ŽELEZARSKI ZBORNIK IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LET0 21 LJUBLJANA MAREC 1987 Naogljičenje železa med redukcijo in taljenjem piavžnega vsipa UDK: 669.162.263.25:669.046.562.2 ASM/SLA: Dlb, Dlln, C, 10-52 G. Todorovič, J. Lamut, B. Dobovišek, J. Kramer, J. Zapušek, B. Sedlar Naogljičenje železa med redukcijo postaja za plavžarje vse bolj pomembno, ker predelovalci grodlja, posebej pa sivega specialnega, zahtevajo čim večjo vsebnost ogljika v njem. Vsebnosti ogljika in silicija v grodlju lahko kažeta toplotno stanje talilnika plavža. V tem članku bomo obdelali potek naogljičenja grodlja v plavžih in v elektroreduk-cijskih pečeh ter vpliv posameznih dejavnikov na vsebnost ogljika v grodlju. 1.0 UVOD V štorskem elektroplavžu se proizvaja sivi grodelj s kislo žlindro, bazičnosti Ca0/Si02 = 0,8 — 0,9, zato ga je potrebno razžveplati po prebodu. Razžveplanje grodlja z različnimi razžveplevalci različno vpliva na končno vsebnost teh elementov v grodlju. Zato smo pri industrijskih poskusih zasledovali vsebnosti posameznih elementov v grodlju pred razžveplanjem in po njem. Na naogljičenje železa med redukcijo vplivajo v glavnem silicij, žveplo, mangan in fosfor ter drugi dejavniki, kot so: bazičnost žlindre, temperatura v plavžu, sestava vsipa in plinske zmesi. Pri redukciji železovih oksidov s CO nastaja poleg železovega oksida nižje oksidacijske stopnje ali železa plina CO: še razkrojni ogljik. Razkrojni ogljik in ogljik iz koksa opravljata redukcijo železovih in drugih oksidov ter naogljičujeta že reducirano železo. Naogljičenje poteka zaradi intersticijskega raztapljanja ogljika v železu. Ko se kovinska faza nasiti z ogljikom, se ogljik pojavi v obliki nove faze Fe3C ali pa se pojavi kot grafit. Zaradi tega nastajata v sistemu Fe — C dva tipa ravnotežja, in sicer metastabilni in stabilni sistem. V prisotnosti grafita se železo naogljiči in končno nasiti z ogljikom. Pri tem nastane trdna raztopina ogljika v y — Fe. Koncentracija ogljika v železo narašča z naraščajočo koncentracijo CO v plinski fazi. Podobni pogoji kot za Y — Fe veljajo tudi za a — Fe, vendar s to razliko, da topi y — Fe veliko več ogljika kakor a — Fe. 2.0 NAOGLJIČENJE GRODLJA V SODOBNIH POGOJIH OBRATOVANJA PLAVŽEV V zadnjih letih seje na velikih plavžih, ki obratujejo z dobro pripravljenim vsipom, visokim pritiskom na žrelu plavža, visoko predgretim kombiniranim vpihova-njem zraka, kisika in ogljikovodikov, občutno povečala vsebnost ogljika v grodlju. Potrebno je bilo ugotoviti, če je vsebnost ogljika v grodlju odvisna samo od temperature in vsebnosti nekaterih elementov, ali pa še od drugih dejavnikov, kot so: pritisk plina, vsebnosti ogljikovodikov v plinu in drugih. Za izračun vsebnosti ogljika v grodlju se je uporabljala enačba A. D. Gotliba, ki je dobljena s statistično metodo: ICI =4,60-0,271 Si I —0,321 Pl + + 0,03 I Mnl - 0,0321 SI, (1) kjer pomenijo: (C), (Si), (P), (Mn), (S) vsebnosti teh elementov v grodlju v ut. %. Literatura navaja tudi formulo I. S. Kulikova, ki upošteva poleg vsebnosti silicija, fosforja, mangana in žvepla še temperaturo grodlja: ICI =1,31 +0,0026-Tg-0,341 Si I -— 0,33 I PI + 0,0031 Mn I — 0,381SI, (2) kjer je Tg — temperatura grodlja v °C. Vsebnosti ogljika v grodlju, ki so izračunane po formulah A. D. Gotliba in I. S. Kulikova, se razlikujejo od vsebnosti ogljika v grodlju, dobljenih iz kemičnih analiz. Razlike obstajajo zaradi tega, ker avtorja' nista upoštevala v svojih formulah sodobnih pogojev obratovanja plavžev. Naogljičenje grodlja poteka v treh stadijih, in sicer po celotni višini plavža. V prvem stadiju prehaja ogljik v železo v področju indirektne redukcije. Reducirano železo reagira s koksom in plinsko fazo. Na površini reduciranih kosov rude se odlaga ogljik, ki nastane po reakciji: 2C0 = C02 + C (3) Ogljik reagira z železom po naslednji enačbi: C + 3Fe= Fe3C (4) V odvisnosti od časa in hitrosti poteka reakcije (3) se povečuje količina razkrojnega ogljika, ki se odlaga na površini reduciranega železa. S pogrezanjem vsipa se zmanjšuje njegova količina v coni visokih temperatur. Ogljik hitro difundira v železo, tvori raztopine in cementit, pri čemer hitrost difuzije močno narašča s temperaturo. V. L. Pokviškin je ugotovil, da povečanje pritiska na žrelu peči povečuje količino razkrojnega ogljika in pomaga, da reakcija (3) poteka v desno. To vpliva na razo-gljičenje kovinskega železa v vsipu plavža. S. J. Jarošev-ski pa je ugotovil, da se povečuje količina ogljika v grodlju pri vpihovanju naravnega plina v plavž. Čeprav vpihovanje naravnega plina in drugih ogljikovodikov v zraku, obogatenem s kisikom, zmanjšuje hitrost redukcije železa v zgornjem delu plavža. G. I. Čufarov in A. N. Kulikov ugotavljata, da reducirano železo deluje kot katalizator reakcije (3), zato kombinirajo vpihovanje naravnega plina in kisika v zrak, da bi upočasnili začetek te reakcije po višini plavža, kar povečuje absolutni čas njenega delovanja. L. I. Slepušava pa ugotavlja, da obstaja povezava med vsebnostjo ogljika v grodlju in reduktivnostjo vsipa. Pri taljenju lahko redu-ktivnih sintrov je vsebnost ogljika v grodlju bistveno večja v primerjavi s težko reduktivnim. Analiza materiala iz vsipa »zamrznjenih« japonskih peči je pokazala, da je vsebnost ogljika v železu v spodnjem delu vsipa plavža znašala 2 %. V drugem stadiju poteka naogljičenje železa v coni kapljanja. Grodelj prihaja v to cono naogljičen do 2 %. Kaplje grodlja tečejo po žareči koksni plasti, tako da prihaja do reakcije med ogljikom iz koksa in plinske faze, ki je verjetno še sposobna, da naogljiči železo. V nivoju pihalic se ogljik delno raztaplja v kapljicah grodlja, delno pa zgori. V tem stadiju je malo raziskanega, kar je povezano s tehnološkimi težavami modeliranja in eksperimentalnega raziskovanja nižjih con plavža. Po japonskih podatkih, ki so dobljeni iz »zamrznjenih« obratovalnih peči, prehaja polovica ogljika v grodelj v drugem stadiju. Gordelj vsebuje od 4,0 do 4,3 % C, kar je nekoliko manj od vsebnosti, ki jo ima grodelj pri izpustu. Tretji stadij naogljičenja poteka v talilniku plavža, tako da se kaplje grodlja premešavajo z že zbranim grodljem, ki je v kontaktu s potopljenim koksom. Kontakt s plinsko fazo preneha takrat, ko je talina prekrita z žlindro. Temperatura grodlja znaša približno 1550°C. V času od enega do drugega preboda se poveča vsebnost ogljika v grodlju od 0,1 do 0,5 % C. Pri sodobnih plavžih poteka naogljičenje grodlja po celotni višini plavža. Pri plavžih, ki delajo s slabo pripravljenim vsipom, brez vpihovanja ogljikovodikov, z nizkim pritiskom plina na žrelu plavža in majhnim številom prebodov na 24 ur, naogljičenje grodlja v glavnem poteka v talilniku plavža. Pri raziskovanju vpliva bazičnosti vsipa na vsebnost ogljika v grodlju je ugotovljeno, da se pojavljata kot katalizatorja reakcije (3) reducirano železo in CaO, pri čemer aktivnost enega spodbuja aktivnost drugega. Pri tem se izloča razkrojni ogljik blizu delcev reduciranega železa v prvem stadiju naogljičenja, ki kasneje prehaja v grodelj. Razkrojni ogljik se izloča tudi na površini CaO, ne prehaja v grodelj, vendar sodeluje pri nastai. ku žlindre in opravlja direktno redukcijo njenih komponent. Obstaja realna možnost, da kosovnost in poroznost vsipnih komponent vplivata na naogljičenje grodlja. Na osnovi eksperimentalnih rezultatov je J. S. Insfin s sodelavci postavil formulo za določevanje vsebnosti ogljika v grodlju in temperature grodlja: ICI =8,73 + 0,288 —^-- CO + Hi cn - 0,00182(——-—)2 - 0,244I Si I + CO + H2 - 0,00143 Tg +0,278 Pco (5) % CO — preračunan na zmes (CO + H2) v žrelnem plinu % Si — vsebnost silicija v grodlju Pco — parcialni pritisk CO v žrelnem plinu Tg — temperatura grodlja v °C Tg= 1210 + 23,371 Si I + 16,99 C + + 28,74 Bž +212,1-Pco (6) Bž — bazičnost žlindre Ca0/Si02 Rezultati raziskav so pokazali, da vsebnost ogljika in silicija v grodlju lahko uporabljamo kot merilo za toplotno stanje plavža2. Pri obratovanju sodobnih plavžev je vsebnost ogljika v grodlju odvisna ne samo od temperature in vsebnosti nekaterih elementov v njem, temveč precej tudi od sestave vsipa ter pritiska in kemične sestave plina. 3.0 EKSPERIMENTALNI REZULTATI Naogljičenje smo zasledovali na štorskem elektro-plavžu pri proizvodnji sivega specialnega grodlja za no-dularno litino. Sestava vsipa je prikazana v tabeli I. O vplivu žvepla na naogljičenje železa med redukcijo so bili izvršeni poskusi' na plavžu v Sisku leta 1954. Uporabljali so metalurški koks s povečano vsebnostjo žvepla, kar je vplivalo na povečanje njegove vsebnosti v grodlju in zmanjšanje vsebnosti ogljika. Karakteristično je za te poskuse, da je dobljen sorazmerno nizek odstotek ogljika v grodlju pri sicer normalnih količinah silicija, mangana in žvepla. Če naraste vsebnost žvepla bolj, kot so njegove normalne vrednosti v grodlju, potem pade vsebnost ogljika še močneje. To pomeni, da med žveplom in ogljikom obstaja medsebojen fizikalno-kemični odnos v tem smislu, da žveplo znižuje topnost ogljika v železu in povečuje topnost žvepla v grodlju ter s tem pospešuje proces razžveplanja. S tem se potrjuje že znano dejstvo, da je razžveplanje grodlja bistveno boljše v reduktivni kot v oksidativni atmosferi. Železo, ki je vezano na žveplo, se ne more naogljičiti. Zato začne potekati naogljičenje za del železa, ki je vezano na žveplo, šele ko železo razžveplamo. Tabela 1: Sestava vsipa za proizvodnjo grodlja za nodu-larno litino v elektroplavžu Komponente vsipa v kg štev. Sinter Hema-tit Žlindra Koks 10—20 Koks 20-40 Boksit Apnenec 1 1250 1150 190 450 270 30 240 2 1300 1100 190 450 250 30 240 3 1300 1100 190 450 250 30 240 4 1300 1100 190 460 250 30 240 5 1300 1100 190 470 250 30 240 6 1300 1100 190 470 250 30 240 7 1300 1100 190 470 250 30 240 8 1300 1100 190 470 250 30 240 9 1300 1100 190 470 250 30 240 10 1300 1100 190 470 250 30 240 Pri poskusih4 na štorskem elektroplavžu smo dobili podobne odvisnosti med ogljikom in žveplom pred razžveplanjem in po njem (si. 1 in 2). Krivulji na slikah kažeta, da topnost ogljika v grodlju z naraščajočo vsebnostjo žvepla močno pada. To pomeni, če uporabljamo metalurški koks s povečano vsebnostjo žvepla, ga bomo dobili več v grodlju oziroma manj se bo železo naogljičilo. Zato je predvsem važno, da določimo zgornjo mejo vsebnosti žvepla v grodlju, da bi dobili ustrezni odstotek ogljika v njem. To lahko dosežemo z ustrezno bazičnostjo žlindre in temperaturo v talilniku plav- ža. 4,20r 4,10 > ^ o L_ O) > 3.90 CT> O 3.80 O c t 3.70 > Pred razzve planjem 0 \ 0 O > 0 o 1 0.050 0.080 0.110 0,140 0,170 0,200 0,230 Vsebnost žvepla v grodlju v 7. SI. 1 Vpliv žvepla na vsebnost ogljika v grodlju pred razžveplanjem Fig. I Influence of sulphur on the carbon content in pig iron before the desulphurization 4.20 4.10 4.00 3.90 3.80 3.70 3.60 o Po rc zžveplc inju \ o \ \ C C o 0 o o 0,005 0,009 0.013 0.017 Vsebnost žvepla SI. 2 0,021 0,025 i grodlju v %> 0.029 0,033 Vpliv žvepla na vsebnost ogljika v grodlju po razžveplanju grodlja z Na2CC>3 Fig. 2 Influence of sulphur on the carbon content in pig iron after the desulphurization of pig iron vvith NajCOj Tabela 2: Kemična analiza grodlja, izdelanega v elektroplavžu pred razžveplanjem Poraba štev. Kemična analiza v ut. % C Si Mn P S 1 4,04 1,21 0,072 0,038 0,119 2 4,15 1,68 0,08 0,040 0,077 3 4,15 1,17 0,07 0,038 0,088 4 3,83 0,61 0,04 0,037 0,181 5 3,74 0,59 0,038 0,037 0,213 6 3,79 0,73 0,05 0,041 0,230 1 3,93 1,06 0,05 0,039 0,179 8 3,98 0,92 0,045 0,040 0,171 9 4,03 0,86 0,04 0,042 0,175 10 3,80 0,61 0,055 0,038 0,200 Tabela 3: Kemična analiza grodlja po razžveplanju z Na.COj Proba Kemijska analiza v ut. % Teža v t Teža v kg stev. C Si Mn S P Ti Grodelj Žlindra Soda 1 3,76 0,78 0,07 0,007 0,032 0,012 14,0 5,0 150 2 4,19 1,25 0,07 0,009 0,036 0,035 15,0 7,0 150 3 4,19 0,96 0,07 0,014 0,036 0,021 16,0 6,0 150 4 4,07 0,14 0,07 0,014 0,038 0,001 16,0 7,0 150 5 3,65 0,18 0,07 0,031 0,032 0,001 15,0 6,0 150 6 3,99 0,34 0,07 0,021 0,038 0,001 16,0 7,0 150 7 3,99 0,40 0,07 0,008 0,038 0,004 14,0 4,0 150 8 3,66 0,62 0,07 0,022 0,036 0,009 15,0 6,0 150 9 3,91 0,52 0,07 0,017 0,038 0,003 17,0 7,0 150 10 3,74 0,21 0,07 0,016 0,037 0,001 14,0 7,0 150 Nekateri avtorji5-6 trdijo, da žveplo zniža tudi vsebnost silicija v grodlju. Zato žveplo močneje vpliva na naogljičenje železa kot silicij. Po dosedanjih znanih podatkih je ugotovljeno, da aktivnost silicija in ogljika z naraščajočo vsebnostjo žvepla raste, kar pomeni, da višja vsebnost žvepla vpliva tako, da vsebnost ogljika in silicija v grodlju pada. Kemični analizi grodlja pred razžveplanjem in po njem sta prikazani v tabelah 2 in 3. Na sliki 3 je prikazana odvisnost med silicijem in ogljikom, ki smo jo izračunali po formulah (1) in (2) za različne temperature grodlja. V diagram so vnesene tudi vsebnosti ogljika v grodlju, ki ga proizvajajo v novoli-pičkih plavžih. Zaradi primerjave rezultatov smo vrisali tudi vsebnosti ogljika, ki smo jih dobili pri proizvodnji sivega specialnega grodlja pred razžveplanjem in po njem. Sivi grodelj vsebuje več silicija in žvepla (pred razžveplanjem) kot jeklarski, tako je tudi pričakovati nižje vsebnosti ogljika v njem. Vsebnost ogljika v grodlju je odvisna tudi od re-duktivnosti sintra in rude ter temperature v plavžu. To pomeni, čim lažje reduktivni sta ruda in sinter, tem prej se pojavlja kovinsko železo v plavžu, tako da ostane več časa za njegovo naogljičenje. Visoka temperatura v talilniku plavža pospešuje naogljičenje grodlja. 4.0 SKLEPI Naogljičenje železa poteka že v jašku plavža pri pojavu kovinskega železa. Proces se nadaljuje v spodnjem delu plavža, ko kaplje grodlja tečejo po žareči plasti koksa in na ta način opravljajo naogljičenje. Naogljičenje se končuje v talilniku plavža, tako da se kaplje grodlja premešavajo z že zbranim grodljem, ki je v kontaktu 1 izračun po formuli 3 2,2,h izračun po formuli U o-7.C in Si pred razžvepl. . in Si po razžveplanju in Si podatki J.S Jusufin 0,5 1,0 1.5 2,0 2,5 3,0 Vsebnost Si v grodjju v */. SI. 3 Vpliv silicija in temperature na vsebnost ogljika v grodlju. Fig. 3 Influence of silicon, and of temperature on the carbon content in pig iron s potopljenim koksom. Pri taljenju lahko reduktivnih sintrov in rud je vsebnost ogljika v grodlju bistveno več- ja v primerjavi s težko reduktivnim. Vsebnost ogljika v grodlju zvišujejo mangan, krom, titan, vanadij, znižujejo pa žveplo, silicij in fosfor. Zaradi tega je livarski gro-delj manj naogljičen kot jeklarski, ker vsebuje večji odstotek silicija in manjši odstotek mangana. Posebno je važno poudariti, da grodelj, ki ga proizvajajo s kislo plavžno žlindro, vsebuje večji odstotek žvepla, zato je tudi njegova vsebnost v grodlju manjša. Če se poveča vsebnost žvepla bolj, kot so njegove normalne vsebnosti v grodlju, pade vsebnost ogljika še močneje. Žveplo znižuje topnost ogljika v železu, ogljik povečuje aktivnost žvepla ter s tem pospešuje proces razžveplanja. Zato je predvsem važno, da se določi zgornja meja vsebnosti žvepla v grodlju, da bi dobili ustrezni odstotek ogljika v njem. To lahko dosežemo z ustrezno bazičnostjo žlindre in temperaturo v talilniku plavža. Literatura 1. J. S. Jusfin, M. A. Alter, P. P. Mišin, G. I. Urbanovič, T. V. Miškina, V. A. Šatlov: Metalurg, 1982, No. 11, str. 10-12 2. J. S. Jusfin, V. R. Grebenikov, V. V. Danšin, N. N. Martinov: Stal, 1983, No. 4, str. 10-12 3. B. Dobovišek: Študij naogljičenja in nažveplanja med redukcijo železovih rud. Poročilo Katedre za železarstvo, oddelka za Montanistiko FNT Ljubljana, 1963 4. Gl. Todorovič, J. Lamut, B. Dobovišek, J. Kramer, J. Zapu-šek, B. Sedlar, A. Valant: Naogljičenje grodlja med redukcijo, Poročilo Metalurškega inštituta Ljubljana, 1985 5. J. V. Fedulov, L. A. Avdenko, L. M. Moiseeva: Metalurgija čuguna, 1979, No. 9, str. 28-31 6. V. B. Saškov, I. A. Pikulev, V. N. Kiselev: Metali, 1979, No. 2, str. 79-102 ZUSAMMENFASSUNG Die Aufkohlung von Roheisen ist sehr wichtig fiir die Hochofenleute und die Verbraucher, von denen ein bestimm-ter Kohlenstoffgehalt verlangt wird. Deshalb ist es notig alle Faktoren die die Aufkohlung von Roheisen, beeinflussen fest-zustellen. Das reduzierte Eisen wird von Kohlenstoff aus Koks und dem Zerfallkohlenstoff aufgekohlt. Die Aufkohlung er-folgt durch die interstitische Auflosung von Kohlenstoff im Eisen. Es besteht eine Verbindung zvvischen dem Kohlenstoffgehalt im Roheisen und der Reduktionsfahigkeit von Moller. Beim Schmelzen von leicht reduzierbaren Eisenerzen und Sin-tern ist der Kohlenstoffgehalt im Roheisen wesentlich hoher als bei den schvver reduzierbaren Eržen. Die Aufkohlung von Eisen erfolgt schon im Hochofenschacht bei der Erschei-nung von metallischem Eisen und endet im Nest wobei sich das Roheisen und die Schlacke mit dem getauchten Koks eng vermischen. Beim betreiben der modernen Hochofen ist der Kohlenstoffgehalt im Roheisen nicht nur von der Temperatur und dem Gehalt anderer Elemente abhangig sondern im gros-sen Ausmass auch von der Zusammensetzung der Gassphase, der Zusammensetzung und der Reduktionsfahigkeit von Mol- ler und der Porositat von Eržen. Den Kohlenstoffgehalt im Roheisen erhohen Mangan, Chrom, Titan und Vanadin; Schvvefel, Silizium und Phosfor erniedrigen den Kohlenstoffgehalt. Deshalb ist die Aufkohlung von grauem Roheisen fiir den Kugelgraphitgusseisen schlechter als beim Stahlroheisen. Die Untersuchungen zeigten, dass die Aufkohlung von Roheisen beim vvachsendem Schwefelgehalt stark reduziert wird. Deshalb ist es vor allem wichtig die obere Grenze vom Schwe-felgehalt zu bestimmen um einen entsprechenden Kohlenstoffgehalt zu gewahrleisten. Das kann durch die entsprechende Schlackenbasizitat und die Temperatur im Hochofen erreicht werden. Nach den bis jetzt bekannten Daten wachst die Akti-vitat von Silizium und Kohlenstoff mit dem wachsenden Schvvefelgehalt, das bedeutet, dass beim hohen Schvvefelgehalt der Silizium und Kohlenstoffgehalt im Roheisen fallen. Silizium und Kohlenstoffgehalt im Roheisen konnen als ein Maas fiir den Warmezustand im Hochofen dienen. Eine hohe Temperatur im Hochofen beschleunigt die Aufkohlung von Roheisen. SUMMARY Carburization of pig iron is very important for smelters, and for the working characteristics of steel in which certain carbon contents are demanded. Therefore it is necessary to find ali the parameters influencing the carburization of pig iron. Coke carbon and gas carbon carburize the already reduced iron. Carburization is the consequence of the intersti-tial solution of carbon in iron. There is a relationship between the carbon content in pig iron and the reducibility of the burden. In smelting easily reducible ores and sinters the carbon content in the pig iron is essentially greater than that with heavily reducible burdens. Carburization of iron takes plače already in the furnace stack when metallic iron appears, and it is completed in the hearth where pig iron and slag are mixed with plunged coke. In operation of modern blast furnaces, the carbon content in pig iron depends not only on the temperature and the content of other elements in the iron but to a great extent also on the composition of the gas phase, the composition and the reducibility of burden, and the porosity of ore constituents. Carbon content in pig iron is increased by manganese, chromium, titanium, vanadium, and it is reduced by sulphur, silicon, and phosphorus. Therefore the carburization of special grey pig iron for the spheroidal čast iron is lower than that of steel-making pig iron. The inves-tigations showed that the carburization of pig iron is highly reduced by the increased sulphur content in it. Thus it is very important to fix the upper limit of the sulphur content in the pig iron to achieve a suitable carbon amount. This can be done by a choosing a suitable basicity of slag, and the temperature in the hearth. According to the known data it was found that activities of silicon and carbon increase with the increased carbon content. This means that higher sulphur content causes the reduction of carbon and silicon contents. Silicon and carbon contents in pig iron can be the measure for the thermal state of the blast furnace. High temperature in the hearth accelerates the carburization of pig iron. 3AKHIOHEHHE Haymepo>KHBaHHe nyryHa HMeeT 6ojibmoe 3HaneHHe aiia flOMemiiHKOB h mi« jtjiu, K0T0pbie 3ahhmaiotch nepepa6oT-koh iyryHa h Tpe6yioT onpejteJieHHoe coxtep>KaHne yr.nepo.aa. n03T0.\iy neo6xo;ui\io onpeuejiHTb Bce očcrOHieJibCTBa, ko-Topbie BJiHsitoT Ha Hayrjiepo>KHBaHHe nyryHa. yrjiepoa H3 ko-Kca h ymepoa pa3Ji03KeHiia BbinojiHHioT Hayrjiepo>KHBaHHe y»e BoccTaHOBJieHHoro >Kejie3a. Haymepo>KHBaHHe BbinojiHs-eTCH BCJieiiCTBHH BHeupeHHH TBepaoro pacTBopa yrjiepo.ua b »e;ie3e. CymecTByeT CBH3b Me»ny coflepacaHHeM yrjiepo.na b iyryHe h BOCCTOHOBHTejibHOH cnoco6HOCTbK) iiiHXTbi. Ilpu nnaBKe pya h arjiOMepaTOB bmcokoh yccTaHaBJiHBaeMOCTH cojiepjKaHne yrjiepoaa cymecTBeHHO Bbiuie, neM npn T«>Kejio BoccTaHOBHre^bHOH uin\Te. Hayrjiepo>KHBaHHe /Ke.ieia bw-nojiHaeTca b iuaxTe aoMHbi npii noaBJieHHH MeTanjiHHecKoro >Kejie3a h okahmhbaetc« b rHe3fle, npH He\i nponcxonHT nepe-MeiiJHBaHHe MyryHa h mjiaica c noTonneHHbiM kokcom. ripn pa6oTe coBpeMeHHbix ^omh coztep)KaHHe yrjiepoaa b nyryHe 33BHCHT He TOJlbKO OT TeMnepaTypbI H OT COXtep>KamHX B HČM npyrHX 3Jie\ieHTOB, a b 6ojibtiio{i Mepe ot cocTaBa ra30Bofi (j)a3bl, COCTaBa ll BOCCTaHOBHTeJIbHOH Cn0C06H0CTH LUHXTbI H nopHCTOCTH pyaoo6pa3yK>mHX KOMnoHeHT. Conep>KaHHe yrjiepona b tyryHe yBejiHHHBaK)T MapraHeu, xpoM, THTaH h BaHaziHH, a yMeHbtuaK)T cepa, KpeMHHH h (J>oc-op. H3-3a 3Toro Hayrnepo>KHBaHHe ceporo cneuHajtbHoro nyryHa c uiapoBHjiHbiM rpa(J)HTOM cjia6ee, HeM nepeaejibHoro nyryHa. HccjteaoBaHna noKa3ajiH, hto Hayrjiepo>KHBaHHe ny-ryHa CHUbHO nanaeT c yBejiHHeHHeM b HeeM cepbi. ri03T0My rjiaBHbiM 06pa30M Hazto onpeuejiHTb BepxHHio rpaHHity co-aepacaHHH cepbi b Hyryne, HTo6bi no:iyMHTb cooTBeTCTBy-hdiiihh npoueHT ymepoaa. 3to mo»ho ,nocTHrHyTb c coot-BeTCTByK>ineft 0CH0BH0CTbK) uiJiaKa h TeMnepaTypbi b uiaxTe aoMHbi. Ha 0CH0BaHHH Tenepb H3BecTHbix aaHHbix onpenene-ho, HTO aKTHBHOCTb KpeMHHH H ymepO.Ha C nOBblllieHHeM co-nep»taHHH cepbi B03pacraeT. 3to 3HaHHT, hto yBejjHHeHHoe coiiep>KaHHe cepbi ;jefiCTByeT TaK, hto coaeprfcaHHe yrnepojta h KpeMHHH b HyryHe yMeHbuiaioTC«. CoaepjKaHHH kpemhhh h yrjrepona b nyryHe mojkho chh-tatb KaK MepHJio TenjioBoro coctohhhh flomhbi. BbicoKa« TeMnepaTypa b maxTe uomhh ycKopaeT Hayrjiepo>KHBaHHe nyryHa.