Rešitev tajinstvene uganke v 8.-9. št. Kamor osel leže, tam dlako pusti. Prav so jo rešili: Slava Stepičeva in Manica Simoničeva v Ptuju; Miiivoj in Ljubomir Humek, učenca osnovne šole v Mariboru; Vajda Boris, dijak III. r. realne gimn. y Ptuju; Manfreda Branko, dijak II. c realne gimnazije v Ljubljani; Dušan Koh v Lokah pri Št. Juriju ob Taboru; Ladik Wisinger v Litiji; Zorica.^Miloš in Boživoj Severjevi, uč. v Ljutomeru; Rajko Svetek, učenec IV. razreda v Zgornji Siški. -[- — T" Otroško štetje. Trdoživost krokodiiov. Enkate, penkate, Trdo življenje ima kot mačka, pravijo cukate, me, pri nas. A mačka ni najbolj trdoživa ŽU aberle, baberle, val. Med vretenčarji so menda plazivci domine, najbolj trdoživi. Posebno se v tem oziru elc, pelc, komisar, odlikuje krokodil. Afrički lovec Besser kupil konja za denar, pripoveduje o njem tode zanimivo zgodbo: peljal ga je v Rim, Pričakoval sem prijatelja ob jezeru prodajal ga je za cekin! Rikva. Da si preženem čas, sem hotel 245 ustreliti in fotografirati krokodila. V je* smrtnim ranam. Morebiti bi kdo neverjetno zeru jih je bilo vse polno. Streljal sem zmajal z glavo, češ: »Saj poznamo lovske na več krokodilov, a vsi so izginili pod bajke!« A pravili so mi potem drugi lovci, vodo, in za nobenega nisem vedel, če je da taka trdoživost pri krokodilih ni nika= smrtno zadet. Moj lovski pomočnik, kršna izjema, ampak je nekaj prav navad« črnec Mtuma, se je razjezil: »Prvega kro« nega. D. H. kodila, ki nanj ustreliš, privlečem na suho, pa bil živ ali mrtev!« Po prihodnjem stve* Glasek iz zibelke. lu je res stopil v vodo in iskal krokodila pri jcranovih so ime]j zjutraj neljub do* s kolcem. Tedaj sem videl, da se je pri* godek Dekla je čez noč pustiia purana na kazala žival komaj meter pred Mtumo vrhu dvorišču ter fia ni zapria k drugi perut* . vode. Bila je videti omotena. Ustrelil sem nini Tat je *orabil t(f priliko in odnesel še enkrat. Nato je zagrabil crnec kroko* lepega purana Oče Jeran se je razjezil in dila za rep ln ga je privlekel na kopno. tudi hudoval nad materjo, zakaj ne pazi krokodil ni bil bas vehk, komaj dva na t0> da bj dekla imela perjad v redu. metra dolg, pa precej mršav in nerejen. Beseda je dala besedo in nastal je hud V hipu. ko sem ga se ogledoval, je zamah* ir Otroci so od strahu umolknili. V nil z repom in. Mtuma se je prekopicnil razburjenosti je oče z roko pometel ko> v vodo. Pnskocil sem, da bi spravil veh* zarec z mizei da se je razietel na tleh. To kega martincka dalje od vode. Kot bi tre. ga je še bolj razpam0- Tam je stala tudi nil, sem lezal s pusko vred v jezeru. Mtuma steklenica, in ves razjarjen jo je dvignil se je bil v tem ze lzkobacal iz vode. Se kvišku> da bi jo treščil ob ^. preden sem dosegcl breg, je zavlekel kro, sAta> ^ ata!<< ge zdajci oglasi u zis kodila več nego petnajst metrov dalje. Ko belke komaj enoietni Janko. sem hotel postaviti fotograficni aparat, se Trušč ga je prebudil. Seveda o prepiru je ustreljenec zopet obrnil. Zato ga je ni imel nikake slutnje. Prožii je proti očetu pomočnik Mtuma pnbil k zemlji z železno svojo tolsto ročico ter ponavijai: »Ata, ata, suhco, ki jo je uporabljal za lov na bivole. ata!« Krokodilu menda to ni bilo všeč, pa je ŠU 'fa ljubki glasek iz otroških ustec je roko ziml. Mtuma je izdrl sulico in jo je utolažil očetovo jezo. Zastala mu je roka, porinil skozi odprto žrelo vse do konca steklenico pa je zopet postavil na mizo. telesa. ledaj se je žrelo zaprlo. Zobje Ozrši se po miljenčku, je odhitel vun na so stisnih suhco tako trdno, da jo delo Najstarejša sestrica Cirila je stopUa je močni Mtuma izvlekel le z največjim k dobrovoljnemu srčku, ga dvignila iz po» naporom in sunkoma. Pri tem se je slišalo steljice ter ga jela opravljati v oblačilce. ogabno hreščanje zobovja ob železo. Da bi Mati pa je odšja v kuhinjo. končno ugonobil žival, ji je zasadil črnec Preden je prišel poidani ni bilo več pre* lovski noz v tilmku do hrbtemce in je pira v hiši Oče in mati sta pri obedu zabil nozevo ost prav skozi hrbtenico. zopet prijazno govorila, kakor bi se ne Sedaj sem sele fotografiral krokodila. Da bilo v hiši zgodiio ničesar nemilega. bi videla, kaj ima v zelodcu, sva mu z Ljubki giasek iz zibelke je spravil vso Mtumo preparala trebuh. Našla msva m« hišo zopet v dobro vol:O- česar drugega nego pest kakor lešnik de* Ivan Stukelj. belih kamenčkov. Ker še vedno ni bilo pri« jatelja, sem zanj napisal listek in ga Knjiga i igra. vtaknil zverini med čeljusti. Nato sva za* „ , ., , vlekla z Mtumo dozdevno mrhovino na Hajde, brate, hajde amo, pot, da bi je prijatelj ne izgrešil. Umil sem &*L*]* kn]lgu' da cltamo! si še v jezeru roke, pa sem hotel končno v A kad nama senci drevesa zajtrkovati. Tisti hip zakriči rekne mama, Mtuma: »Gospod, gospod, poglej! Tvoj da sve dobro znamo, krokodil je pobegnil!« In bilo mi je kakor °nda cen^° mal° v snu. Krokodil je leno koracal po dolgi da se POigramo! poti do vode in je v njej izginil navzlic Isa Velikanovič. Velecenjeni g. Doropoljski! bolj prikupita svetemu Miklavžu, ki se naj Že mnogo časa je minilo, odkar sem na ™* ozre s PriJa»»im očesom!) Pesem Vam zadnjič pisala. Stanujem v Prekopi. se elasl- Sedaj sem stara že 11 let. Hodim v V. raz* Miklavžev g o d. red osnovne šole. Imam še dva mlajša j bratca Ivana in Jončeta. Hodim tudii k prfg j . Miklavžev god, sokolskemu narascaju na Vransko Uc, k raZyeseljuje mladi rod.B me gospa Jaksetova. Telovad! okolo 20 ?vetnik naJpJQt se je ^^ n j • iii ¦ in' s sabo je krilatcev vzel, Pozdrave in poklone! med potjo v peklu se oglasil Franja Dounškova. in s sabo je rogatcev vzel. Odgovor: Ljuba Franja! c , , , Povej nam kaj o svojih dveh bratcih! in pridne otroke z darovi zalaga. Ali Ti kaj nagajata — ali pa morda Ti na= y škornje, košare in druge reči gajaš njima? Pa bodisi tako ali tako, bogate darove svoje spusti. glavno je, da se vsi trije radi imate. Otrokom pa s tem napravlja veselje in večkrat izpolni jim njihove želje. Dragi gospod Doropoljski! III. Gospa učiteljica me je naročila na Kdor od otrok pa priden ni, »Zvonček«. Rada ga čitam. Ali Varn smem ta golo šibo le dobi. večkrat pisati? A tudi parkelj nima mira, Pozdravlja Vas in šiba takemu zasvira Zvonka Vogrinčeva, P° hrbtu, da se vse kadi učenka II. c razreda v Mostah. in se lenoba vun spodi. Odgovor: jy Ljuba Zvonka! Zato pa strftn z lenobo ^ Tvojemu kratkemu pisemcu odgovarjam da črna zioba ta kosmata prav tako kratko: Pisati mi smeš, kolikor^ imela ne bi dela kaj! krat mi hočeš! Grdoba črna ta rogata! * Da izpolnile nam v veselje vse bi se naše srčne željef Cenjeni gospod Doropoljskit , Zopet se oglašam z novo prijateljico »Zvončka«, ki se je Vam že večkrat na» Velecenjeni g. Doropoljski! menila pisati. — Pošiljava Vam pesemco, Dne 21. svečna sem naročil naš priljub« ki sva jo skupno zložili. Prosili bi Vas, da ljeni otroški list »Zvonček«. Starše imam bi jo blagovolili natisniti v svojem kotičkul v Žalcu, šolo pa obiskujem pri stricu v Št. Mnogo pozdravov Vam pošiljata Petru v Sav. dol. Iz tukajšnje šole se vidi Fanika Cončeva in Anica Kotnikova Prav razločno tudi naš vinograd. Ob tr« v Mariboru. gatvi nas vzame ate s seboj v vinograd, Odgovor: kjer smo prav dobre volje. Imam še dva T . , „ ., . ... manjša bratca Zorana in Slavka in dve Ljuba Famka in Anical manjši sestrici Anico in Silvo. Ustrezam vajini želji in objavljam pe^ Z odličnim spoštovanjem! semco, ki sta mi jo poslali. (Tako se naj* Franjo Pikl. 247 Odgovor: — Med tedanjimi rcšilei ncmara ni Tvo* Ljubi Franjo! jei>a imcna. Čakal sem, tla pride na vrsto Mislim si lahko, kako dobre volje ste ob Tvoje pismo. Zgodilo se je to danes, zato trgatvi. Ali bi nam hotel povedati kaj več )e Pa tudl. P?mota P°P™'1«*«- Fa b'ez »" o tem? Gotovo bi Te vsi radi poslušali. mere' Prosim- . Trgatve ne poznajo v vsakem kraju naše širne domovine, zato bi Tvoj opis dobro Velecenjcni gospod! došel zlasti onim, ki jim je trgatev nekaj novega. Seveda bi vsi radi grozdje zobali, če „ Oprostite, da Vas tudi jaz nadlegujem. bi ga imeli. Rojen sem v Logu pod Mangartom na » Coriškem. Stav sem 9 \et. Ko sem bil star 3 leta. sem moral bežati z mamico iz Go* <-, , ,-. iii riške. Bili smo med voino na Koroškem Cenjeni gospod Doropoljskil in na Kranjskem. Oče je bil pri vojakih. Danes se o^lašam pri Vas s prvim pis* Po vojni smo se preselili na Koroško. P(> mom. Hodim v III. razred osnovne šole. glasovanju smo se preselili v Loke v Saa Najbolj me veseli računstvo, risanje in vinjski dolini, kjer obiskujem II. razred. telovadba. Zato sem pristopil k Sokolu. Tukaj je dvorazredna osnovna šola. Moja Sedaj se učimo vaje s palicami za nastop. sestrica obiskuje I. razred, druga sestrica Telovadbo imamo vsak torek in petek. pa ne hodi še v šolo. Moj starejši brat pa Risati me tudi že uči narodni slikar D. obiskuje učiteljišče v Mariboru. Inkiostri. Jako rad čitam »Zvonček«. Uga. z odličnim spoštovanjcm! ml sem velikonocni pozdrav, ki se glasi _ . „ »Vcsela Aleluja«. Star sem 9 let. Uusan K °h- Drugič Vam pa povem še kaj več! uagovor: ,.,.„. , c. . . Ljubi Dusan! S spostovanjem Ivo B r n č i č Iz Tvojega pistna razvidim, da si moral v Ljubljani. že v zgodnji mladosti ukušati grenki kruh Odgovor: bcgunstva. In koliko je Tvojih. rojakov, ki Ljubi Ivo! i'h Jc nemila usoda prepodila z domače .. , . . zemlje! Vsi pa moramo imeti trdno upanje, Z veseljem pnobcujem Tvoje pismo. da je naš svet le začasno v posesti tujinca, Upam pa, da m poslednje. Saj mi obljub* da nam slej aH prej pride čas ki nam ljas sam, da mi drugič še kaj več poves. zopet vrne> kar je bilo. jc in ostane naša Stori to in pomni, da »obljuba dela dolg!« lastl Timii.........».1.....m..............>...........¦Mimi.........................................................,,..........,,.,,,,.............................r 248