Poštnina plačana v gotovini. Leto XX. št. 32. Dolnja Lendava, 6. augusta 1933. Cena številki 1 Din. Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din ; na posamezni naslov letno 80 Din. V inozemstvo : letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. Cena oglasov: stran : cela 400 Din., pol 200 Din., četrt 100 Din; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D. Pri večkratnoj objavi popüst. Novi straj Europe. Svet je ešče ne dobro preštudirao Mussolinijovoga načrta o delitvi Europe, ne so se ešče izjavile vse države za ali proti spremembaj mirovnih pogodb, a že se je porodo v glavaj, ki so načrt rodile ali pozdravlale — nov straj. Nemško i italjansko fašistično časopisje začne opominati pred vstajajočo slovanskov nevarnostjov. Romanska i germanska Europa se je začnola bojati, da je ne pohodi zveza dvestomilijonskoga slovanskoga naroda. Što dobro pozna zgodovino europskih narodov, vidi, da je ta straj že stari. Pri vsakšoj vekšoj europskoj konferenci i važnejšoj odločitvi evropske zemle ga zmerom srečavamo. V staroj austro-vogrskoj se je porodo ta straj pred svetovnov bojnov v dnevaj, gda so nemški politiki zasanjali v mislih, da bo nemški meč i štük zavladao sveti. Te, gda so politiki austro-vogrske monarhije z divjov silov i nepopisnim sovraštvom v krvi zatrli vsakši nemški pokret kak protinemški i slovanski ! Te, gda so slüžile preproste i nedužne dopisnice iz Prage ali Zagreba kak dokazi veleizdaj i so klonili streti i bujti ob tom brezprimernom sovraštvi naši najbouši sinovje! Ravno te straj pred slovanskimi narodi se dnes palik vrača, ar ga rodi temna i sovražna vest italijanskih i nemških fašistov. Kak je ta straj pripelao narode do svetovne bojne, do tiste bojne, gde je obležalo na bojnom morišči nad 12 milijonov lüdi, ta isti straj palig zmerom bliže pela narode do nove i dosta strašnejše bojne, pred šterov ne bode varen ne kmet na svojih domovih, ne meščan v mestnih palačaj — niti ne rastline i živali — vse bo kak velka dolina smrti. Rak pred 20 leti, to je pred svetovnov bojnov, je tüdi dnes svetovno politični položaj podoben. Düševno razpoloženje pri velkih kak pri malih narodaj je podobno razpoloženji pred 2O leti. Novo, štero pred svetovnov bojnov smo ne imeli, je to, da je svetovni položaj ešče dosta bole zamotan zavolo kolektivističnih gibanj, ki pretresavajo v fundamentaj tri velke europske države, Rusijo pod obilkov komunizma, Italijo v obliki fašizma i Nemčijo pod imenom narodnoga socializma. Zato je europsko politični položaj dnes ešče dosta bole nevaren. Zato je fašistični straj pred slovanskim svetom ešče dnes pretiran. Prevelik je ešče razkol med sovjesko — bolševiškim i slovanskim nazorom o sveti i živlenji. Zato je ne tüdi nikše prave vezi med sovjetskim šatanskim sovraštvom i slovanskim bratolübjom. Jedino te bode prišla nova doba, gda pogine skrajno nacionalistični fašizen Italijanov i Nemcov i gda preboli Europa zmoto sovjetskoga komunizma. Po zapelitvaj i blodnjaj človeškoga düha mora napočiti doba bratolübja i mira med narodi, gda bodo lüdstva zavrgla sredstva nasilja i hüdobije i bo zavladala med njimi poplemenitena i podühovlena zavest i miseo narodne i človečanske sküp- nost. To bo slovanska doba, ar je največ lübezni v slovenski narodni zavesti! Zavüpajmo v to dobo mi, ki nas je rodila Slovenska mati i jo pripravlajmo v sebi i v vsemi svojemi rodi. Tak bomo vodili svoj rod v pravo vstajenje ! Domača i Svetovna politika. Brezpravnost katoličanske cerkve v Španiji? Španski parlament je sprejeo zakon, po šterom so vzete katoličanski cerkvi vse pravice. Zakon pravi, da se bode država smela vmešavati cerkvene zadeve. Cerkvi se prepove vskrba betežnikov i siromakov. Država bo nastavlala višiše cerkvene predstojnike. Za procesije, sprevode trbej posebnoga oblastnoga dovoljenja. Vse cerkveno premoženje se vzeme cerkvi i dobi država. Vsi cerkveni dobrodelni zavodi preidejo v državno last, cerkveni redovi morajo biti od oblasti dovoljeni. — To je sad socialističnoga i framazonska režima. Liki vseedno so pa zadnje volitve pokazale da režim nima skoro nikše zaslombe več pri lüdstvi i da je ne več daleč den, gda bode katoličanska Španija povedala sovražnikom Cerkve odločno reč. Zmerom bole se oddalüjeta Austrija i Nemčija. Dogodki v Nemčiji zmerom bole oddalüjejo Austrijo od Nemčije. Celo nacionalni minister je pripoznao, da je dozdaj nikšega vüpanja ne za sporazum. Nezadovolni Makedonci. Bolgarska vlada je sklenola izredno ostre okrepe proti makedonskim revolucionarom, ki že desetletje vznemirjajo bolgarsko i tüdi jugoslovansko 2 NOVINE 6. augusta 1933 javnost z atentati, vmori i požigi, da bi na te način svet spominjali na nerešeno makedonsko pitanje. Vlada je proglasila v Sofiji obsedno stanje, aretirala je nad jezero sumlivih oseb i zaplenila velko množino orožja. Za ostre vladne odredbe pa se makedonski revolucionarje ne zmenijo i mirno nadalüjejo s svojim krvavim poslom. So pač manjšina vsočekrvne jüznjaške krvi. Nemčija vojaško taborišče. Posebni dopisnik „Daily Telegrapha“, ki je po zapovedi lista prepotovao Nemčijo, objavla zdaj spis svojega potovanja i dokazüje, da je cela Nemčija od Achena do Königsberga i do Kiela do Friedrichshafena edno samo velko vojaško taborišče. Povsedi, prav v vsakšem mesti, se vidijo samo razni oddelki pri vojaških vajaj. Vsa nemška industrija je brezi dela; dela pa na vso moč samo bojna industrija. Dopisnik opominja angleško javnost na dohodke v Nemčiji i pravi, da prestavla denešnja Nemčija najvekšo nevarnost za mir i evropsko civilizacijo. Zaščita delavstva v Ameriki. Predsednik Rosevelt vpelava v Ameriki gospodarske i socialne reforme v obliki javnih delovnih pogodb med delodajalci i državnim predsednikom. Pogodba določa: deca stara menje kak 14 let se včasi odpüstijo iz dela. Za deco od 14 do 16. leta se vpela največ 3 vöre dela na den. Ostali so dužni delati največ 40 vör na tjeden, v tovarnaj pa po 35 vör. V nikšem primeri se delavci ne smejo prisiliti k deli, ki bi trpelo nad 8 vör. na den. Plače nameščencov morajo znašati po 12. do 15. dolarov na tjeden, mezde delavcov pa 14 dolarov. Delodajalci so nadale dužni odavati blago po tak velikih cenaj, kak so bile 2. julija. Ta pogodba bo valala 4 mesece. ništvo samo bilo prisotno na goščenji i se je moglo prepričati, ka je resnica i laž, zato obsoja takši neresnični spis, ki je brezi vednosti uredništva prišeo v „Novine“. Za uredništvo „Novin“ Joško Maučec, cand. phil. Gospod župnik i izdajateo „Novin“ je dobo od narodnoga poslanca prof. Pavliča sledečo brzojavko : „Načelnik prosvetnoga ministra Balugdzič je pristao za celotno gimnazijo v Soboti“. Bog daj, da bi se rejsan to vresničilo, ka želi naša Slov. krajina že dugo let najbole, da bi naše slovensko lüdstvo dobila svoj najvekši kulturni zavod, šteri bi dao našemi lüdstvi domače vučenjake, umetnike i drügi voditele, ki bi poznan srce svojega kmečkoga lüdstva! Med. Univ. Dr. Gregorc Albin sreski zdravnik Murska Sobota ne ordinira od 30. julija do 15. augusta 1933. Slovenska Krajina. Vsem tistim, šteri ešče nemajo kalendara. Naš letošnji kalendar je jako lepi. Krasijo ga lepi spisi i slike. Što ga šče ešče meti, ga dobi na upravi „Novin“ za polovično ceno, to je za 5 Din. Velki narodni svetek v Bogojini. Da v dühi postojimo, premerimo pot nazaj i naprej, si izpitamo vest, presodimo v lüči velkih dogodkov, šterih 1900 letnico obhajamo, naše zasebno i javno živlenje, smo se zbrali 24. julija v Bogojini k novi sv. meši č. g. Jožefa Vargo. Duga procesija lüdstva se je vila od rojstne hiše novomešnika proti veličastni domači cerkvi, veličastno zvonenje zvonov i pokanje možnarov jo je spremlalo, vsa krasota julijskoga dneva jo je obdajala. Slovo od doma i starišov je vzeo novomešnikov ceremonier, bogoslovec Ivan Kolenc. Več belo oblečenih prosvalbic je s primernimi nagovori i deklamacijami voščilo slavlenci blagoslova v nadalno živlensko pot, med njimi tüdi gimnazijka Micika Pintarič. I mladi slüžabnik Gospodov je pristopo k oltari, darovao svoj prvi dar i blagoslovo narod. Odzdaj bo delao tak vsakši den, delio svoj blagoslov vsem i vsemi. Z njim pa je darovalo i bo darovalo naše verno slovensko lüdstvo krüh večnoga živlenja. Oltar — žrtvenik, nad njim križ, pod križom mladenič — novomešnik, ki je v zrasteo iz slovenskoga lüdstva, da za svoj narod zdigne hostijo ! Vse to nam je simbol i znamenje v tom svetom jubilejnom leti. Vej je pa naša zemla kak mučenica, trpeča skozi stoletja i kak pesem žalostinka je njena zgodovina. Rod trpinov je slovenski rod, zato lübi oltare — žrtvenike i spoštüje dühovnike — mučenike. Dühovnik je nam voditeo, ar darüje i zdigava za narod hostijo. Oltar — žrtvenik bodi nam simbol : tebi mladina i tvojim voditelom. Dnes kriči svet po novom človeki, po globokih, notranjih, bogatih značajih. Zdravo živlenje, prava razgibanost, bogato ustvarjanje raste samo iz trplenja. Trplenje je najvekša aktivnost, tvornost, edina voditelska legitimacija pred narodom, šteroga živlenje je v trplenji. Samo tisti, ki so že trpeli v živlenji, že stali ob oltarji žrtvenika, so zmožni držati pokonci zastavo idealizma, se zdignoti nad povprečnost, davati živlenje i širiti med svojim slovenskim narodom visiko miselnost, vüpanje i velko vero, iz štere raste lepša prišestnost. Novodobni človek, ki se kem bole izogiba vsakši neprijetnosti i mehkužen, udoben, sebičen narod, ki ne zna trpeti, je zapisan smrti. Brez velkoga trplenja je ne velkoga živlenja ne za poedinca, ne za narod. Bogojanski oltar i križ nad njim bodi nam simbol te velke resnice. Tebi pa, novomešnik, ki si stao ob oltari pod križom, želimo božega blagoslova v Tvojem svetom poklici ! Zdigavaj hostijo den za dnevom, spominjaj se nas, ki smo stali okoli Tvojega novomešniškoga oltara i lomi ešče duga, srečna leta krüh živlenja svojemi slovenskomi narodi! To Ti želijo bogojanski rojaki ! To je laž! 30. julija so prinesle „Novine“ spis, ki nosi ime „Spaka“, v šterom pisec trdi, da je „na novomešnoj goščenji v Bogojini neka oseba napravila javno spako.“ Ar je ured- Za našo gimnazijo. Narodni poslanec prof. Pavlič bo imeo osmoga avgusta v Soboti i devetoga avgusta v Črensovcih predavanje o našoj gimnaziji. Prosimo, da pridete v kem vekšem števili na to predavanje, posebno naše dijaštvo. Žalostna smrt podjetnika Zemljiča. V soboto okoli poudneva se je smrtno ponesrečo g. Štefan Zemljič, hotelir i mesar pa trgovec z živinov v Beltincih. Pelao se je po opravkaj po Goričkoj, komaj se je pa odpelao poudrügi kilometer od doma, njemi je postalo slabo, zgübo je oblast nad svojim motorom i je treščo z vsov silov na tla. Doubo je žmetne rane na glavi, štere so bile vsodne za mlado živlenje, nikelko minout i preminoulo je biti srce g. Zemljiča. preselil se je ta, gde nega trplenja, gde nega krivice, ta, gde vlada večni mér, v. kralestvo Gospoudovo. Pokojni je že eden mejsec pred tem doživo velko nesrečo. Ko se je vračao z svojim tovornim motorom iz Bačke, se je vužgao bencin in zgoro njemi je celi motor, pa nej samo motor, nego tüdi slanina, štero je imeo naloženo na motori i pejnezi, štere je imeo v kaputi, pa ga je v sili nej mogao potegnoti z gorečega motora. Sreča v ne- 6. augusta 1933. NOVINE 3 sreči pa bila ešče ta, da si je sam z šoferom rejšo živlenje. To rešeno živlenje je pa zdaj preminoulo s toga svejta. G. Zemljič je bio star komaj 27 let. Bio je velki prijateo našega sirmaškoga kmeta, brano je njegove pravice i njemi pomago v velkoj krizi, gda ga vničüjejo tisti, šteri bi mogli njemi zahvaliti, da lejko živejo ! Düša g. Zemljiča n. p. v. m. V potoki je zadüšo svojo ženo. Neki neznan moški je v potoki Črnci zadüšo nikšo žénsko. Preiskava je dognala, da je Špilak iz Male Polane zadüšo svojo ženo. G. Špilak je zaran pripelao v Lendavo zrnje v mlin. Lüdje so opazili, da je med zakoncoma nej vse v rédi, ali nišče je nej mislo, da de tomi tak žalosten konec. Zakonca sta se pelala proti domi in sta vozila poleg potoka Črnca. Na kolaj sta se mladiva skregala i se tüdi dejansko napadnola, ali mož je bio močnejši od žene, žena je vidila, da je v nevarnosti i je skočila i je štela zbežati prek potoka. Mož je skočo z voza, jo zgrabo na srejdi potoka i začnolo se je bitje med njima, bitje v vodi. Žena je sünola moža i mož je spadno v vodo, žena na njega ali njo je previdno mož, prišeo je do moči i je potisno ženo v vodo i jo tak dugo držao v vodi, da se je zadüšila. Špilak je püsto ženo v vodi, odbežao je za kravami štere so te čas že daleč odišle. Pripelao se je domov. Doma je omeno, ka se je med potjov zgodilo. Vzeo Je svojo deco i odišao z njimi nazaj na mesto, gde je nihao ženo. Gda so deca vidila, ka je njüva mamika v vodi mrtva, so začnola strašno jokati, mož je pa samo nemo i tiho gledao i v njegovom srci se je bio strašen boj. Dogodek so včasi prijavili žandarom. Špilak je včasi priznao, da je on krivec. Oblast ga je zaprla v lendavske sodne zapore, v šterih se je sam obeso. Širite „Novine“ Od naših v tüjini. Bridgeport. Naše Slovenske matere so bile sprejete pred oltarom Žalostne Matere bože v drüštvo krščanskih mater. Pred sprejemom so opravile tridnevno pobožnost, štero so vodili slovenski misijonar g. Hajnšek Odilo. Sledkar so pa bile sprejete slovenske dekle v Marijino drüžbo istotak po opravlenoj tridnevnici. Največ skrbi so meli pri tej lepih slovesnostih Preč. g. plebanoš Golob Mihal. — Časi so žalostni, ali zato nešteri delajo. — Vse širitele i širitelice Marijinoga Lista pozdravlata pa Markovsko faro z g. plebanošom kak i svoje stariše Agneš i Gizela Gašpar. Champenoise, Francija. Sedem nas je eti iz Črensovske fare. Po nedelaj pridemo vküp i si pri cerkvi pogučavlemo. Tožbo mamo, ka se naša pisma dugo müdijo negde, ka je naši domači ne dobijo v roke i ka od nas poslani penez eden mesec negde leži. Naj se odpravi te nered. Pozdravlamo celo Slovensko krajino, posebno pa svoje domače. Radi bi šče vaš obraz vidili. — Plej Ignac, Copek Štefan. — Hvala za pozdrave. Pri drügoj priliki pošlite na upravo Novin glas, gda ste pismo ali peneze gordali mi bomo iskali zroke, zakaj je edno ali drügo zaostalo i gde? Pozdravleni vsi. Ogledalo časa. Narod brezi vere. Guverner nekše ameriške države je nedavno gučao na javnom zborovanji o važnosti verouka v šoli. Zborovanja se je vdeležilo velko število odličnih gospodov iz vsega javnoga živlenja. Med drügim je povedao sledeče misli : Vera je fundament narodne veličine. Vera je stüdenec domovinske lübezni poštenosti i nravnosti. Zgodovina človeštva dokazüje, da narod brezi vere ne more obstati i da je brezboštvo glavni grobokop velikih narodov. Nam bi se zdajšnje svetovne gospodarske krize ne trbelo bojati, če bi bili verni. Vala tüdi za nas i za naš slovenski narod ! Zadružništvo in kriza. Vpliv izredne finančne stiske na naše kreditne zavode postaja čimdalje močnejši in že izgleda, kot da hoče ves ta nekoč tako močni gospodarski aparat zastati in se omejiti le na najožji delokrog. In vendar so mnenja vodilnih zadružnikov edina v tem, da je zadružništvo baš v naših dnevih poklicano, da v odlični meri sodeluje na preosnovi gospodarskega reda, ko se rušijo fundamenti stare gospodarske miselnosti. Zadružništvo je v svojem jedru bolj revolucionarno nego komunizem. Zadružništvo ne izboljšuje samo obstoječega gospodarskega reda, ampak ima nujno stremeti tudi za moralnim napredkom. Samo izboljšanje gospodarskih razmer ne zadostuje, bogastvo samo še ni sreča in zato zadružništvo ne more ostati indiferentno za moralno povzdigo ljudstva, kajti le od moralnega napredka je zavisna usoda človeštva (gov. dr. Totomianz, ruski zadrugar in vseučiliški profesor). Nedvomno bodo imele zadruge v bodočnosti še veliko večjo nalogo nego jo imajo danes. Za razširjenje zadružne misli pa imajo skrbeti tisti, ki že danes stoje v slüžbi zadružne organizacije. Še živimo v času velekapitalizma, toda to kapitalistično gospodarstvo se nagiba k zatonu in se nahaja v razsulu v svojih najmočnejših postojankah na Angleškem, Francoskem, Nemškem in Ameriki. Je sicer resnica, da se ima vse gospodarstvo in tudi kmetijstvo boriti z velikimi težavami zaradi slabe rentabilnosti. Kmetijstvo pa ima boljšo bodočnost kakor industrija. Prihodnjost pripada kmetu in predvsem malemu kmetu, ne industrijskemu delavcu. Pa tudi rokodelski stan si bo opomogel, kajti že danes se kaže potreba, da se dobi prehod od kvantitete h kvaliteti (od množine h kakovosti). Enoličnost industrijskih proizvodov in njihova šablona odbijata, kvalitetni izdelki imajo večjo privlačno silo in take izdelke more napravljati le rokodelec. Tudi živinoreji in poljedelstvu beseda „kvaliteta“ ni več neznana. Še veliko bolj potrebno pa je, da se poskrbi za ljudi, da bodo posstali boljši. Treba se je povrniti k kvaliteti tudi pri ljudeh ne samo pri blagu. Če pa pripada bodočnost kmetu in rokodelcu, potem je nujna naloga zadružništva, da nujno sodeluje pri pripravah nove dobe. Ogromna notranja sila tiči v zadružni organizaciji in na nas je, da se ta düševni kapital danes obrestuje in izrabi. Vsaka pasivnost pa bi dajala dotični zadrugi le slabo izpričevalo. Značilo je stremljenje zadrug v Jugoslaviji, ki hočejo svoje poslovanje danes nujno ohraniti. O enem predlogu posojilnicam poročamo v drugem članku. Znani nemški nacionalni ekonom Sombart je mnenja, da. se bodo v bodoče snovala velika podjetja v obliki skupnih zajednic : občine, dežele, država in zasebniki bodo skupno delovali v korist konzumentom. Tudi zadružništvo se bo udeleževalo takih skupih mešanih naprav. In te skupne naprave bodo močno sličile zadrugam in obeta se jim velik razvoj. Ali torej širitev zadružne misli in poglobitev sedanjega gospodarjajočega človeka ne bila umestna tudi pri nas !? 4 NOVINE 6. augusta 1933. Nedela po Risalaj deveta. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni sveti Evangelium Sv. Lükača vu XIX. tali: Vu onom vrejmeni: Gda bi se Jezuš približavao k-Jeružalemi, videvši váraš, jokao se je nad njim, govoreči : ar da bi spoznao i ti, i najbole na ete tvoj den, štera so na mer tebi; zdaj so pa skrita od tvoji oči. Ar pridejo dnevi na tebé, i opašejo te tvoji neprijatelje z-grabov, i obsedejo tebé, i vküp te stisnejo vselo krajov ; i na zemlo povalijo tebé, i sini tvoji, ki so vu tedi: i nevupajo v-tebi kamna na kamni : zeto, ka si nej spoznao vremena pohodjenja tvojega tvojega. I notri idoči vu cerkev, začao je vögoniti odavajoče v njej, i küpüvajoče, govoreči njim: pisano je; ka je hiša moja, hiša molitvena, ví ste pa njo včinoli razbojniško jamo. I včio je vsaki den vu Cerkvi. — * Jezuš joče. Nad düšami joče, štere so v smrtnom grehi. Joče, ar te strašne kaštige čakajo te düše vu večnom ognji. Najvekša nesreča toga sveta je smrten greh, ovoga pa sad, plača toga, večni pekeo. Pošta. Martin Vuk. Hill Spring, Alta, Canada. Lepa hvala na vašoj gorečnosti, ka ste poleg sebe spravili tüdi pajdaša za večnoga naročnika M. Lista. On dobi na polleta vse naše liste i plača 50 Din. do novoga leta. To njemi naznanite. Le ostanite vdani v božo volo, pa že pride veseli čas, gda te vidili svojo dečico. Vsi toplo pozdravleni. Gašpar A. ino Gizela. Bridgeport. Poslano sprejeli i po vašoj želi razdelili. Bog povrni. Zahvalnost slüži vsikdar najvekši blagoslov. John Denša. Chicago. Po Horvat Štefani sprejeli 30 dolarov naročnine. Spremembe izvršili. Zavüpajmo na Boga, prido bolši časi. Vsi pozdravleni. Gospodarstvo. Dragi kmetovalec pomisli nato, ka s tem skrivanjem ne škodüješ samo sebi, liki tüdi svojemi bližnjemi i v prvi vrsti sosidom i sorodnikom. S tem, da meso obolenih svinj razdeliš med soside i sorodnike, jim daš tüdi klico rdečico, štero potem nosi smrt naprej od hleva do hleva. Ta pot je popunoma napačen i z njo grešiš sam proti sebi i proti svojemi bližnjemi ; posebno dnes, da že imamo proti rdečici popunoma zaneslivo zdravilo v obliki ceplenja. Glavni znaki rdečice so: Svinja ne jé, pride do kopanja i se včasi obrne, se zakopa v gnoj, se premetava, vü meče (čez daje) oči so krvave, kašlja žmetno diha, voda je večkrat krvava i po teli postanejo rdeče lise. Na znotraj pa opazimo rdeči želodec, dvobovje napeto i posuto z rdečimi lisami, plüča temno rdeča in voda v mehuri rdečkasta. To so najbole enostavni znaki, šterimi se da ugotoviti rdečica. Zakon predpisüje, ka se mora vsak pojav nalezlive bolezni takoj prijaviti župani. Ta pa mora vse potrebno ukreniti, da se bolezen zatre i vniči s tem, da oblast zapre obolele hleve, dokeč svinje ne ozdravijo s pomočjov ceplenja. Vse zdrave svinje pa bi se morale ob pojavi rdečicov po celi občini takoj cepiti. Človek, šteri to savratno bolezen skriva dela zločin sam nad seboj, občinov i dostakrat pocelim okrajem. Nekateri napredni posestniki se že leta poslüžüjejo ceplenja proti rdečici i uspeh je prvovrsten. Napačno je pa to, ka pri tem cepljenji manka natačna statistika. Pred menoj ležijo statistike nekaterih tüjih držav, štera so še pred leti vpeljale propagandno ceplenja proti rdečici. Ta izgleda sledeče : V 6657 občinaj je bilo ceplenih svinj 52,617. Od teh je ostalo zdravih 49,583. Med letom je ceplenih zbolelo 3034. Od 3034 obolenih po ceplenji je poginilo 785, ozdravilo pa 2249. Pri ceplenih svinjaj je poginilo približno na vsaki 200 svinj 3, v tistih občinaj pa od neceplenih od vsakih 200 svinj 87 svinj. Vzemimo 200 ceplenih in 200 neceplenih svinj. Od prvih so poginile 3, od drugih pa 87 svinj. Pravimo, da je drüga za drügo vredna 200 Din. Pri ceplenih je škode 600 Din+1600 Din za ceplenje. Pri neceplenih pa 87X200 Din= 17,400 Din. Pri 52,617 ceplenih svinjah je škode: Vrednost poginilih : 158,400 D. Cepljenje stane : 422,400 „ Sküpna Škoda: 580,800 D. Pri tistoj množini neceplenih je škode 4,193,600 Din. Na podlagi toga je razvidno, ka so gospodarji pri neceplenih svinjaj zgübili 3,612,800 Din. Oni pri ceplenih pa telko dobili i poleg toga so njüve svinje za 25% več vredne. To pa zato, ka je beteg ne mantra i so proti njemi zavarovane. Te številke se s plača pogledati. To ceplenje se je vršilo pred kmetskim očmi in toga uspeha nemre nihče potreti. Tri in pou milijona dinarjev pa so tüdi lepi dinarčki. Naslednje leto po propagandnem ceplenji je bilo ceplenih 87% svinj s podporo kmetijskega ministra. Ešče dobro nam je v spomini metuljavost. Takrat so pri zdravilih naše oblasti tüdi priskočile na pomoč lüdstvi. Ali ne bilo koristno, da bi naša banska uprava, ki velike vsote izdaja za napredek našega kmetijskoga gospodarstva sploh, tüdi pri toj panogi dala na razpolago par 10 jezero v pomoč za zdravila-serum za ceplenje. Živinozdravnike pa imamo na sreskih. načelstvih, ki radevolje pomagajo našemi kmeti. Vsako odiranje, pa bodisi tüdi od strani oblasti, ni v škodo samo posamezniki, liki celoti. Da bo rdečica pri nas pošteno gospodarila bodo pokazali poletni meseci, gda se bo povsod dobila poginjena svinja, kakor se je to prakticiralo preteklo leto. To je v bodoče treba preprečiti, da se ne bo širila bolezen ešče hüje. Da pa je v občinaj red i se pri takih zadevaj uporablja mrlinšček, so že od vseh časov poklicani župani. Lübiteo kmeta trpina. ZAHVALA. Srčno se zahvaljujem vsem, ki so mi ob nenadni in prerani smrti mojega soproga g. ŠTEFANA ZEMLJICA, hotelirja in posestnika nudili prijazno pomoč in mi stali z delom in besedo tolažljivo ob strani, Prav posebno se zahvalim č. duhovščini, domačemu Sokolu ter zastopnikom Sokol. društev iz Dol. Lendave in Murske Sobote ; požarni brambi za častno spremstvo, pevskemu društvu za ginljiva žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev, vsem prijateljem in znancem od blizu in z okolice za mnogobrojno spremstvo pokojnega na njegovi zadnji poti. Vsi številni dokazi iskrenoga sočutja so mi v veliko uteho ; zato sprejmi vsak posebej mojo prisrčno zahvalo ! V Beltincih, dne 1. augusta 1933 Jolanka Zemljič. Razglas. Dne 20. augusta ob 2 vöri bo občina Renkovci dala vnajem obč. gostilno za dobo treh let vsajpojasnila se dobijo na den licitacije pri obč. uradu, Odbor. Izgubljeno. Dne 26. VӀӀ. 1933. pred poldan pri Lipi je salezijanec izgubil dolgo črno sukno (dugi kaput). Pošteni najditelj se naproša, da ga proti nagradi vrne na uredništvo „Novin“ ali pa vsaj pismeno javi na to naslov. Glasüjte v Novinaj! Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj : Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. Urednik : Vilko Novak.