Političen in strokovnjašk list za obrtni stan. ,Obrtnik” izhaja 8. in 24. dno vsacega meseca in velja celo leto s pošiljanjem na dom vred 3 gld. — Za pol leta 1 gld. 50 kr. — Za četrt leta 75 kr. Posamične številke 15 kr. — Uredništvo in Uprav ni štvo Prešimov trg št. 3 — Naročnina in inserati sprejemajo se tudi v „Narodni Tiskarni” Gospodske ulice št. 12. — Dopisi in poročila sprejemajo se v slovenskem i nemškem jeziku. — Inserati se računajo Sstopna vrsta za Ikrat 4 kr. za večkrat ceneje. IzjSLTTSL- Odbor „Kranjskega obrtnega društva“ v Ljubljani, sklenil je v svoji seji dne 29. julija, da se „Obrtnik" proglasi društvenim organom; ter priporoča ta list obrtnikom v vsestransko živo podporo. Odbor Kranjskega obrtnega društva: Anton Klein, predsednik; Matija Kunc, podpredsednik; Dragotin Hribar, tajnik; Bart. Žitnik, blagajnik. F. Dežman, J. Foderl, B. Horvat, A. Kunst, J. Lasetzky, M. Perne, J. Regali, M. v v v Skrabec, J. Sparovic, L. Widmayer, J. Žagar, odborniki. V Ljubljani 7. avgusta. V graški „Tagespost" z dne 26. julija beremo iz Ljubljane dopis, ki se peča z našim listom. V programu, kojega smo objavili v prvi št. „Obrtnika" in ki je vodilo našemu delovanju, — narodnega stališča nismo izrečno poudarjali in sicer zato ne, ker smo slovenski obrtniki in se nam zatrjevanje stvari, ki se sama o sebi razume, prav nepotrebna zdi. Pač pa smo poudarjali, da nam bode skrb, da se pripravi složnost in sporazum 1 j e n j e m e j občane, ker smo mnenja, da je narodni prepir na Kranjskem, ki obtežuje več ali manj gospodarski napredek obrtništva vsled naravnega razmerja obeh narodnostij prav nepotrebna stvar. Dopis v graški „Tagespost" je tedaj našemu programu povsem nasproten in preverjeni smo do dobrega, da so one osobe, ki ji dopisujejo strastno protivne slehernemu sporazumij en ju v narodnem oziru, in da so s svojimi dopisi, s katerim so vže na razne načine blatili in zaničevali našo deželo in njene slovenske prebivalce, obrtnikom na Kranjskem obeh narodnostij, — več škodovali, nego jim bode mogoče kedaj popraviti. Da so naši narodni politični krogi marsikaj opustili, kar bi bilo lehko v prid slovenskemu obrtništvu to je resnica, katero jim bodemo, kadar treba brez ovinkov predočili; a ne z nameni ka-koršne nam podtikuje graška „Tagespost", — marveč iz ljubezni do svoje domovine in v okrepčanje naše narodnosti, ki bode še le tedaj osigurana, kadar se bode vsled strankarskega gospodstva zaostala domača obrtnija okrepčala! Sicer pa razmotrivanje narodno političnih vprašanj ne smatramo svoji nalogi. — To bodi prijateljem in nasprotnikom v pojasnilo! Prošnja na cesarja! Vodstvo dunajskih obrtnih zadrug razpošiljalo bode po širni Avstriji v vseh deželnih jezikih tiskano prošnjo, ki se ima s podpisi stotisočerih rokodelcev izročiti presvitlemu cesarju. Prevod v slovenski jezik preskrbelo bode vsled prošnje omenjenega odbora „Kranjsko obrtno društvo. “ Imeli bodemo priliko ta prevažni korak, ki je od političnih oblastij dopuščen našim obrtnikom, pozneje še natančneje pojasniti, — za sedaj le priobčimo to prošnjo, da bodo obrtniki, kadar jo dobijo v roke vedeli, da je prava; in da jo smejo brez pomisleka podpisati. Glede vsebine te prošnje sicer poudarjamo, da nam odstavek glede kupčij-skih in obrtniških zbornic z ozirom na našo zbornico povsem ne ugaja, a stvar je taka, da prošnje ne smemo popravljati, in da so razmere pri večjih zbornicah, ki so z malimi izjemami v židovskih rokah prav istinito naslikane, in upamo, da se nam zategadelj ni nadejati od naše strani kakega na-sprotstva. Slovenske časnike pa uljudno prosimo, da omenijo to prošnjo in podpirajo naše težnje, ki so morebiti zadnji pojav proti mogočnemu židovstvu v Avstriji. Prošnja se glasi: Vaše c. kr. apostolsko velečastvo 1 Ko se je leta 1879 objavila vesela vest, da Vaše c. kr. apostolsko velečastvo obeta pomoč obrtnemu stanu avstrijskemu, napolnilo ga je novo upanje, nov pogum, in hvaležno so se spominjali zaupanja polni obrtniki cesarske besede na mnogobrojnih shodih. Propadajoči stan obrtnijski začel se je orga-nizovati in marljivo se posvetovati o predlogih, ki so se delali od raznih st^anij v rešitev njegovo. Uspeh posvetovanj se je izrazil v mnogobrojnih peticijah in resolucijah in obvestil vladi Vašega ve-lečastva. Vaša vlada je izdelala obrtni zakon, o katerem sta se posvetovali obe zbornici državnega zbora, ga v marsičem premenili in kateri se je, ko je bil definitivno vsprejet, predložil Vašemu vele-častvu v sankcijo. Ko se je zvršila in objavila sankcija, gledalo je milijone vernih avstrijskih državljanov s hvaležnim srcem na ljubljeno vladarsko rodbino in pripravljalo se, da popravi, kar je pokvarila petindvajsetletna neomejena in samopašna obrtna svoboda. Mnogobrojni obrtovalci, ki so bili zunaj vsake zadružne organizacije, so se pozvedeli in doveli zadrugam, s čimer so se državi hkratu tudi bistveno povekšali dohodki, in vender kako bi se bil varal obrtni stan. Onim trgovskim in obrtnim zbornicam, ki so se v tem, ko se je državni zbor posvetoval o obrtnem zakonu, kazale tako ostentativno nasprotne, onim korporacijam dal se je pri snovanji zadrug upliv, ki je v popolnem nasprotji z zgodovino za-stanka obrtnega zakona, ki je pri tej sestavi tako imenovanih trgovskih in obrtnih zbornic zavsem v nasprotji z dubom zakona. Posledica temu je, da se danes, ko je že minulo pet let, na mnogih krajih še neso osnovale zadruge, in da se drugod, kjer so se osnovale, slišijo živahne in opravičene pritožbe o načinu, po katerem so se osnovale. Če je že način, po katerem se je izvrševalo snovanje zadrug obžalovanja vreden, tembolj je obžalovati tolmačenje določb obrtnega zakona, vzlasti §§ 1, 14, 36, 37, 38, 114 in 115. Poleg tega pa rokodelstvo mnogo trpi vsled škodljivega upliva konfekcijonarstva, krošnjarstva, pomanjkljivega konkursnega reda, posredne trgovine, nesolidnosti največjih eksportnih firm, neugodnih carinskih odnošajev, pomanjkljivega marknega zakona in umetno gojene hišne obrti. Krivda za take žalostne razmere mora se zlasti pripisovati izrekam tako imenovanih trgov- skih in obrtnih zbornic, ki so že, kakor že omenjeno, takoj s početka nasprotovale navedenemu zakonu, in katerim se ni čuditi, če dandanes nič drugače ne delajo, če po njihovih veletrgov-skih in veleobrtnih načelih, po njihovi tradiciji in sestavi, se prav zelo poslužujejo posvetovalnih pravic, ki so se jim dale, za pospeševanje svojih posebnih koristij. Da se pri tacih razmerab pojavljajo odločbe v obrtnih zadevah, ki se nikakor ne ujemajo z inten-cijami one Najvišje osobe, ki je milostljivo sankci-jonovala zakon s 15 dne marca 1883. je jasno in ne treba daljšega dokazovanja. Vzlic vsemu temu, čeprav se je slišalo toliko pritožb, bi mi najudanejše podpisani se ne bili obrnili s to peticijo do Vašega c. kr. apostolskega velečastva, ko bi nas razsodba upravnega sodišča z dne 23. februvarja 1888 ne bila preverila, da sedaj more le Vaše velečastvo pomagati za obstanek borečemu se obrtnemu stanu. Ta dan se je namreč odbila pritožba krojaške zadruge mesta Steyr proti temu, da prodajalci z mešanim blagom jemijo naročila za obleko po meri, da je slednjej osobi dovoljeno jemati mero, ali pa posluževati se svojih ljudij za jemanje mere. če ostane ta odločba v veljavi, se mora zma-trati, da se je upliv dokaza zmožnosti, torej baš to, za kar se je obrtni stan poganjal desetletja, popolnem odpravil. Kajti to, kar velja za izdelovalce obleke, velja tudi za druge obrtne stroke, če bode slednjemu, ki je na podlagi § 38 objavil kako trgovsko obrt, dovoljeno imeti „delavce za rokodelske izdelke", postal bode rokodelec, če je tudi mojster, kmalu le priprost pomočnik. V čegavem interesu bi pa bilo, da se to zgodi, da zgubi obrtni stan ves pogum in se ga polasti popolna obupnost, o tem ni dvojbe in če bi bilo treba še kacega dokaza o tem, da nasprotniki naših teženj prav dobro vedo, kakega pomena bi bila obupnost obrtnega stunu, to pač dokazuje pomenljiva opomba, katero navaja bivši poslanec Re-schauer v svojem delu „Geschichte des Kampfes der Handwerkerziinfte und der Kaufmannsgremien mit der osterreichischen Bureaukratie" nastrani 251. On piše: „Revizija obrtnega reda se je po preteku nekaj let vsakokrat postavila na dnevni red, da _______ je čez nekaj časa zopet ž njega zginila. S tem se je doseglo, da se je v vseh slojih proizvajajočih stanov, torej tudi v obrtnem stanu pojavila se popolna obupnost in da premaguje misel, da država ni poklicana, da bi se brigala za malo obrt, in da je slednji zapal svojej osodi, da bode vsekako popolnoma propal. S tem bi bilo ustreženo največ oni denarni aristokraciji, ki dobro ve, da le tako dolgo more brezmejno gospodariti v vseh panogah pridobivanja, dokler jej stoji nasproti neor-ganizovan, razcepljen in v gmotnem oziru propadajoč obrtni stan, z jedno besedo popolnem propal srednji stan." Ta opazka je v ustih Reschauerjevih in pri njegovem političnem prepričanji uprav ušlo priznanje, in se mora zmatrati kot znamenje njene nepopolnosti, da ni pristavil, da bi „neomejeno gospodstvo v vseh panogah pridobivanja" privelo z neovrgljivo doslednostjo celo k neomejenemu gospodstva teh faktorjev na političnem poprišči. Ko pa obrtni zakon, kateri je sankeijonovalo Vaše c. kr. apostolsko velečastvo, ne daje le nam rokodelcem varstva, temveč omogočuje tudi tisočem in tisočem delavcem, da pridejo do samostojnosti, če se prav tolmači, ko so najudanejše podpisani več nego desetletje sklepali peticije in resolucije, storili vse mogoče korake pri vseh instancijah obrtnih oblastev, in naposled s pomočjo državnega zbora dosegli obrtni red, ki sicer ne zadostuje, a vender v nekaterem oziru daje varstvo, sedaj pa spoznali, da bi tudi, če se znova prehodijo vse postaje trpljenja, prišli le do tega, da bi je čez kacih deset let ob morebitne pridobitve zopet spravilo kako sodnjo tolmačenje, usojajo se obrniti do Vašega velečastva poslednjega sidra upanja, z naj-udanejšo prošnjo, da bi s svojo cesarsko mogočno besedo milostljivo prouzročilo, da bi jedenkrat se uresničilo avtentično tolmačenje obrtnega zakona, s katerim se daje obrtnemu stanu uplivno varstvo. Naj Vaše velečastvo posname iz okolnosti, da so to peticijo podpisali obrtniki vseh narodov, da v obrtnem vprašanji ni nikacih kakeršnih si bodi političnih in narodnih nasprotstev, da so na tleh obrtne reforme vsi avstrijski obrtovalci jedini. Naj pa tudi Vaše velečastvo vsprejme zagotovilo, da je baš ta okolnost to, zaradi česar se s fakci-jozne strani na vso moč prizadevajo, da bi porinili absolutno lojalni avstrijski obrtni stan obupnosti v naročje. Vsprejmite Vaše velečastvo zagotovilo brezpogojne lojalnosti, v katerej bodemo vedno vstrajali. Obrtnikom v obrambo in pomoč. m. Opisovali smo v prvih dveh razpravah občne nazore, kakoršne goji in — ne bi smela gojiti narodna inteligenca nasproti domači obrtnosti; ter prišli do sklepa, da pri navedenih razmerah ne preostaje druzega, nego združiti se in sami to storiti, kar od druzih pričakovati ne moremo, čeravno imamo nado, da bode, če prav polagoma prodrla misel, da so naši nazori pravi, tudi v druge kroge. Skušajmo si tedaj olajšati svoje stanje kolikor to zamoremo sami storiti in poprimimo se praktičnih sredstev v to svrho. Pisatelj te razprave sam priznava, da je s tem prestopil v najtežjo svojo nalogo. Lehko mu je bilo poudarjati, kako se obrtnikom godi; a tem težji je nasvet, kako pomoči! In vendar treba je nasvetov dobiti, ki se ne razpršijo v znanih izmišljenih frazah, s kojimi po navadi končuje ta ali oni svoje razprave o socijalni tvarini. Praktična izkušnja je v življenji bolje vodilo, nego vse v teoriji lepo in bistroumno izpeljane misli o osrečenji človeštva; in praktične izkušnje nam bodejo vodilna nit v nadaljnej razpravi. Ker smo trdili, da se pri izdajkih, katere imamo za življenje in obrtno poslovanje, ne da ni-česa prihraniti: preostaja nam tedaj logično le jedna pot, in ta je, da zboljšamo svoje dohodke. Ko bi imeli dela na razpolaganje, kolikor bi si ga želeli; opomogli bi si lehko z večjim trudom in marljivostjo; ker pa obseg naših obrtov ne odvisi od naše volje, odpade tedaj ta najpri-pravneji način, pomoči si. Praktična skušnja pa nam kaže, da rokodelci premalo pazijo na svoje dohodke. Poleg strokovne vede potrebuje denašnji obrtnik tudi nekoliko kupčijskega duha. Preračuniti more natančno svoje stroške, a dohodke urediti na bolj pameten način, nego je to običajno. Najmanjši rokodelec poprijel se je običaja, da enako velikim kapitalskim podjetjem dela na up, in to nad lastne moči; ne da bi pomislil, da so velika podjetja vstanovljena na drugačni podlagi nego obrtniška. Veliki podjetniki ne delajo na enaki način, nego navaden obrtnik. Podjetje je njim spekulacija z denarjem; če gre po sreči je prav; če ne pa napravijo konkurz in zgube prenesejo na druga ramena. Preskrbijo se pa vže preje, da so za svojo osobo zavarovani. Zgube tedaj, ki se jim utegnejo pripetiti ne bolijo jih toliko in niso tako občutne kakor pri obrtniku. Navzlic temu imajo pa o iztrjevanji svojih računov vse drugačne navade in pojme nego obrtnik, in mar-sikedo bode vedel o natančnosti izterjevanja dolžnikov po kupčevalcih, s katerim je v kupčijski zvezi, kaj povedati, — in se tudi kaj priučiti. Ta običaj pa, ki je za najmanjšega rokodelca enako, kakor za večjega najhujši stiska in skorej jedini povod konkurzom malih obrtnij prouzročila je obrtna prostost. Pred tem časom imeli so rokodelci — vsaj to nam zatrjujejo stari mojstri, prav minimalne izgube in, če prislužek tudi ni bil velik, bil je gotov! To nam dokazuje tudi višje blagostanje starih rokodelcev, ki v družbinskemu življenji z izdajki niso bolj štedili, kakor mi. Stari rokodelec vedel je, kaj je njegovega, a denašnji ima svoje premoženje izključno le v bukvah, ali si ga celo še na pamet zapomni, kar je pri mnogih rokodelcih žalibog še vedno običajno. Ko se je vsled obrtne svobode nerokodelski kapital poprijel rokodelskega proizvajanja, vpeljal je obrtovanje, ker je to seveda lehko storil, po kup-čijskih običajih na kredit za gotovi dalji ali krajši čas. Nikdar pa se ni pečal s tem, da bi, kakor je bilo to pri rokodelcih navada, izdeloval blago kojega bi v surovini dodajali naročniki. Radi ali neradi poprejeti so se morali rokodelci ne izvzemši onih, ki niso imeli nikakega lastnega premoženja enacih običajev in tako postalo je staro rokodelstvo ob jednem tudi kupčija; toda brez fundamentalnih pogojev kupčijske vede in zadostnega kapitala ! Neovrgljivo resnico govorimo, če trdimo, da brezizjemno sleherni samostojni rokodelec zgubi na leto v primeri velikosti svoje obrtije najmanj toliko, da bi iz ono svoto če bi mu došla v blagajno,lehko plačal ž njo davek in stanarino in mu bi tedaj one svote ostale kot edini sad njegovega truda za stare dni. Razvada ta postala je tako običajna, da so nam znani slučaji v katerih je nepremožni rokodelec, ki nima kredita za surovo blago, oddal svojo domačo opravo v zastavnice, da si je kupil potrebno blago v izvršitev naročenega mu dela, ali pa da je pod težkimi pogoji poiskal si posojila v ta namen. Na svoj denar pa more čakati brez vsacega plačilnega termina, kakor je to običajno pri kupčijah, kolikor časa se naročniku poljubi; v gotovih odstotkih ga celo nikdar več ne vidi ! Znana so neštevilna fakta v tem in le še dostavljamo, da čim manjši ali bornejše je obrtno podjetje, temveč ima — seveda primeroma — zabilježiti izgub. Revež producent tedaj, ki poseda mnogo manj nego kupovatelj, primoran je vsled nenaravnih običajev postati posojitelj — in mnogokrat celo neprostovoljni podaritelj — premožnejšemu nego je sam! Da so taki običaji za malo rokodelstvo po-gubonosni, da je pretirana razvada delati na up, za rokodelca samomorska in protivna vsem zdravim gospodarskim načelom, ne treba nam nadalje dokazovati; in mnogo bi koristilo obrtnikom, če se vre-dijo tako nenaravne razmere. Dopisi. Iz Ljubljane Nalog „Obrtnika". Ni še dolgo tega, ko obrtniki v celej Avstriji niso imeli jednega političnega lista, ki bi bil zastopal stanovske koristi obrtništva. Obrtno zakonodajstvo in s tem v zvezi različne socijalne reforme, katerih koristi in upliv pa dosedaj še nikjer ni dosti poznati, provzročile so da se je ustanovila nekaka Obrtniška literatura. Obrtniških listov imamo sedaj skorej v vsaki kronovini. S tem je storjen pričetek v združenje obrtnikov, kateri dandanes ko se vsaki stan tako brezozirno na druzega puli za svoje koristi ne zmeneč se zato, če poleg njega vse drugo zgine — toliko bolj potrebujejo jedinosti in složnosti mej sabo; kolikor manj se jim je zanašati na dobro voljo druzih stanov, Nazori o važnosti obrtnega stanu v državno političnem konservativnem smislu so se zdatno premenili. Država sama manj potrebuje tega meščanskega, mej ekstremi bogastva in revščine nekako posredovalnega stanu. Moč centralne vlade je sedaj tako ogromna; da si upa izhajati tudi, če se srednji stan pogubi. Srednji stan dopolnil je svojo zgodovinsko dolžnost, na njegovo mesto stopajo delavci kot nova politična in socijalna stranka; in ž njo računajo današnji državniki največ, kajti njeno število množi se tem hitreje čim hitrije propada mala obrtija. Bodočnost za-se reklamuje četrti stan. Obrtniške reforme bi imele namen, stvar, ki je sicer neizogibna, nekoliko zadržati; a ker najvplivnejši organi tega ne pospešujejo, ostaja le obrtnikom samim naloga braniti se proti dvojnemu navalu. Obrt za obrtom pada v židovsko žrelo. Pravice prodajalcev so čedalje večji in ne bode trajalo dolgo, ko bodejo obrtniki sami morali postati prodajalci židovskih tovarn, in s tem neposredno služ-niki velicega kapitala. A to je čudno! V času najhujšega antisemitizma jemlje židovstvo krščanski obrtniji jedno pozicijo za drugo. Pritožuje se čez nje, a na široko odpirajo se njim vrata. Če je pa kedo osleparjen po Židu, molči o tem in kupi v drugič! Listek. Ponedeljsko pismo. Dragi prijatelj! Naprosil si me, da Ti za „Obrtnika" kaj napišem in si mi tako mej vrstami namignil, da bi Ti najbolj ugajalo, ko bi Ti preskrbel v prostih urah kaj za „podlistek." No, jaz se ne čudim, da imaš tudi Ti tako „visokoleteče" misli, da nameravaš podlistikovati, kar je, — obrni stvar, kamor hočeš, — le nekaka potrata časa ali pa prostora. A slabi izgledi so pohujšali tudi Tebe in jaz ne bi ugovarjal, ko bi bil v Tvojem pismu vsaj omenil, kako nagrado nameravaš dovoliti Tvojemu podlist-karju. Zdi se mi pa, da v zadevi plačevanja tudi Ti nisi boljši, kakor marsikateri drugi; ker pa že svet danes tako pelja, naj bo; hočem Ti kakor prijatelj delati ali prav za prav pisati na „up", dokler se ne naveličam ali se pa Ti v svojih nazorih ne poboljšaš. Dolgo sem premišljeval, kaki dan bi bil najbolj pripraven zamš v pisarenje, ker to Veš sam, da obrtnik ni vsak dan duševno „razpoložen". Naposled izvolil sem v to svrho ponedeljek in zategadelj dal sem tudi mojemu pismu naslov „Ponedeljsko pismo". Nikar pa ne misli, da sem ta naslov vkradel podlistkarju „Slovenca". Ta naslov izumil sem bil že v nedeljo 8. julija 1888 popoludne, ko sem prejel Tvoje pismo in nemalo sem se začudil, ko sem ponedeljek potem zagledal „Slovenčev" podlistek z mojim naslovom, Veš, da sem s prvega mislil, da je „Slovenec" „Obrtnik" in njegov podlistek moje delo? — Ves osupnjen, da se moja originalna iznajdba tako zlorabi, nameraval sem vže iskati druzega naslova, a rekel sem — namreč sam pri sebi — moja pisma bodo v resnici ponedeljska in odstopi naj Slovenčev podlistkar, kajti ponedeljek je naš in nihče nima pravice kratiti tega starega zgodovinsko imenitnega dne rokodelcem! Pa še nekaj potrjuje me v mojih mislih. Očita se rokodelcem, da jim o ponedeljek „delo smrdi." Pokazati hočem tedaj pred vsem svetom, da to ni res. če se jaz polotim v ponedeljkih duševnega dela, ki je kakor naši veleučeni gospodje trdijo mnogo težavneji nego fizično delo; — ovržem s tem vsa očitanja. Seveda pravijo tudi drugi „Es ist leichter einen Stiefel zu schreiben als zu ma-chen", a to gotovo ne more biti, kar že to dokazuje, da visoke gospode bolj utrudi delo v štirih urah, nego navadnega čevljarja, če dela po 14 ur na dan ! Moje pisma ne bode druzega nego modrovanje; kajti če rokodelec v ponedeljek svojega obrta ne opravlja, tedaj ima „Blaumontag" ali, kakor še drugače Nemci pravijo, „Er macht blau!" Jaz sem, ker mi ni pristni narodni izraz dosedaj znan, stvar tako raztolmačil, da se to pravi „modro delati", posebno pa mi ta prestava vgaja zategadelj, ker bode vse, kar bom pisal že „eo ipso", kakor bi rekel latinec, — modro! Ker vem da Ti je napredek ali kultura človeštva nekoliko pri srci, seznaniti Te hočem danes s takozvanim „kulturomerom", izumljenem po veleučenih gospodih, in" po katerem boš tudi Ti kot urednik lehko meril in presojeval premikanje in gibanje kulture. Kultura, ki je že oblizala ali pa je ravno pri delu oblizati zadnje ostanke narodov, ki stanujejo preko ograje tega grešnega sveta, je tako imenitna stvar, da se cele države kar pulijo za čast „nositi jo" v kaki še nekultiviran kraj. Prigodi se čestokrat, da se pri tekmovanju, kedo jo bo de preje zanesel, —-celo kultura razbije! Tej kulturi tedaj trebalo je izumiti „merilo" kakor imamo merila za toploto ali mraz, za vino jesih in druge stvari, in učenjaki, ki po knjigah orjejo narodno gospodarstvo, postavili so jednoglasno zamerilo kulture: „žaifo" in robce! Kjer se tedaj ljudje z „žaifo" pridno umivajo in za očiščenje svojih dolžili ali pa kratkih pred-goričev na obrazu porabijo mnogo robcev tam je kultura že udomačena; če je „žajfa" parfumirane Nas Slovence je Bog, pač v neskončni milosti še dolgo varoval te nadloge. Dokler so naši in tuji Nemci gospodovali na Kranjskem ni bilo toliko slišati o Židovih. Sedaj ko je pa narodna stranka na krmilu, zdi se jim pohod in udomačenje mej Slovenci mnogo prijaznejši, in naši ljudje pričakujejo jih celo trdeč; da nas bodo učili gospodarskega razvoja in pametne kupčije. Po nazorih mnogih naših veljakov je mej nami še premalo konkurence, obrtni izdelki so predragi, plače za rokodeljstvo previsoke i. t. d. Naj naš „Obrtnik“ v tej zadevi svari in se bojuje, dokler ne bo prepozno! Malomarnost in popustljivost naša se bode težko maščevala! Iz Ljubljane. (Zakaj tirjamo zastopnike iz svojega stanu.) Največja pregreha,jkatero neka vrsta ljudij predbaciva obrtnikom je ta, da se „mešajo" v politiko. V tej stvari so gotovi krogi najbolj občutljivi. Delati smeš kar hočeš, da se le v politiko ne utikuješ. Pa tako ni vedno. Kedar sami spravijo kako politično uprašanje na površje in ob času volitev, takrat smeš tudi ti uganjati politične burke, in če zanemarjaš svoje delo z udeleževanjem pri zborih in agitacijo, je to vse prav. Pohvalijo te celo, da si zaveden in rodoljuben. Seveda storiti moraš to vse le po njihovih nagibih in ukazih. Kakor hitro pa le črhneš o kaki javni zadevi, ki te morda osobno tišči; ali ti pa v obče ne ugaja; zadoni ti od vseh stranij na ušesa: Čevljar ostani pri svojem kopitu! Ta nedoslednost narodnih političnih krogov vzbudila je mej obrtniki vže mnogokrat opravičeno nevoljo; in to tembolj, ker se našim obrtnikom dosedaj še nikakor ne more očitati, da se utikajo v politiko. Menda nam političnih krogov vendar ne bode treba poučevati, kaj je politika; da bi spoznali, da napori obrtnikov v zboljšanje materijalnega stanja, povz-digo stanovske zavednosti, in odpravo raznih obrt ovirajočih naprav, — niso politika. Če želijo obrtniki po kupčijski in obrtniški, zbornici dobiti svojega zastopnika v deželnem zboru, kar je vže neki najradikalneja ideja; — tudi to po našem seveda nemerodajnem nazoru — ni politika; kajti mi iščemo le zastopnika naših stanovskih interese v in teh do sedaj še nikdo zunaj naših krogov ni prišteval političnem vprašanjem.) Pač je zastop obrtniškega stanu v javnih korporacijah eminentno važna zadeva v najširjem pomenu ; a tisti, kdor obrtnike odvrača od take ideje s groženjem, da je to politika, v katero ne pristuje nevednemu rokodelcu utikati se; ta kaže, da jako malo čisla zakon, po katerem imajo vsi pošteni državljani jednake pravice in dolžnosti; da mu je ravnopravnost, tirjajoč jo za svoj narod, nepoznana stvar, če zadeva narodove korenike! Domače in razne stvari. (Odgovorno uredništvo „Obrtnika" prevzame z denašnjo številko gospod Matija Kunc, podpredsednik Kranjskega obrtnega društva, ki je bil lastnik in urednik prvemu „Obrtniku". Gosp. Jože Regali odložil je začasno prevzeti posel zaradi po-mankanja časa, a ostane našemu listu tudi nadalje sotrudnik. Naše častite sodruge prosimo, da agitujejo po vsej moči za razširjenje tega, domačemu obrtništvu jako potrebnega lista; da nam dopisujejo o svojih težnjah in opazkah, ki ovirajo napredek obrtništva. Le skupno in neumorno delo bode v stanu omogočiti ono zboljšanje neugodnih razmer in obrtništvu priboriti stališče, ki mu kot važnemu delu narodnega trupla po vsej pravici pristuje. robci pa svilnati, je pa dokaz, da je dospel narod na vrhunec človeške kulture! Ravno isti učenjaki trdijo, da smo Slovenci sila zaostali v kulturi. „Kulturomer" neki kaže, da je pri nas še mnogo ljudi, ki se le ob nedeljah in zapovedanih praznikih umivajo in celo takrat brez „žajfe!" Kaj pa še le glede usekovanja! Nedavno je hribolazen kulturonosec obiskal naše planine. Nenavajen običajev pomoli v nevarni stezi voditelju roko, da ga vleče navzgor. A groza! Nad najglobokejšim propadom pritisne hribovec s palcem proste roke nos — in kakor bi treščilo razprši se ona tvarina, ki jo kultivirani ljudje povijajo v svilnate robce, na vse vetrove; neogibajoč se niti suknje kulturonosca, — na kar si mož prijazno smehljaje se — ostanke pod nosom z rokavom obriše! Da je kulturonosec nazaj prisedši v kulturne kraje pisal, da se nahajajo na Kranjskem še divjaki in Hotentoti, posebno po hribovih, se razume, in zategadelj si je prisegel, da se nikdar več ne bode pustil od hribovcev voditi za roko; marveč vedno le na vrvi! Sedaj bodeš poznal, koliko kulturnega dela še preostaja za ponedeljke Tvojemu prijatelju. x. (Pogreba deželnega glavarja) g. grofa Thurna dne 25. julija v Radovljici udeležila se je deputacija Kranjskega obrtnega društva obstoječa iz podpredsednika g. M. Kunca in blagajničarja g. B. Žitnika, svetnika kranjske kupčijske in obrtniške zbornice. (Odborovaseja Kranjskega obrtnega društva) dne 4. avgusta 1888. Predseduje gosp. Anton Klein; navzočih 11 odbornikov. Gospod predsednik otvori sejo ter prebere pismo gospoda Schneiderja z Dunaja, v katerem ta pozivlje društvo k delovanju za nabiranje podpisov prošnji do Nj. Veličanstva cesarja, (prošnja natisnjena je na prvi strani denašnje številke). Potem razloži pomen te peticije in meni, da bi se društvo resno poprijelo dela, ker kakor je razvidno z vsega, je zadnji čas, da se obrtniku pomaga, da ne pogine popolnoma. — Razgovora udeleži se še več gospodov in konečno sprejme predlog gospoda predsednika. — G. D. Hribar opomni, da zadeva sklenjena pri zadnjem mesečnem shodu o odposlatvi deputacije radi dela v prisilni de-lalnici in kaznilnici na Žabjaku, še ni rešena in da se mora danes voliti dotični odsek, ki bode to preskrbel. Zbero se v to gg. A. Klein, B. Žitnik in J. Lasetzky, katere se naprosi, da ta teden potrebno ukrenejo. — Pri razgovoru o praznovanji 40letnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. je več različnih nasvetov, kako naj se priredi, da bode društvo dostojno spominjalo se tega važnega dne, a definitivno se ne določi nič, ker bode o vsem še razgovor pri mesečnem javnem shodu. Seja se zaključi ob 10. uri zvečer. (Obrtni nadzornik g. Pogatschnik) se je neki močno čudil, ko so mu obrtniki nekaterih strok pripovedovali kako, visoko so v Ljubljani ob-dačeni. (Tukaj šne Uršulinke) zidajo nasproti zvezde novo šolsko poslopje in bodo, kakor čujemo, pripravile v pritličji pet prodajalnic. Zategadelj je upati, da polagamo vendar padejo nekoliko za naše malenkostne razmere silno prenapete cene prodajalnic. (Mestniodbornik g. Kajzelj) popravil je naše zadnje poročilo s tem, da je on glasoval za oddajo dela Vodnik-Čamernika. Mi nimamo pravice dvomiti na njegovi izjavi, in omenimo le na zahtevanje prejšnjega urednika našega lista g. Re-galija; da se je on glede njegovega poročanja ravnal po zatrdilu g. Janez Krašovca kateri je tedaj vzrok jako neprijetni mešanici. (D a s e ne vgnj ez d i j o stenice vpostelj-njakih) je najboljši, ako se za napravo istih vzame jelšev les (Erlenholz), ki nij drag in se skoro povsod dobi. Jelšovi les ima za te nadležne živalice posebno zoperni duh in nikdar se še nijso stenice v teh po-steljnakih vgnjezdile. Jelšovi les se da kaj lično izdelati, vzame vsakakošnji lik (polituro) nase, posebno se da dobro na orehovo barvo izdelati. (Postava o povikšanji) naklade za pivo in najemščinih krajcarjev za Ljubljansko mesto ni dobila najvišjega potrjenja. Prva za to ne, ker ne gre podražiti itak vže visoko obdačeno pivo; slednja pa zaradi formalnih pomanjkljivosti. O tej zadevi pa bode treba pravočasno spregovoriti še kako besedo; kajti obrtnike zadelo bi povikšanje najemščnih krajcarjev najhuje, zategadelj ker jih nimajo plačevati le od svojega stanovanja kakor drugi meščani, marveč tudi od prodajalnic in delalnic! (Obrtno društvo v Mariboru) izreklo se je pri jako živahnem zborovanji proti ločitvi kup-čijskih in obrtnih zbornic. (Za gostilničarje.) Vsled nekega slučaja odredilo je ministerstvo, da smejo gostilničarji kruh peči za porabo svojim gostom; a nikakor ne za prodajo izven gostilne, ker to spada v področje pekov. (Posvetovanje zaradi žrebljarjev v Kropi) vršilo se je 24. julija pri deželni vladi v Ljubljani. Žrebljarstvo v Kropi je vsled nepremagljive konkurence velicih židovskih podjetji do kraja pokončano in neznosna beda naših rojakov prorokuje nam, kam da dospemo preje ali pozneje rokodelci vsled nadvladanja židovsko-liberalnih gospodarskih odnoša-jev, ki imajo tudi v našem narodu mnogih privržencev. Posvetovanja udeležil se je tudi obrtni nadzornik za Kranjsko g. Pogačnik. Natančnega poročila o enketi nimamo; a to povdarjamo, da s dosedanjim polovičarstvom, ki je čez vse mere običajno pri obrtnijskih zadevah, se ne bode in ne more nikomur pomoči! (Nova kaznilnica) v Mariboru, o katerej je bilo o pričetku zidanja slišati, da se bodo kaz-nenci na Ljubljanskem gradu tja izselili, je dogotovljena. Prostora ima za 500 kaznencev in bode prihodnje leto otvorjena. Sedaj bodemo zvedeli, kaj je na oni govorici resnice. (Za krčmarje) važno naredbo napravilo je ministerstvo notranjih zadev. Vsled nekega slučaja postavilo je princip, da je oddaja krčmarske koncesije brez da bi se dotična soseska za svčt vprašala, pomanjkljiva; in da je opravičeno, v takem slučaju že oddano koncesijo preklicati ali odvzeti. — Nemška konkurenca v Srbiji spodriva čedalje bolj avstrijsko blago. Naročilo se je posebno v zadnjem času v Nemčiji mnogo volnine in flanele, čeravno so nemški izdelki glede kakovosti slabeji od avstrijskih, jih vendar ložje razprodajajo, ker so lepših barv in zunanjosti. Slabo, a po ceni je dandanes menda geslo celega sveta! — Nemški državni svet izdelal je načrt postave, s katero se bode upeljalo obligatno zavarovanje delavskega osobja za slučaj onemoglosti in starosti. Obširnemu načrtu povzamemo sledeče: Zavaro- vali se bodo vsi pomočniki in služniki, katerih letni prislužek ne doseže svote 2000 mark. Vplačevanje je razdeljeno v tri enake dele. 1. del plača zavarovanec. 2. del delodajalec in 3. del plača država. Izplačevale se bodo rente za onemogle po 120—250 mark na leto; za starostne, ki se pričenjajo izplačevati še le s 70. letom pa 120 mark na leto. Proračunjeno je, da bode stroškov 156 milijonov mark na leto ter da bode v ta namen zadostoval tedenski donesek, ki znaša na leto za zavarovanca in delodajalca skupaj preko 10 mark; torej z doneski države vred za posameznega 15 mark na leto. — Menimo, da podobno zavarovanje ne bi bilo napačno tudi za samostojne male obrtnike, kajti njih razmere večinoma niso boljše nego one rokodelskih pomočnikov. — Na Dunaju napravil je konkurz neki pre-kupovalec (Zvvischenhandler) z manufakturnim blagom po imenu Lowy !!! čigar passivum iznaša preko 400.000 gld., a ima aktivnega premoženja le okolu 90.000 gld. Tedaj je mož na čudoviti način osleparil svoje upnike za malenkost tristotisoč goldinarjev! Židovi vže neki občudujejo ženialnost tega sedaj jako imetnega moža! — V Brnu ostavilo je delo par tisoč suknarjev, tkalcev in prejarjev, ki so s tem dosegli neznatno povišanje mezde. — V Parizu ustavilo je delo več tisoč mestnih delavcev. — Na Dunaj i ustrelil se je Josip Heidenreich predstojnika namestnik čevljarske zadruge, katere vodstvo je sedaj v rokah konservativne, dunajskemu židovstvu nasprotne stranke. — Dunajski „Bankverein" kupil je na račun neke družbe 8000 delnic papirnice „Leykam Josefsthal", ki je sedaj spojena z družbo, ki je kupila nekdanjo Ritterjevo papirnico. Ta družba je sedaj največji producent v tej stroki na kontinentu in ima v rokah skoraj ves export na Angleško, Francijo in Orient in je edina stroka, ki navzlic colninskim zaprekam ogromno množino svojih izdelkov izvozi. — Naša 1 e s n a trg o vin a v severno Afriko. Obrtni in trgovinski zbornici v Budapeštu podal je neki g. J. Jenko ml. poročilo o prometnih razmerah in kupčiji z lesom v severni Afriki. Ta gospod je veščak v lesni trgovini ter je prepotoval prometne kraje ondašnje in poroča: Severna Afrika ima sedem luk ali barkostaj, v katere se uvaževa les iz Avstro-Ogerske in to v Tunis, Tripolis, Benghazi, Aleksandrijo, Izmailo, Port-Said in Suez. V Tunisu se izkrca skoro petina od nas izvoženega lesa, povprek na leto za 300.000 frankov vrednosti. Mnogo stavbenega lesa se dovozi tudi s Švedskega v severno Afriko. V Benghazi se izkrca na leto za 130.000 frankov lesa. V Aleksandriji si delajo konkurenco z lesom Avstro-Ogrska, Rusija i Švedska. Naš les se ukrca v Trstu, Reki i Senji, kamor se dovaža iz Kranjske, Štajerske. Koroške, iz Hrvatske, Slavonije in Ogrske. Tirolski les se v Benetkah vklada na barke. V Galocu se večinoma naklada les iz Galicije in Bukovine. V Aleksandriji se porablja od nas uvoženi les za gradjenje hiš, katere so bile vsled bombardiranja angleških oklopnic leta 1882 porušene. — Pravila bolnišne blagajne krojaške zadruge na Dunaji vredile so se tako, da bode plačevanje v dveh razredih. V prvem razredu dobi bolnik prvih 6 mesecev po 6 gold., druzih 6 mesecev pa po 3 gld. podpore na teden. V drugem razredu 6 mesecev po 3 gld. 50 kr. in 6 mesecev po 1 gld. 75 kr. na teden. Premoženje dosedanje bolniške blagajne (Gesellenlade), ki ima 12.000 gld. premoženja pa se ne bode oddalo zadružni blagajni. Udov bode imela zadružna blagajna okolo 6000. — Podnaslovom „Ratengeschafte" prinesla je „Laibacher Zeitung" z dne 4. avg. v uvodnem članku jako poučno razpravo o kupčijah na obroke, s kojimi se, kakor mi dostavljamo, po opisanem načinu pečajo izključno le Židovi. Omenjeni časnik piše mej drugim: „Mej vsemi pritožbami onih obrtovalcev kojih kupčija še vedno stoji na stari in solidni podlagi ni nobena tako občna, kakor glede množenja kupčij na obroke. V teh leži izvirek sleparski in nereelni konkurenci. Te kupčije so vzrok, da čim dalje bolj propada čislanje kupčijskega stanu. Pa ne samo pri nas ; marveč tudi po Nemškem pričenjajo kupčijske zadruge misliti, kako bi se stvari v okom prišlo. Nižjeavstrijska kupčijska in obrtna zbornica povprašala je 27 sodnij glede imenovanih „Ratengeschafte" in je poizvedela, da so ti slednji običajni v toliki meri, da se dosedaj to niti mislilo ni. Okrajna sodnija v Josefstadt na Dunaju je imela iz „Ratengeschaftov" izvirajočih bagatelnih tožb v jednem letu 1985, Alsergrund 1500, Unter-Meidling 1500, Sechshaus 2500. V notranjem mestu znašale so enake tožbe 800/,, vseh tožb. Na Dunaji je „Ratenhitnd-lerjev," ki izroče na dan po 100—150 tožb sodniji. Najbolj zaznamujoče pri teh tožbah pa je to, da toženec ne more ugovarjati. Mali v pokrajinah stanujoči delavci in težaki so večinoma, ki so se dunajskem sodnijam v takozvanom „Ratenbriefu" podvrgli Nikomur ni možno, da bi k obravnavi na Dunaj potoval ali pa pooblastil kakega zastopnika in zato se zatoženi vedno kontumacirajo. V „Ratenbrief", katerega so podpisali, odpovedo se celo vsem ugovorom glede kakovosti kupljene stvari in cene. Če tedaj ne spolnijo podpisanih pogojev, toži se jih za celo svoto in če so še tako oškodovani bili ne preostaja dolžnikom nikakega postavnega pripomočka. Ni nam mogoče ponatisniti vsega članka, a proti nazoru, da je težko prineipielno stopiti nasproti prodajam na obroke; hočemo za danes le to omeniti, da je moč države in pravice pač zadostna, če pomiga le z mazincem, da ustavi sleparstvo, ki se v škodo nevednega ljudstva skriva mej različnimi kazenskimi §§. Se so v večini oni obrtovalci, ki želijo ohraniti svojim kupčijam staro pošteno ime; kojim se gnjusi poprijeti “se kupčijskih sredstev s ko-jimi beraški Židi na limanice lovijo nevedno ljudstvo. Škoda je pa da kupčijska zbornica na Dunaju ni dodala dotičnomu poročilu še izkaz, koliko izmej onih nRatenhandlerjev“, ki vlagajo na podlagi „Ratenbriefov“ tožbe pri Dunajskih sodnijah —'je Židov in koliko kristijanov! Mi stavimo, da je Židov 990/0. — In temu zlu ne bi bilo moč v okom priti? - — — — — — — Popolnoma pa se strinjamo z zadnjim odstavkom: Da ne treba sveta premikajočih reform zato, da se obrtnija reši bolesti, katera uničuje njeno čast, enako, kakor onemogoči in uničuje pošteno ob rtov an j e! Taka uprašanja bi bila pač vredna potu ljudskih zastopnikov! Denašnjo številko „Obrtnika" pošljemo vsled poziva nekaterih; našim čitalnicam in bralnim društvom po deželi na ogled s prošnjo, da nam, ako bi se hoteli naročiti na naš list, — upošljejo naročnino do 24. t. m., ker prihodnjo številko le tistim dopošljemo, ki nam bodo naročnino doposlali. Poslali smo to številko tudi uredništvom slovenskih časnikov z namenom, da nam blagovolijo naznaniti če želijo prejemati naš list v zameno, ali pa v f informacijo, in jih na tem mestu še jedenkrat prosimo, da nam pomorejo v to, da se v de-našnji številki objavljena prošnja na presvit-lega cesarja, kolikor moč objavi in podpira. Vabilo na naročbo. Pričeli smo nadaljevati nObrtnikau, ki je prenehal izhajati koncem 1884. 1. Napravili smo na občno željo naših sodrugov temu listu večji format, da nam bode mogoče vsprejemati tudi inserate. Uljudno vabimo tedaj v prvi vrsti obrtnike po mestih in na deželi, v drugi vrsti pa vse prijatelje delavskih stanov in obrtniškega napredka, da si naročijo naš list in da se ga poslužujejo za inserate. „Obrtnik" izhaja po dvakrat in sicer 8. in 24. dne vsacega meseca v sedanji obliki ih stane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 75 kr., posamične št. 15 kr. s pošiljanjem vred. Ceno nastavili smo primeroma nizko, da bode sleherni obrtnik lehko žrtvoval majhno svoto občnim namenom. Naročnina in inserati naj se pošiljajo uprav-ništvu „Obrtnika" sv. Petra cesta štev. 21. Obrtnike pa pr o si mo da agi tu j ej o z a s voj list! JJpravništvo „ Obrtnika**. „OTortrij.]^ brošurana letnika 1883 in 1884 po 60 kr. letnik in Poročilo o obrtniškem shodu na Dnnaju 1. 1884. po 15 kr. s poštnino vred dobi se pri Preselitev prodajalnice. Svojim cenjenim naročnikom in kupovalcem uljudno naznanjam, da sem ostavil svojo dosedanjo katero sem imel več let in v katerej sem imel vedno naj- večjo, iaber ter se preselil kjer sem otvoril svojo novo prodajalnico. Zahvaljujoč se najtopleje za do sedaj izkazovano zaupanje, prosim uljudno, da mi je še dalje ohranite, ter zagotovljam, da se bodem kakor dosedaj prizadeval, da postrežem svojim naročevalcem in kupovalcem v vsakem oziru najreelnejše in kolikor moč po ceni. Z velespoštovanjem JARNEJ ŽITNIK. V Ljubljani v maji 1888. (8—1) X>tOtOICXX)tO c-■C''>'C|Ooe> Upravništvu „Obrtnika* Preširnov trg št. 3. Ljubljana. Vsakovrstnih dežnikov in solnčnikov, poštenega clomačegei Izdell-cn, pri oroča po zelo nizkih cenah izdelovalec dežnikov iu solnčnikov. I.jukljiMia, Stari trg. Dežniki in solnčniki se hitro in ceno popravljajo in na novo prevlačijo. (n—P jigsggMgggggggsggggigggHgggggEgggl Svež ržen kruh, vsakovrstno ii a (si i a <1 a o p e le a i* i j o iu kruh na vago klg. po 14, 16, 22, 24 kr. priporoča Jakob Zalaznik, Stari trg hiš. štv. 16. Dalje se priporoča gg. gostilničarjem za mnogobrojna naročila, katerim se na željo ob vsakej uri kruh na dom pošilja. (12—1) □ SHEnaSHSHHHSESaEHSHHHHHHaSčLHEHaSH □ „Foneiere". Peštansko zavarovalno društvo priporoča se v zavarovanje poslopji, premakljivega blaga in na življenje. Zavarovalni pogoji so zelo ugodni. Pisarna glav. zastopa: Kongresni trg, nasproti nunske cerkve, v II. nadstr. hiše štev. 14. (4—2) Frsua I>rcufk. I JAffiZ PETERCA, | tj trgovec z lesom, Dunajska cesta, 31. O tj priporoča svojo veliko zalogo KJ V najboljšega stavbenega in mizarskega lesa Q W vsake dolžine in debelosti po obče znanili nizkih V cenah. — Tudi se dobi vsaki čas zidarska 'opeka, strešniki in žlebaki iz skušeno 1 Q jMf li dobrega materijala iz lastne opekarne na Or-^J nučah. Na zahtevo se naročeno blago tudi po- | |Pj šilja na dom U “O %oooo^moooooooood stavbeni in galanterijski klepar v Ljulbljaiii. Heleiiburg-ove uliee št. 1 se priporoča častitim p. n. naročnikom, da prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča stavbena dela v mestu in na deželi v vseh vabljivih kovinah, ravno tako za nova dela, kakor tudi poprave in povlake. Dela se hitro, točno in solidno izvrše, po zmernih cenah in iz najboljše kovine, za kar se strogo jamči. Zaloga svetlega in lakovanega. Hišnega in kuhinjskega orod ja, otročje banje in banje asa sedenje ter stoli *a kopanje s kurjavo in breas kurjave so vedno v zalogi, zaloga waterclossets najboljše konstrukcije, katere se tudi postavljajo. Izdelujejo se tudi črke »a brniške table. (3-2) Naročbe in poprave vsake vrste se hitro in ceno izvrše. Bau- und Oalanterie-Spengler isi Laibčicli, Sclielenfourg^sst*: Ur. t. empfiehlt sich dem verehrten p. t. Kunden zur Uebernahme, sowohl in der Stadt als auf dem Lande — aller und jeder in das Fach einschlagenden Bauarbeiten m allen vorkommenden Metallen, sowohl neue Arbeiten als Reparatur und Anstrich, unter strengster Garantie fiir prompte und solide Ausfuhrung bet besten Materialen zu moglichst miissigen Preisen. Lager sammtlicher blanken und lackirten, Hans- und Kiielien-gerittke, so wie Kinder- und Nlt*-Wannen, Badewannen und llade-stiihle mit und okne lleit/.ung stets vorrathig. Lager und Ausstellung von Waterelossets bester Construction. Erzeugung von Firmabnehstaben. Bestellungen und Reparaturen jeder Art werden scknellstens und billigst eifectuiert. (poprej J. Spoljarič) ključavničar, Ljubljana, dradiščo, llilserjeve ulice 11 priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor: pri, stavbah, izdelovanje štedilnik ognjišč, peči vsakovrstno popravljanje itd., ter zagotavlja točno in solidno izvrševanje po najnižji ceni. Prevzame omenjena dela tudi na deželi in jamči za dobro in solidno delo. phani; levo (vormals J. Spoljarič) Schlossennoister, Laibacli. Gradischa, llilschergasse 12. empfiehlt sich bei alleil in sein Fach einschliigigen Arbeiten als : bei Neubauten, Erzeugung von Spar-herden, Oefen, ferner Reparaturen etc., zur bil-ligsten und promptesten Ausfuhrung, Ueberniramt solehe auch am Lande und garan-tirt fur gute und solide Arbeit. (6 2) Ludovik AVidmajer, £[ mizarska in tapecirarska obrt, priporoča svojo bogato zalogo Ukane in f^| hišne oprave, divanov, matracov od žime m y zmoti fFedorn), otročjih vozičkov, karnis, sv e K ■ tih slik, pultov za mašno knjige itu. Izdeluje na naročila le.lnike za pivo m jedi, prevzema dela pri zidanji, kakoi tudi popravljanja po najnižji ceni. Unanja naročila se točno izvršujejo, Delavnica: Gospodske ulice 10. Zaloga: Na Bregu 10. (6 — 2)