FR. BRINAR: Armin Gradišnlk. Naš Armin ie mrtev! Ta pretresljiva aovica. ki so vo Drinesli aovoletni listi. gre *d ust do ust. Premiiaul te naš liaiblienec. ta markantna osebnost naš zaslužai orgaBizator in voditeli. eden izmed naiidealneiših učiteliev. zlata tovariška diuša. častni član Celiskega učiteliskeea društva in Castni član vseslovenske učiteliske orgaHizaciie. Rodom Vrančan se ie izšolal v Ljubliani. Služil ie kot podučiteli skoz sedem fet v Senožečah. Od tam se ie oreselil kot D^dučiteli v Hrastnik, kjer se ie poročil s svoio izvoliemko nčiteliioo roi. Drenikovo. ^o fe bila J. 1898. oo smrti LoDanovi na celiski okoliški šoli razpisana nadučiteliska služba. ie bilo to mesto Dodelieao Gra^•^niku kot naivredneišermi. Tu ie uotem ^eloval kot uzoren učiteli ter kot najboljši n«^d vse cri!iublieni voditeli do orerane svoie smrti. V oretečenem tx)'Ietvu. o oriliki velicastiiesra sla.v;a Detdesetletnice Celiskega ^fiteliskesra društva. čecrar spreten krmi- Iar te bil cdo desetlette. nas »e s tioično svoio otmievitostio bodril k idealnemu smotreaetmi Jelovaniu. Nismo slutili. da nam i€ takrat De! svoio labudio oesem. da nam ie misledtiiikrat «aklical svoi DriliubIfeni »sursum corda!« Zaslovelo ie nie^ov« tme med slovenskim učitelistvom in oo vsei slovenski favnosti. ko ie v velikonočnih oočitnicah !eta 1889. kct oredsediiik osnovalneca odbora za >remagaaih ovirah !>rinesel v Litibliano od vlade ootriena uravila. ki so bila nri ustanovnem delegacv'.s5cem zborovaniu do nieeovein navdušujočeni uvodnem sovoru sorefeta. Tako le »ostal nokoini Armin oče naše vseslovenske učitellske orcaaizaciic. nrvi Zdru"»ne Sloveniie. Neustrašen ie bil ta nieeav nastoo: a v časih. ko se ie nti vladaiočem oolitiškem sistemii. ko se ie smptreno stavilo stebre za »most do Adriie«. ie bil ntecov nastoD tud: — smel. Posledice niso izosta!e: osumlien ie bil uanslavizma, orožniki so stikaK no niecovih paDiriih. Ni se ustra•>il eermanofilskeofa vetra stal ie trdmo kakor skala in to mu ie ooma^alo. Videč. da ea ne preukreneio njti ?a las. so ea odslei t>ustilj v miru. Od lefa 1900. cto 1910. fe ne.Dretrgoma oredsedoval Celjskemu učiteljskemu društvu. Povzdisjnil ie draštvo na višek. Več let ie bil tudi od tičitelistva izvolieni član akraineea šolskeea sveta celiskega. dokler iti. žal oredčasno odložil tega mandata. V iičiteliski orŁraaizaciii bivše Štajerske ie zastopal slovensko učitelistvo pri »L ehrenbuiidii« v Gradcu. Niso nas liubili netm.ški tovariši. toda rešpektirati so nas rnorali. V to iih ie naiveč prisilil Arminov marikantni in imponufoči nastop. Obilica člankov ie izšla iz njegovega spretnesa neresa v raznih listih. posebno v »Popotniku« in »Učit. Tovarišu«. Nje?ovi članki, odgcvariaio nieeovi osebnosti: vse firio izklesano in polno idealaega navdušenia: Svoje Drve službe v Senožečah se je rad soominial. Tam se ie seznanil tudi z mnoeimi Drimors-kioni tovariši ki so mu bilj pozneie pri usfanavlianiu »Zaveze« velika opora. Tam. ie občeval s trdimi kraškimi »erčami«. Nedvomno ie ta prva niegova služba vplivala na nie^ov značaf. Niesrova sicer mehka štaierska nrav se ie Drermiila s kraSko kremenitostio. Nieeova orikupliiva vnaniost. krasna dolea brada in Driieten nasmehliai na ustih. niesrov fini :n eleeantni aastop. rtiesiov temDeramentni nastop kot crovornik. vse. vse ostane nam v trainem spominu. Kakcsrebrnočist ie bil odtn^ev nieeovih srčnih strun! Kako želino smo se zbirali krw nie^a! Kako ?ivo se spominiamo Drekrasnih ttric. ki smo iih preživltali v nieeovi priiateljskl družbi. Nežrto so bile ubrane njeerove srčne strune. Britke nrevare. krivice so eloboko rezale v nie^o^-o čuteče srce. A miolče ie nosil bol io ni klonil elave. Proti protivniku ie bil edločen. a Dlemenit. Le redko se te pripetilo. da ie kateremu izmed svoiih ožiih priiateliev razkrival svoie srčne rane. Kadar mu ie na oostaialo srce težje in težie našlo ie uteho ori nežnem bitiu. ki ie niepovo srce naiboli poznalo. ki ie naieloblie čustvovalo z niim: ori svoii tihi. niirni visako izobraženi živlienisiki spremlievaiki. ori svo-i dobri soproci. V nieni •Jružbi in y krogu svolih Ifublienih otrok In vnučkov se ie nieeovo razburkano srce zopet umirilo. Nedavnn ie r>a ieela težlka bol na njevjovo rahločutno duSn. Debele solze so se m« neprestano iidirale ro obledelem obrazu. Tudi ori svoii liublieni rodbini ni našel \eč tolažbe. Poslali so ?a v zavetišče v Lassaitzhohe. kier 1e kmalu — mir dobil. f