R.: Možnosti pridobivanja in uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala ., Slika 1: Na prosto (levo) in v kontejnerje v topli gredi (de- Fig. 1: Seeds of Celtis australis sown outdoor (left) and in the sno) posejana semena navadnega koprivovca (foto: N. Žgur) container in a greenhouse (right) (photo: N. Žgur) 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Analiza sestojev navadnega koprivovca 3.1 Analysis of Celtis australis forest stands Tako v sestoju v Brestovici kot v Opatjem selu prevladujejo večdebelna drevesa, kar je najverjetneje posledica preteklega panjevskega gospodarjenja. Pri popisovanju so bila večdebelna drevesa šteta kot eno drevo. V Brestovici dosegajo večdebelna drevesa 54 %, v Opatjem selu pa kar 58 % vseh dreves v sestoju. Rezultati meritev kažejo, da so drevesa na raziskovalni ploskvi Opatje selo v primerjavi z Brestovico v povprečju nekoliko višja, večja je dolžina debla do prve žive veje, medtem ko je premer dreves v Opatjem selu nekoliko manjši (preglednica 2). Kakovost v obeh sestojih je bila ocenjena kot srednja, primerjava srednjih ocen znakov kakovosti pa kaže, da so pri večini znakov drevesa iz Opatjega sela dosegla boljše ocene (preglednica 3). Drevesa iz Bre-stovice so bila bolje ocenjena le pri znaku vitalnost, vendar velja poudariti, da gre za vizualne ocene na tri-stopenjski lestvici in da so razlike med primerjanima sestojema majhne. Preglednica 2: Osnovni kazalniki debelinske in višinske strukture dreves v sestojih navadnega koprivovca Drevesa iz obeh preučevanih sestojev so bila načeloma le redko poškodovana. V sestoju Brestovica je bil delež poškodovanih dreves 25 %, v sestoju Opatje selo pa le 8 %. Kljub nekoliko večjemu odstotku poškodovanih dreves v Brestovici velja omeniti, da je šlo večinoma za manjše mehanske poškodbe, ki so posledica človekovega ravnanja (npr. sečnja) in na kakovost dreves bistveno ne vplivajo, prav tako niso v povezavi z njihovimi genetskimi lastnostmi. Na drevesih v obeh sestojih so se pogosto kazale posledice škodljivcev. V večini primerov je šlo za izžr-tine na listih, ki jih lahko pripišemo listnemu zavrtaču koprivovca (Phyllonorycter millierella Staudinger). Gre za vrsto, ki se je pri nas prvič pojavila leta 2011 (Jurc, 2013). Na nekaterih drevesih je prišlo tudi do kloro-ze listov, vendar nam vzroki te poškodbe niso znani. V Brestovici je bila večina dreves poraščena z navadnim bršljanom (Hedera helix L.), v Opatjem selu pa so bili na nekaterih drevesih opaženi znaki sušenja vej (predvsem v zgornjem delu krošnje). Kljub temu, da je bil pri večini dreves opažen vsaj kateri od opisanih znakov bolezni/škodljivcev, so bili le-ti v obsegu, ki ni bistveno vplival na vitalnost in kakovost dreves. Table 2: Basic indicators of breast diameter and tree heights in Celtis australis stands Brestovica (n = 88) Opatje selo (n = 64) Aritmetična sredina Arithmetic mean Standardni odklon Standard deviation Aritmetična sredina Arithmetic mean Standardni odklon Standard deviation Višina (m) Height (m) 13,0 1,50 13,6 2,25 Prsni premer (cm) Breast diameter (cm) 19,3 5,97 16,4 4,03 Dolžina debla do žive krošnje (m) Length to the first live branch (m) 5,6 1,84 6,3 3,04 36 Acta Silvae et Ligni 116 (2018), 15-31 Preglednica 3: Prikaz srednjih* vrednosti ocenjevanih pa- Table 3: The average* values of the estimated parameters of rametrov kakovosti dreves navadnega koprivovca Celtis australis trees Brestovica (n=88) Opatje selo (n=64) Ravnost debla / Stem straightness 2,2 2,2 Vitalnost / Vitality 1,7 1,6 Velikost krošnje / Crown size 1,8 1,6 Utesnjenost / Constriction 2,0 2,1 Polnolesnost / Cylindrical trunk growth 1,7 1,8 Zavitost / Trunk warping 1,9 2,1 Debelina vej / Branch diameter 1,8 2,1 Kot izraščanja / Branching angle 2,1 2,3 Razsohlost / Forking 1,8 2,0 * zgolj zaradi lažje predstave in primerjave je iz ordinalnih ocen izračunana aritmetična sredina * arithmetic means from ordinal estimates were calculated only for the sake of easier representation and comparison c (M JD 0,05). 37 Jarni K., Žgur N., Mehmedovič F., Brus R.: Možnosti pridobivanja in uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala ., S 4 n cu E S» 3 c aj ïu 2 l/l >ISI aj i "D ± -jesen, september ---jesen, oktober ------pomlad, september ................pomlad, oktober / / ro fN no ro no ID r\i rsi ^f ^f i/l i/l i/l O oi u-i id oo ro T-i t—i i rsi r\i no LD UD 10 cm. Using a three-level scale, we evaluated the following features: vitality, stem straightness, crown size, constriction, cylindrical trunk growth, trunk warping, branch diameter, branching angle, and forking. In the analysis we measured the thickness, height and stem length of all trees to their first live branch. For the second part of the study, in which we studied various techniques of generative reproduction, we selected five adult trees of C. australis, from which we collected 1,000 seeds (200 seeds per tree) in mid-September 2012 and 1,000 seeds in mid-October 2012. Afterwards we examined, with statistical tests, the difference between two different times of seed harvesting (September vs. October) and two different times of sowing (autumn vs. spring). In the case of spring sowing, all seeds were previously stratified; they were exposed to cold stratification for 90 days at a temperature of 5 °C. The analysis of stands in Brestovica and Opatje selo showed their great similarity. The size of the stands and good adaptation to local site conditions support the idea of classifying both stands as suitable for approval as forest seed objects; the unfavourable feature of the stands is, in particular, a low number of trees with excellent phenotypic properties. Regardless of the shortcoming and the fact, that there are no better stands of C. australis in Slovenia, the authors advocate that both stands should be classified as forest seed objects. The results of seed germination tests showed that the generative reproduction of C. australis is relatively simple and that the best way is sowing seeds outdoor immediately after seed harvesting. Spring sowing of previously stratified seeds is also quite acceptable. The harvesting of seeds in September or as soon as the fruits are blackish violet is recommended. In this way, we leave behind the birds which find the fruits of C. australis highly delicious. 7 ZAHVALA 7 ACKNOWLEDGEMENT Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa P4-0059 in raziskovalnega projekta CRP V4-1616, ki ju financirata Agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za pomoč pri terenskem in eksperimentalnem delu 40 Acta Silvae et Ligni 116 (2018), 15-31 se iskreno zahvaljujemo kolegom Območne enote ZGS Sežana Boštjanu Košičku, Branki Gasparič, Mateju Re-ščiču in Antonu Pirjevcu ter Komunali Koper, za pomoč se zahvaljujemo tudi Gregorju Ostercu. Hvala neimenovanima recenzentoma za vse koristne popravke in predlagane izboljšave. 8 VIRI 8 REFERENCES Brus R. 2012. Drevesa in grmi Jadrana. Modrijan: 623 str. Brus R., Kutnar L. 2017. Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 75, 4: 204-212 Dakskobler I., Vreš B. 2009. Novosti v flori severnega dela submedi- teranskega območja Slovenije. Hladnikia 24: 13-34 Flajs N. 2014. Razvoj tehnik generativnega razmnoževanja navadnega koprivovca (Celtis australis L.): magistrsko delo. (Univerza v Ljubljani., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozal.: 45 str. Gajšek D., Jarni K., Brus R. 2015. Conversion of old black pine stands using broadleaf tree species in the Slovenian Karst. Dendrobio-logy, 74: 77-84 Iverson R., McKenzie D. 2013. Tree-species range shifts in a changing climate: detecting, modeling, assisting. Landscape Ecology, 28, 5: 879-889 Jurc M. 2013. Listni zavrtač koprivovca (Phyllonoricter millierella) v Sloveniji. Novice iz varstva gozdov 6: 21-22 (http://www.zdra-vgozd.si/nvg/prispevek.aspx?idzapis=6-10 (31. 08. 2018) Jurc M. 2016. Potentially important insect pests of Celtis australis in Slovenia, Croatia and Hungary. Šumarski list, 140, 11/12: 577588 Keenan T., Serra J.M., Lloret F., Ninyerola M., Sabate S. 2011. Predic-tingthe future of forests in the Mediterranean under climate change, with niche- and process-based models: CO2 matters!. Global Change Biology, 17, 1: 565-579 Khan M.A., Mughal A.H. 2008. Seed maturity indices in Hackberry (Celtis australis Linn.) tree. Environment & Ecology, 26, 2A: 742746 Kraigher H. 2001. Semenarski praktikum: skripta za strokovni seminar o gozdnem semenarstvu in predmet podiplomskega študija Fiziologija gozdnega drevja. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 71 str. Levanič T. 2017. Odziv gozdnega drevja na globalno segrevanje. Gozdarski vestnik, 75, 4: 192-203 Perko F. 2013. Gozd in gozdarstvo v Bleiweisovih novicah 18431902. Ljubljana, Zveza gozdarskih društev Slovenije - Gozdarska založba: Jutro: 831 str. Perko F. 2016. Od ogolelega do gozdnatega krasa: pogozdovanje krasa. Ljubljana, Zveza gozdarskih društev Slovenije - Gozdarska založba: Jutro: 269 str. Seznam gozdnih semenskih objektov na dan 1. 1. 2018, Ur. l. RS, št. 4/2018 Škrk N. 2018. Preživetje in kakovost listavcev v poskusnih nasadih pri Divači: magistrsko delo. (Univerza v Ljubljani., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozal.: 61 str. Singh A., Khan M.A., Mughal A.H. 2008. Efficacy of open nursery bed and root trainer on germination and growth of Hackberry (Celtis australis Linn.), a multipurpose tree species. Range Management and Agroforestry, 29, 1: 23-24 Takos I., Efthimiou G. 2003. Germination results on dormant seeds of fifteen tree species autumn sown in a Northern Greek nursery. Silvae Genetica, 52, 2: 67-71 Topic V. 1997. Upotrebljivost autoktonih listača pri pošumljavanju Krša. Šumarski list, 7-8: 343-352 41 42