1.02 Pregledni znanstveni članek	UDK 377.8-055.1(497.4Koper)"1875/1909"
Prejeto: 3. 5. 2001
Slovenski oddelki Cesarsko-kraljevega moškega učiteljišča
v Kopru 1875-1909
MIRJANA KONTESTABILE ROVIS
arhivska svetovalka Pokrajinski arhiv Koper, Kapodistriasov trg 1, SI-6000 Koper e-pošta: mirjana.kontestabile@gmail.com
izvleček
Prispevek predstavlja C,-k. moško učiteljišče Köpers poudarkom na delovanju slovenskih oddelkov. Učiteljišče v Kopru je bilo ustanovljeno leta 1872, sem se je preselilo iz Rovinja, Z odlokom Št. 7252 z dne 10. julija 1875je bilo ustanovljeno edino moško učiteljišče za celotno Avstrijsko primo je v Kopru, imelo je Štiri letnike. Učiteljišče je bilo trijezično, imelo je slovenske, hrvaške (ilirske) in italijanske oddelke. V prvih treh letnikih je poučevanje potekalo predvsem v materinščini. Učni jezi k v slovenskih oddelkih je bil pri nekaterih predmetih v prvih treh letih slovenski, v četrtem letnikuje bil učnijezik nemščina. To je edino učiteljišče slovenskih defyl, na katerem je bila raba slovenščine tako Široka, Uradni jefyk je bila nemščina, Na učiteljišču so delovali ugledni profesorji, med katerimi so jezikoslovec in etnolog Ivan KoŠtidl, starosta slovenskega zgodovinopisja Franc Kos, pisatelj Vladimir Nazpr, zgodovinar in politik Ve kos lav Spinae, slikar Bartolomeo Gianelli, pedagog Viktor Befyk, fizik in matematik BeluŠič. Dijaki so zahtevali poučevanje v materinščini, po dijaški stavki so 1906. hrvaške oddelke preselili v Kastav, slovenske oddelke 1909 v Gorico, italijanski oddelki so ostali v Kopru, bili so ukinjeni z Gentilijevo reformo, leta 1925 je bilo italijansko učiteljišče v Kopru priključeno koprski italijanski gimnaziji. V letih 1875—1909 ga je obiskovalo 426 slovenskih in 117 hrvaških dijakov. Učitelji, ki so ifyli iz te Šole, so bili v krajih svojega delovanja narodni buditelji, gospodarstveniki, politiki, vodili so pevske zbore in orkestre, nekateri med njimi so bili tudi literati; najbolj znan med njimi je France Bevk.
KLJUCNE BESEDE: Cesarsko-kraljevo moško učiteljišče Koper, Cesarsko-kraljevo učiteljišče Koper, slovenski oddelek Cesarsko-kraljevega moškega učiteljišča Koper, slovenščina kot učnijezik, slovenska vadnica v Kopru, slovenske pripravnice za vpis na učiteljišče, Koper
abstract
SLO VENIAN DEPARTMENTS OF THE IMPERIAL-ROYAL MEN'S TEACHER TRAINING
COLLEGE IN KOPER 1875-1909
The article presents the Imperial-Royal Men's Teacher Training College in Koper and places particular emphasis on the
J	J	-v7	o	o	J	J	J	J
work of its Slovenian departments. The school was founded in 1872 and was transferred to Koperfrom Rovinj. Based on the decree no. 7252 of July 10, 1875 the only men's teacher trainine College for the entire territory of the Austrian LI (oral was
J J ^y	-v7	O	O J	-v7 J
founded in Koper. The four-year college was trilingual and consisted of Slovenian, Croatian (Illyrian) and Italian departments. During the first three years the courses were held in the students' native languages. In Slovenian departments,
j	o J	o o	J
the teaching of some subjects during their first three years was in the Slovenian language, whereas in the fourth year German
O J	J	O	J	-v7	O O	J	-v7
was a language of teaching. This was the onk teacher training college in Slovenian lands where the use of the Slovenian
O O J	O	-v7	O	O	J
language was so extensive. The official language was German. The college employed so7ne very distinguished professors such as
O O	JJ	O O	O	J -v7	-v7	O	J J
a linguist and ethnologist Ivan KoŠtidl, a doyen of Slovenian historiography Franc Kos, writer Vladimir Nazor, historian
o	O	-v7 J	o J -v7	\>
and politician Vekoslav Spinae, painter Bartolomeo Gianelli, pedagogical worker Viktor Befyk, physicist and
j	J	J	J o o	\>	J -v7
mathematician BeluŠič. The students demanded to have their lessons in their native languages and after the students' strike
o o	J
the Croatian departments were transferred to Kastav in 1906, Slovenian departments were transferred to Gorica in 1909,
while Italian departments stayed in Koper and were dissolved by the Gentile reform. In 1925, the Italian men's teacher training college in Koper was incorporated into the Italian grammar school in Koper. Between 1875 and 1909 the college was
•O	O	J	J	O	J	o
attended by 426 Slovenian and 117 Croatian students. Graduates of the college went on to play active roles in places where they worked, either by raising national awareness or by becoming economists, politicians, conductors of choirs and orchestras, some of them were writers; best known among the latter is France Bevk.
KE Y WORDS: imperial-Royal Men's Teacher Training College in Koper, Imperial-Royal Teacher Training College,
J	-v7	O	O	J	J	-v7	o	o
Slovenian department of the Impérial-Royal Men's Teacher Training College in Koper, the Slovenian language as a language
J	J	J	-v7	O	O	J	o o	o o
of teaching, Slovenian practice room in Koper, Slovenian interns for the enrolment in the teacher training college, Koper
J	O	J	J	J	O	O	J
Slovenska Istra v drugi polovici 19. stoletja
Trst je bil od leta 1850 upravno središče Avstrijskega primorja, ki je obsegalo Istro, samostojno mesto Trst, Goriško in Gradišćansko. Vodil ga je cesarsko-kraljevi namestnik. Cesar je mestu podelil privilegiran položaj neposrednega državnega mesta ter dal občinskemu svetu kompetence deželnega zbora. Volilni cenzus v občinski svet je Italijanom zagotavljal večino mest v občinskem svetu. Leta 1857 je bil Trst z železniško progo povezan z Ljubljano in Dunajem. Trstu se je tako odprlo široko podonavsko zaledje. Mesto je doživljalo vse večji trgovinski in industrijski razcvet, sredi stoletja je štelo že več kot 120.000, leta 1913 pa že 250.000 ljudi.1
Po francosko-avstrijski vojni, kjer je Avstrija doživela hud poraz, je cesar Franc Jožef odpravil absolutizem in sprejeta je bila federalistična ustava, z njo so narodi dobili večjo avtonomijo. V celotnem cesarstvu so bih ustanovljeni deželni parlamenti. Avstrijsko primorje je bilo razdeljeno na deželo Istro z deželnim zborom v Poreču, na deželo Goriško-Gradiščansko z deželnim zborom v Gorici in na samostojno mesto Trst. Istrski deželni zbor je samostojno odločal o kmetijstvu, javnih zgradbah, dobrodelnih ustanovah, občinskih zakonih, cerkvenih in šolskih zadevah. Z novim državnim zakonom iz leta 1868 so bili ustanovljeni deželni šolski sveti, ki naj bi z deželnim zborom zagotavljali lokalno avtonomijo. Deželni šolski sveti so od cerkvenih oblasti prevzeli nadzor nad vzgojo, osnovnimi šolami in učiteljišči.2
Demokratizacijo je prinašal tudi zakon iz leta 1867, ki je omogočal javna zborovanja. Na taborih so se narodi v monarhiji zavzemali za svoje politične pravice. V Istri je bil prvi tabor 1870. leta v Kubedu. Glavni organizator tabora je bil duhovnik
1	Parovel: Izbrisani identitet, str. 13.
2	Žontar: Uprava Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja
1848 do 1918, str. 96.
Franjo Ravnik. Ena glavnih zahtev je bila ustanovitev slovenske glavne šole v Kopru, ki bi učencem omogočila nadaljnje šolanje. Čeprav je bila osnovna šola namenjena vsem, so šolanje lahko nadaljevali le učenci štiriletnih glavnih in realnih šol, ki so bile po navadi v večjih mestih. Uvedena je bila tudi šolnina, tako da je bilo revnim dijakom šolanje onemogočeno. Velika ovira pa je bil tudi jezik na glavnih šolah, ki so pripravljale učence za nadaljnji študij, saj je pouk potekal v nemščini.
Šolstvo v Istri ni bilo razvito. Slovenska Istra v nasprotju s Trstom ni doživela terezijansko-jože-finskih reform, saj je bila leta 1774 del Beneške republike. Sole v Beneški republiki so bile predvsem v mestih in številnih samostanih. Soli je bilo naklonjeno predvsem premožnejše meščanstvo. V vaseh šol ni bilo. V obdobju Ilirskih provinc je general Marmont skušal obnoviti šolski sistem, vse občine bi morale ustanoviti osnovne šole v maternent jeziku, vendar šole niso zaživele. Sele po propadu Ilirskih provinc je Avstrija korenito posegla v upravo in šolstvo nekdanjega beneškega dela Istre. Eden najstarejših in najpogosteje citiranih virov je »Shemalismm, popis šol Ilirskega primorja iz leta 1819. Iz njega je vidno, da so ljudske šole delovale v Ospu, Dekanih, Kortah, Škofijah ter Sv. Antonu.3
Zakonska osnova nastanka splošnega šolstva v Avstriji je bila zelo napredna, vendar so bile materialne možnosti za delovanje šole daleč od idealnih. Ni bilo denarja za šolske stavbe, učiteljev je bilo malo in bili so slabo izobraženi, še slabše plačani. Izobrazbo so pridobili na trimesečnih tečajih na glavnih šolah v Rovinju, Piranu in Kopru, morali so poznati nemščino. Po enem letu poučevanja so opravljali strokovni izpit. Plače so bile zelo nizke, za pokojnine ni bilo poskrbljeno. V šolah je imela prednost nemščina, v večnacionalnih okoljih so usodo šole krojili gospodarsko močnejši narodi, saj so predstavnike v občinski svet volili s premo-
3 Marušič: Slovenska šola v Istri, str. 10-33.
ženjskim cenzusom. Obisk šol je bil v drugi polovici 19. stoletja še vedno nizek.
Tretji osnovnošolski zakon
Tretji osnovnošolski zakon je bil sprejet 14. maja 1869. leta, v času ministra za kulturo in šolstvo Leopolda Hasnerja Ritterja. Po njegovem 59. členu je deželni šolski svet ustanavljal osnovne šole tam, kjer je bilo v petletnem povprečju več kot 40 otrok in so imeli 4 km do šole. Sestietna šolska obveznost se je raztegnila na osemletno. Učni načrt je bil okviren za vso državo, deželam pa je bila dana samouprava pri odločanju o jeziku poučevanja.
Deželni šolski svet je imenoval šolske inšpektorje, učitelje, pripravljal učne načrte, odobraval učbenike, predlagal letni finančni načrt za osnovne šole ter objavljal letna poročila. Leta 1870 je izšel Šolski in učni red, ki je določal začetek šolskega leta, učni čas, red in disciplino, dolžnosti učiteljev, učiteljske konference, delitev učencev v razrede, učne cilje in izpite, vrste spričeval in učila.
V	okrajih so ustanovili okrajne šolske svete, ti pa so skrbeli za ustanavljanje novih šol, namestitev učitelja ter sklicevali okrajno učiteljsko konferenco. V občinah so ustanovili krajevne šolske svete. Predsednik šolskega sveta je bil župan občine. Krajevni šolski svet je skrbel za materialno stanje šol, razen za učiteljske plače.4
V	Avstriji je bilo šolstvo organizirano centralistično, vendar to ni veljalo za Trst, kjer je šola ostajala v rokah občinske uprave, saj je imela le-ta kompetence deželnega zbora. V Trstu deželni šolski svet ni nikoli zaživel. O šolskih vprašanjih sta odločala tržaški občinski šolski svet ter cesarsko-kraljevo namestništvo. Prav tako so o šolstvu v Istri odločale občine. Deželni šolski svet je v Istri zaživel šele leta 1875, kasneje kot v preostalih delih monarhije. Sestavljali so ga cesarsko-kraljevi namestnik, trije člani deželnega zbora, duhovnik, trije učitelji, referent namestništva, ki je skrbel za finance šole, ter trije inšpektorji.5
S tretjim osnovnošolskim zakonom je Avstrija dobila enega najmodernejših sistemov osnovnega šolstva. Cilji zakona so bili: izboljšati obisk pouka in kurikularna prenova ter podaljšanje šolske obveznosti. Razširila se je tudi vsebina poučevanja, poleg obveznega branja, pisanja, računanja in verouka so pričeli poučevati prirodopisje, zemljepis, zgodovino, geometrijo, petje, telesno vzgojo in roč-
4	Pavlic: Osnovna šola od državnega osnovnošolskega zakona leta 1869 do prve svetovne vojne, str. 125.
5	Vatova: La smola in Istria alFini^io del Norecento, str. 10.
na dela za dekleta. Tak program pa je zahteval temeljito reorganizacijo izobraževanja osnovnošolskih učiteljev.6 V začetku sedemdesetih let 19. stoletja so bila učiteljišča le v deželnih glavnih mestih.
V Istri je bilo najprej ustanovljeno učiteljišče v Rovinju. Obisk učiteljišča je bil zelo nizek. Nizek pa je bil tudi obisk pouka in je zaostajal za evropskim povprečjem. Oblasti so skušale z ustanovitvijo učiteljišča v Kopru povečati zanimanje za vpis.
Učiteljišče v Kopru
Sele leta 1849 je bila v Avstriji izvedena reforma srednjega šolstva in kot konkurenca gimnaziji je nastala realka. V nasprotju z gimnazijo realka ni pripravljala dijakov za univerzitetno izobraževanje, je pa do tretjega osnovnošolskega zakona pripravljala za poklic učitelje. Začele so nastajati tudi prve srednje poklicne šole, predvsem trgovske in obrtniške. Po tretjem osnovnošolskem zakonu se je srednjim šolam pridružilo še učiteljišče kot samostojna srednja šola.
Na učiteljišča so se vpisovali fantje, stari najmanj petnajst let, in to po opravljenem sprejemnem izpitu. Končano so morali imeti višjo ljudsko šolo, nižjo realko ali nižjo gimnazijo. Dekleta so morala imeti ravno tako dopolnjenih petnajst let in dokončano višjo dekliško šolo. Učiteljišče je trajalo štiri leta. Po prvem, drugem in tretjem letniku so dijaki opravljali končni izpit. Po četrtem letniku pa so opravili zrelostni izpit. V praksi so poučevanje vadili v vadnici, to je bila osnovna šola, imelo pa jo je vsako učiteljišče. Po končanem učiteljišču so dijaki postali pripravniki in so morali poučevati najmanj eno leto, da so lahko opravili državni izpit in tako postali učitelji. Državni izpit so opravljali pred komisijo na C.-k moškem učiteljišču Koper.
Učiteljišče v Kopru je bilo ustanovljeno z ministrskim odlokom št. 6.157 z dne 19. 9. 1872. Z istim odlokom je bilo ukinjeno učiteljišče v Rovinju in preneseno v Koper. Najprej je prostore dobilo v mestni gimnaziji, danes v tej stavbi še vedno do-muje italijanska gimnazija. Pouk se je začel 2. januarja 1873 po obnovitvenih delih.7 Za prvega ravnatelja je bil imenovan Štefan Škarica. Glavna učitelja sta bila Franc Merkel in Ivan Milohnič. Za pripravnika je bil nastavljen Carl Treche, iz rovinj-skega učiteljišča je prišel nekdanji ravnatelj Ferdinand Niederkorn, iz Milj Anton Orbanich. Leta 1873 so se učiteljskemu zboru pridružili še Johann
6	Grimm: Fkspanzija in diferenciacija, str. 215.
7	Markelj: Bericht der k,k. Lehrerbildungs — Anstalt in Capodistria, str. 22.
von Posarelli, Anton Marincovich, Bartholomaus Gianelli, Jožef Czastka, Angelo Monfalcon in Johann Bennati.
Poleg obveznih predmetov so imeli še predmeta stenografija in slovenščina za tiste učitelje, ki naj bi poučevali v slovenski osnovni šoli. Učiteljišče je dobilo v najem vrt markiza Andreja Gravizija. Tam so opravljali praktične vaje.8
Leta 1874 je istrski deželni zbor sklenil, da se triletno učiteljišče spremeni v štiriletno. V šolskem letu 1874—1875 so v Avstrijskem primorju obstajala tri učiteljišča. V Trstu in Kopru je bilo učiteljišče z italijanskim učnim jezikom, v Gorici pa je bilo žensko in moško učiteljišče z italijanskim in slovenskim učnim jezikom. Na vseh treh učiteljiščih je bil obisk majhen. V Trstu je bilo v šolskem letu 1874— 1875 šestnajst gojencev, v Gorici dvaindvajset slovenskih gojencev in devet italijanskih, v Kopru pa 24 gojencev. Šolsko ministrstvo na Dunaju se je odločilo za reorganizacijo učiteljišč, saj se mu je zdelo vzdrževanje treh učiteljišč drago. Z odlokom št. 7.252 z dne 10. julija 1875 so moški učiteljišči v Trstu in Gorici prenesli v Koper, tam pa je bilo odtiej edino moško učiteljišče za celotno Avstrijsko primorje.9 Učiteljišče je z odlokom C.-k. namestnika dobilo nove prostore v samostanu sv. Frančiška. Čeprav je bil ta odlok začasne narave, je učiteljišče v prostorih današnje slovenske gimnazije delovalo od leta 1876 do ukinitve leta 1923. Samostan sv. Frančiška so Francozi leta 1805 podržavili. Od takrat ga je upravljal religijski fond. Pred učiteljiščem je v samostanu delovala italijanska osnovna šola.10
Konec leta 1875 je postal ravnatelj učiteljišča Ivan Relevante.11 Učiteljišče je imelo tri oddelke, italijanskega, slovenskega in ilirskega (hrvaškega).
Na učiteljišču so poučevali verstvo, pedagogiko, nemščino, slovenščino, hrvaščino, italijanščino, geografijo, zgodovino, aritmetiko in geometrijo, pri-rodoslovje, prirodopis, kmetijstvo, lepopisje, risanje, violino in telovadbo.
Pouk učnega jezika je obsegal učenje slovnice, svetovne literature 18. in 19. stoletja, sposobnosti za pisno in ustno izražanje ter učenje metodike jezi-
8	Prav tam, str. 24.
9	Ime učiteljišča je bilo štirijezično, nemško - KK Lehrerbildungsanstalt, slovensko — C. k. mo^ko učiteljišče Koper ali C. k, učiteljišče Koper, hrvaško — C. Kr. Mu^ko učiteljište u Kopru in italijansko — L r. istituto magistrale maschile in Capodistria. Na pročelju šole ni bilo nikoli uradnega štirijezičnega napisa, tam je bil le grb, avstrijski orel.
10	SI PAK KP 7, Občina Koper, Spis št. 451 o preselitvi uči-
teljišča,1. 1878, šk. 154.
" Markelj: Bericht der k. k. Lehrerbildungs — Anstalt in Capodistria,
str. 92.
kovnega pouka. Za pisno in ustno izražanje so bile predpisane šolske in domače vaje. Teme vaj so bile jezikovne, posebej v četrtem letniku pa velikokrat didaktične in pedagoške. Govorne vaje so bile predvsem v prvih letnikih obnove, v četrtem letniku pa so bila to samostojno oblikovana predavanja.
Program pouka pedagogike je obsegal spoznavanje telesa in duševnosti, telesnih in duševnih sposobnosti otrok in sredstev za razvijanje le-teh. Del pouka je bil namenjen zgodovini pedagogike ter disciplini. V četrtem letniku so imeli tudi praktične vaje v vadnicah.
Pri pouku zemljepisa so spoznavali zemljevid, globus in zemeljsko površino. Poudarek je bil na geografiji Evrope. Pouk zgodovine je obsegal grško in rimsko dobo ter zgodovino Avstrije. Obsegal je tudi deželno zgodovino (Gesichte des Heimafsiandes), poudarjena pa je bila predvsem kulturna zgodovina.
Geometrijsko in prostoročno risanje je obsegalo risanje po predlogi in naravi. V prvem, drugem in tretjem letniku je poučevanje matematike potekalo v slovenščini, italijanščini in hrvaščini po dve uri na teden. V četrtem letniku je bil pouk matematike v nemščini, potekal je po dve uri na teden.12 Matematiko so poučevali dr. Josip Belušič, izumitelj iz Sv. Martina pri Labinu, dr. Odilo Schaffenhauer iz Gorice in dr. Martin Kušar iz Rateč pri Kranju. Poučevali so po Močnikovi knjigi posebne in občne aritmetike za učiteljišča. V knjigi lahko dobimo vpogled v zanje matematike, ki so si ga pridobili učiteljiščniki v štirih letih študija. Poleg splošnega znanja so pridobivali tudi uporabna znanja, ki jih danes premore redko kdo, kot so obrestno-obrest-ni račun, vodenje računovodstva, izpolnjevanje menic.
Pouk fizike in kemije je obsegal splošna znanja, potrebna za razumevanje industrije in vsakodnevnih življenjskih pojavov. Čim več fizikalnih in kemičnih pojavov naj bi spoznavali z eksperimenti. Pri pouku prirodopisa so morali gojenci spoznati osnove botanike, zoologije in mineralogije. Dijaki so morali poznati pomembnejše živalske vrste in zelo podrobno človeka.
Pouk kmetijstva je dijake seznanil z osnovami krmljenja, vzreje, osnovami ribogojništva, čebelarstva in sviloprejstva. Glasbeni pouk je razvijal učencem glasbeni posluh ter glas. Gojenci so morali poznati notni sistem, ljudske pesmi ter biti usposobljeni za vodenje večglasnega zbora. Pri po-
Strmčnik: Razvoj izobraževanja osnovnošolskega učiteljska na Slovenskem v obdobju od leta 1869 do razpada Avstro-Ogrske, str. 350-352.
uku glasbenega instrumenta so na moških učiteljiščih poučevali predvsem violino.13
Uradni jezik učiteljišča je bila nemščina, pouk pa je potekal kar v štirih jezikih. Učni jezik slovenskega oddelka koprskega učiteljišča je bil slovenski in nemški. V slovenskem jeziku so poučevali vsa štiri leta verstvo, slovenščino, prirodoslovje in prirodopis. Matematiko, zgodovino in zemljepis so poučevali v slovenščini le prva tri leta, v četrtem letniku pa je pouk omenjenih predmetov potekal v nemščini. V nemščini so vsa štiri leta poučevali nemški jezik, risanje, violino in telovadbo. Pouk pedagogike je potekal v drugem, tretjem in četrtem letniku v nemščini. V nemščini so poučevali kmetijstvo v tretjem in četrtem letniku, v prvem pa risanje.14 Ravnateljstvo je za slovenske in hrvaške dijake organiziralo tečaj italijanščine, za italijanske in slovenske dijake pa tečaj hrvaščine. Tako so se dijaki poleg nemščine tu naučili še itahjanščino, hrvaščino in slovenščino. Seveda je bil pouk v materinščini v slovenščini, hrvaščini ah italijanščini odvisen od učnih moči. Na učiteljišču je delovalo petnajst profesorjev, manjkalo pa jih je še najmanj deset. Velikokrat so imeli predmete v nemškem jeziku vsi trije oddelki skupaj.15
V preostalih slovenskih deželah je kot učni jezik prevladovala nemščina. Na mariborskem učiteljišču je bila slovenščina le učni predmet za slovenske dijake. Na mariborskem deželnem ženskem učiteljišču je bil učni jezik nemščina, slovenski jezik kot predmet ni obstajal niti za slovenske dijakinje. Na celovškem moškem učiteljišču je bila slovenščina le kot neobvezen učni predmet v pripravljalnih razredih, žensko učiteljišče pa ni imelo slovenščine kot predmeta. Slovensko učiteljstvo je dvakrat leta 1871 in 1880 na šolsko ministrstvo poslalo zahtevo, naj postane slovenščina učni jezik na ljubljanskem, mariborskem in celovškem učiteljišču, vendar brez uspeha.16
Poleg učiteljišča je bila tudi vadnica. Tam so imeli dijaki praktični pouk. Leta 1875 so v Kopru poleg italijanske odprh še slovensko vadnico. Tega leta je vadnico obiskovalo le pet učencev, a se je z leti število učencev večalo. Konec šolskega leta 1894/95 je bilo v slovenski vadnici že dvajset otrok. Tik pred razpustitvijo leta 1909 je imela slovenska vadnica petinštirideset otrok. To je prva slo-
13	Strmčnik: Razvoj izobraževanja osnovnošolskega učiteljska na Slovenskem v obdobju od leta 1869 do razpada Avstro-Ogrske, str. 350-352.
14	Markelj: Beriebt der k, k. Lehrerbildung.r — Anstalt in Capodistria, str. 40.
15	Vilhar: Slovensko Učiteljišče vKopru 1875-1909, str. 24.
16	Serše: Učiteljice prve izobraženke, str. 44.
venska ljudska šola v Kopru, delovala pa je od leta 1875 do leta 1909. Po preselitvi učiteljišča v Gorico so vadnico ukinili in učenci so morali v italijansko osnovno šolo. Leta 1911 je Ciril-Metodova družba ustanovila slovensko osnovno šolo v Kopru.17
Življenje na učiteljišču je določal strog disciplinski red (Disziplinarvorschrift). Dijaki so morali biti dosledni pri izpolnjevanju svojih verskih obveznosti. Obiske javnih prireditev jim je lahko dovolil le ravnatelj. Niso smeh obiskovati gostiln in kavarn v mestu in okohci. Na gledališke predstave so lahko odšli le z razrednikovim dovoljenjem. Ob osmih zvečer so morali biti obvezno doma. Če so dijaki kršili disciplinski red, so bih kaznovani. Bilo je določenih osem kazni, začele so se z ukorom in sledile do izključitve iz učiteljišča.18
Poleg večjezičnosti je učiteljišče dijake pripravljalo na kulturno življenje. Ob državnih praznikih so prirejali bogate kulturne programe, ki so potekali v štirih jezikih, učili so se igranja violine, klavirja in orgel. Imeli so svoj tamburaški orkester. Leta 1907 je bilo ustanovljeno Tamburaško pevsko društvo Zvezda, leto kasneje pa Dramsko društvo Istra. Vodil ga je učitelj Ivan Vouk. Obe društvi sta s svojimi nastopi in gostovanji razgibali kulturno življenje Kopra in okolice. Žal je selitev slovenskega oddelka učiteljišča v Gorico okrnila delovanje društva.19
Proti koncu 19. stoletja je postajala vse glasnejša težnja po preselitvi slovenskega oddelka učiteljišča v Gorico. Nekdanji dijak učiteljišča Hubert Močnik je v svojih spominih zapisal: »Od prvih predlogov in pobud dr. Henrika Turne leta 1891 pa do polnejših pritiskov dr. Antona Gregoriča, Andreja GabrŠčka, Henrika Turne, dr^nesa posesa samega deželnem Šolskem
\> O J	o	o	\> o	o
nadzornika Malejčiča, zahtev političnih skupin, časopisja in končno Še dijaških stavk za uvedbo domačega jezikovnega pouka in premestitev učiteljišč iz Kopra je po osemnajstih letih bojev avstrijsko ministrstvo končno izdalo dekrete o pouku v matemem jeziku vseh treh narodnosti: Hrvatov, Slovencev in Italijanov 1er ugodilo zahtevi, da so hrvaški oddelki Šli v Kastav, slovenski v Gorico in ne v Tolmin, kot so sprva nameravali, in to po preudarnem ravnanju in zaslugi dr. Antona Gregoriča, Zgodilo se je to poleti 1909 in
O	O	O	J	J
tako je samostojno slovensko učiteljišče, kot prvi višji srednješolski slovenski Z0v°d, pričelo z rednim poukom septembra v Gorici v domu Simona Gregorčiča v ulici Favetti pod vodstvom ravnatelja Viktorja Bežka.«20 Ob selitvi obeh oddelkov se je vnela huda časopisna bitka
17	Vilhar: Slovensko Učiteljišče v Kopru 1875—1909, str. 55.
18	Markelj: Bericht der k.k. Lehrerbildung.r — Anstalt in Capodistria, str. 52-55.
19	Kramar: Narodna prebuja istrskih Slovencev, str. 383, 390.
20	Močnik: Spomini in izkustva, str. 63.
med Italijani, Slovenci in Hrvati. Italijani so nasprotovali selitvi učiteljišča iz Kopra, prav tako je goriški župan nasprotoval odprtju slovenskega učiteljišča v Gorici. V Kopru je ostal italijanski oddelek učiteljišča do 1923. leta, ko je bil z Gentilijevo reformo pridruženo koprski italijanski gimnaziji.
Profesorji in dijaki učiteljišča
Profesorji koprskega učiteljišča svojim dijakom niso bili le učitelji, temveč so se jim posvečali tudi v svojem prostem času, se z njimi pogovarjali, polemizirali in jim posojali knjige iz svojih osebnih knjižnic. Od leta 1902 do leta 1909 je v Kopru poučeval jezikoslovec prof. Ivan Koštijal, ki je številne dijake navdušil za literarno ustvarjanje. Leta 1899 je diplomiral slavistiko v Gradcu, kjer je naslednje leto opravil državni izpit usposobljenosti (strokovni izpit za profesorje) iz slovanske in klasične filologije. Učil se je pri uglednih slavistih, jezikoslovcih in folkloristih kot so Gregor Sterk, Karel Strekelj, Fran Miklošič, Matija Murko. Prvo službo je nastopil v Novem mestu septembra 1899, leta 1900 je odšel na II. državno gimnazijo v Ljubljano, leta 1902 pa na moško učiteljišče Koper. Poučeval je slovenščino, latinščino, nemščino, francoščino, grščino, srbohrvaščino, stenografijo in bil knjižničar. Aktivno je obvladal: češčino, srbohrvaško, nemško, italijansko, madžarsko, bolgarsko, francosko, angleško, latinsko, starogrško, novogr-ško in staroslovensko. Pasivno je obvladal: rusko, romunsko, furlansko, sanskrt, albansko, špansko, poljsko, flamsko. Pisal je članke o besedišču, etimologiji, dialektologiji, etnologiji, folkloristiki. Objavljal je v svetovno znanih slavističnih revijah (An-ihropophjled), slovenskih in srbohrvaških listih, časopisih, revijah in almanahih.21
Na učiteljišču je krajše obdobje poučeval tudi Franc Kos. Rodil se je v Selcah. Po končani osnovni in srednji šoli je na Dunaju študiral zgodovino, zemljepis in slavistiko pri Miklošiču. Doktoriral je 1881. leta. Najprej je poučeval v Ljubljani, nato na goriškem učiteljišču. Ko so premestili Spinčiča na goriško učiteljišče, ga je v Kopru nadomestil Franc Kos. Nameščen je bil 28. decembra 1887. Na koprskem učiteljišču je poučeval do 13. oktobra 1890, takrat je bil namreč ponovno premeščen na goriško učiteljišče. V Kopru je postal okrajni šolski inšpektor za slovenske šole šolskega okraja Koper.22
21	Koštial: Življenjska pot profesorja Ivana Koštiala, str. 91, 92.
22	Markelj: Beriebt der k. k. Lehrerbildung.r — Anstalt in Capodistria, str. 90.
S svojim delom Gradivo za zgodovino Slovencev je postal starosta slovenskega zgodovinopisja. V petih knjigah je izdal prek štiri tisoč regestov in virov ter jih kritično ocenil ter opremil s pojasnili.
Vjekoslav Spinčič se je rodil 23. oktobra v Kastvu. Osnovno šolo je obiskoval v Kastvu. Nato je končal reško gimnazijo in se vpisal na bogoslovje v Gorico in četrto leto v Trstu. Leta 1871 je bil posvečen v duhovnika. Vseučilišče je obiskoval v Pragi in na Dunaju. Decembra 1875 je postal profesor zemljepisa in zgodovine na srednjih šolah s hrvaškim in nemškim učnim jezikom. Leta 1876 je postal poskusni učitelj na koprskem učiteljišču, leta 1877 pa je postal glavni učitelj. Od 1882 do 1887 je bil okrajni šolski nadzornik za italijanske, slovenske in hrvaške šole v okraju Koper. Vseskozi je bil politično aktiven. Leta 1888 so ga razrešili kot šolskega inšpektorja in ga premestili na žensko učiteljišče v Gorico. Kasneje je bil trikrat izvoljen za deželnega poslanca v Istrski deželni zbor. Na volitvah v dunajski parlament leta 1889 je bil izvoljen za poslanca. Veliko je za šolstvo v Istri dosegel tudi kot predsednik Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro.23
Vladimir Nazor se je rodil 30. maja 1876 v vasi Postire na otoku Braču. Po končani gimnaziji v Splitu je končal študij fizike in matematike v Gradcu. Bil je profesor v Splitu, Zadru, Pazinu, Kopru, Kastvu in Zagrebu. Od leta 1926 do 1932 je bil ravnatelj gimnazije na Reki. Nato se je upokojil in živel v Zagrebu. Leta 1943 je s pesnikom Ivanom Goranom Kovačičem odšel v partizane. Bil je predsednik ZAVNOH-a in predsednik Ljudske skupščine LR Hrvaške. Umrl je leta 1949. V prozi je obravnaval predvsem Istro in istrsko življenje. Njegovo književno delo zajema lirične in zgodovinsko mitološke pesmi, v prozi je obravnaval predvsem Istro in istrsko življenje. Najbolj znana je njegova povest Veli Jože, katero je napisal, ko je služboval v Kopru, likovno je knjigo opremil njegov sodelavec Saša Santel. Prav tako je v Kopru napisal Galjotovo pesem.24
Veliko dijakov učiteljišča je objavljalo svoja literarna dela v časopisih. Profesor Julij Kleinmayer iz Višnje Gore je poučeval na učiteljišču do upokojitve 1898. Leta 1874 je uredil drugo izdajo sloven-sko-nemškega slovarja. Prvi je napisal zgodovino slovenskega slovstva, ki je zajela vsa obdobja. Ivan Markelj iz Šentvida pri Stični je bil prof. prirodo-pisa, fizike in matematike. Od leta 1891 do 1903 je
23	Edinost, 23. oktober 1908.
24	Ravbar: Vladimir Nazor, str. 38,39; Cergol: Koper kot re-
ferenčna točka v Nazorjevi tematiki, str. 82, 86.
bil ravnatelj koprskega učiteljišča. Izdal je knjigo Poročilo c.-kr. učiteljišča v Kopru (Bericht der k.k. hehrerbildungs-Ans tall in Capodislria), v kateri je predstavil delo učiteljišča do leta 1900.
Viktor Bežek je postal ravnatelj učiteljišča leta 1904. Rojen je bil v Postojni, njegov oče je bil davčni uradnik. Osnovno šolo je obiskoval v Radovljici in jo zaključil v Ljubljani, kjer se je tudi vpisal na gimnazijo. Po klasični maturi je obiskoval univerzo na Dunaju, kjer je študiral klasično filologijo. Slavistiko je poslušal pri prof. Miklošiču. Univerzitetni študij je nato nadaljeval v Gradcu. Leta 1886 je diplomiral iz klasičnega jezikoslovja. Leta 1890 je v Gradcu opravil profesorski izpit iz slovenskega jezika. Njegova prva služba je bila v benediktinskem zavodu v St. Pavlu na Koroškem. Nato je služboval leta 1887 na višji gimnaziji v Gorici, leta 1888 v Novem mestu in leta 1889 v Ljubljani. Nato je dve leti poučeval na nižji gimnaziji v Ljubljani. Opravil je izpit iz jezikoslovne skupine za meščanske šole in si tako zagotovil možnost, da postane glavni učitelj na učiteljišču. Leta 1892 je bil nameščen na žensko učiteljišče v Gorici. Leta 1894 je dobil službo na učiteljišču v Ljubljani. V letih 1895-1899 je bil urednik Ljubljanskega zvona. Leta 1895 se je vrnil v Gorico in tu ostal, dokler ni bil 1904 imenovan za ravnatelja učiteljišča v Kopru.25 Bil je eden najnaprednejših in najbolj razgledanih pedagogov tistega časa. Njegovo glavno delo je »Občno vzgojeslovje z dušeslov-nim uvodom«. Napisano je bilo na podlagi naprednih pedagoških osnov s poudarkom na razvojnemu načelu. Kasneje je skromno slovensko pedagoško literaturo obogatil s knjigo »Občno ukoslovje z umoslovnim uvodom«. S svojim delom je vplival na razvoj slovenske šole v Istri in na Goriškem. Za njegovo delo so ga nagradili s spomenico o bodoči slovenski univerzi leta 1918, ko je bil predlagan za univerzitetnega profesorja pedagogike.26 Zrcalo Bežkove notranje slike pa so njegova dela in zavest nas, njegovih gojencev, da nas je ljubil in učil ljubiti mladino, ki nam bo izročena v vzgojo in pouk.27
Slikar Bartolomeo Gianelli je bil rojen v Kopru 20. februarja 1824. Kot nadarjen deček je dobil občinsko štipendijo, ki mu je omogočila študij na Akademiji v Benetkah. Bil je učenec priznanega Pietra Selvatica. Pri dvajsetih je bil že priznan slikar. Deloval je v Belgiji in na Dunaju. Znane so njegove
Močnik: Spomini in izkustva, str. 64.
Strmčnik: Razvoj izobraževanja osnovnošolskega učitelj-stva na Slovenskem v obdobju od leta 1869 do razpada Avstro-Ogrske, str. 408. Močnik: Spomini in izkustva, str. 63.
poslikave cerkva v Kopru, Gradežu, na Malem Lošinju, Cresu. V cerkvici v Semedeli je naslikal koprskega škofa Legata. Njegov slikarski opus obsega portrete koprskih veljakov ter koprskih someščanov in podobe njihovega vsakdana. Slikal je tudi motive koprskih ulic, zelo znana je slika koprskega samostana sv. Ane. Izdal je knjižico svojih misli z naslovom »Giornale d'un piltore«. Na koprskem učiteljišču je poučeval risanje vse od njegove ustanovitve. Hudo bolan je umrl 10. decembra 1894.28
Josip Belušič je bil rojen 1847 v vasi Zupaniči blizu Labina. Sole je obiskoval v Pazinu in na Dunaju. Leta 1875 se je zaposlil na moškem učiteljišču v Kopru in tam poučeval fiziko. Izumil je tahograf in taksimeter. Velocimeter je bil razstavljen leta 1900 na svetovni razstavi v Parizu, na njej pa je bil največja »zvezda« Eifflov stolp. V Parizu je bil Belušič za svoj izum nagrajen, prvi njegovi velocimetri so bih vgrajeni v pariške fijakarje že 1891. leta. Po končani svetovni razstavi se je prijavil na razpis, ki so ga v Parizu razpisali za ureditev javnega prevoza. Na tem natečaju je velocimeter tako izpopolnil, da je pokazal točen znesek plačila za potnika, in zmagal.29
Med najbolj znanimi dijaki, ki so obiskovali učiteljišče, je zagotovo France Bevk. Po končani osnovni šoli je obiskoval učiteljišče v Kopru in ga leta 1913 končal v Gorici. Ze v srednješolskih letih je svoje literarne prispevke objavljal v dijaških časopisih. Po prvi svetovni vojni je postal urednik, do leta 1926 je vodil Narodno knjigarno v Gorici ter urejal satirični Ust Čuk na pal'ci. Leta 1943 je odšel v partizane in postal predsednik PNOO za Slovensko primorje.
Jože Pahor je bil rojen v Sežani 1888. leta. Leta 1906 je maturiral na koprskem učiteljišču. Andrej Gabršček (rojen 1864 v Kobaridu) je končal koprsko učiteljišče leta 1883. Leta 1889 je postal urednik časopisa Soča. Bil je novinar, politik, založnik, knjigarnar in imel lastno tiskarno. Po prvi svetovni vojni je odšel na Dunaj in tam pripravil knjigo Goriški Slovenci. Nato se je preselil v Ljubljano.
Viktor Emin Car je bil rojen leta 1870 v Kraju. Na koprskem učiteljišču je maturiral leta 1889. Najprej je poučeval v Sovinjaku pri Buzetu, nato je bil upravitelj ljudske šole v Voloskem. Leta 1897 je postal tajnik Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Zavzeto je ustanavljal slovenske in hrvaške šole v Istri. Urejal je časopise Narodni Ust, Mladi Hrvat, Mladi Istranin in Mornar. Poučeval je na opatijski gimnaziji ter kasneje v gimnaziji na Sušaku. Kot pi-
28	Semi: Istria e Dalma^ia, str. 312.
29	Jakovljevič: Josip Belušič i velocimetar, str. 134.
Orkester slovenskih učiteljiŠčnikov v Kop m i-y leta 1906. I sredini sloji učitelj glasbe Ivan Sprachman, njim v beli obleki Srečko Kumar. (T Ir: arhiv Gimna-^ije Koper)
satelj je v svojili delili opisoval gospodarsko propadanje Jadrana, D'Annunziev poliod na Reko. Pisal je tudi drame in mladinska dela. Umrl je 1963. leta v Opatiji.3"
Srečko Kumar se je rodil 9. aprila 1888 v Kojskem v Goriških brdili. Leta 1909 je končal C-k. moško učiteljišče v Kopru, po diplomi iz klavirja leta 1913 na konservatorju v Trstu je odšel na izpopolnjevanje v Leipzig k pianistu Josepliu Pem-bauerju. Leta 1906 je bil ustanovitelj in voditelj orkestra slovenskih učiteljiščnikov v Kopru. Bil je pobudnik izdaje otroške pesmarice Otroške pesmi, leta 1933 je izdal prvo mladinsko zborovsko revijo Grlica. Tesno je sodeloval z Emilom Adamičem. Pred fašistično oblastjo se je umaknil v Ljubljano, kasneje v Zagreb in Beograd. Leta 1948 se je ponovno vrnil v Portorož in tu leta 1948 ustanovil prvo slovensko glasbeno šolo.31
Ta kratki seznam ne zajema vseh znanih in uglednih osebnosti, ki so povezane z delovanjem koprskega učiteljišča. S pomočjo tega seznama naj bi bila vidna pomen in vpliv, ki so ga koprski profesorji in dijaki imeli na svoje okolje in širšo skupnost.
]akovljevič: Učiteljska škola u Kopru i školovanje hrvatskih učitelja, str. 219.
Gombač: Srečko Kumar - vnet glasbeni organizator, str.
69-71.
Učitelji so se povezovali v društva. Leta 1881 je bilo ustanovljeno Slovensko učiteljsko društvo za koprski okraj s sedežem v Dolini (Slovenisce Be^irks-lehrer l erein in Dolinci). Društvo se je včlanilo v Zvezo slovenskih učiteljskih društev in Zvezo avstrijskih jugoslovanskih učitelj škili društev. V društvu so skrbeli za pedagoško in didaktično izobraževanje učiteljev ter za svoj finančni položaj. Posebna skrb je bila namenjena dobrim učencem, ki bi lahko nadaljevali šolanje na učiteljišču. Zavzeli so se tudi za ustanavljanje knjižnic, namenjenih ljudstvu. Kasneje je bilo ustanovljeno še Katoliško društvo slovenskih učiteljic na Primorskem ter Učiteljsko društvo za Trst in okolico. Hrvaški učitelji so bili povezani v Učiteljskem društvu okraja Volosko in v Narodni prosvjeti v Pazinu. Italijanski učitelji so bili povezani v Federaciji italijanskih učiteljev (Fede-nmone regionale degli "insegnanti ilaliani).32
Učitelji, ki so končali koprsko učiteljišče, so bili nosilci kulturnega življenja v krajih, v katerih so poučevali. Nekateri so se ukvarjali tudi z gospodarskimi vprašanji in sodelovali pri ustanavljanju hranilnic. Osnovna šola v Istri je postajala vse bolj razvita in se je lahko primerjala s preostalimi pokrajinami, obisk pouka se je povečal. Ta vzpon pa je prekinila prva svetovna vojna.
32 Kramar: Narodna prebuja istrskih Slovencev, str. 327.
Kako se je gibalo število dijakov v slovenskih, hrvaških in italijanskih oddelkih?
V prvem šolskem letu (1872/73) je koprsko učiteljišče obiskovalo 14 dijakov, 6 jih je bilo v hrvaškem oddelku, 4 pa v slovenskem.33 Iz šolskega leta 1875/76 so ohranjene le redovalnice italijanskega oddelka. V prvem letniku je bilo 20, v drugem 23 in v tretjem 11 dijakov.34 Prvo šolsko leto, iz katerega so ohranjene vse redovalnice slovenskih, hrvaških in italijanskih oddelkov, je bilo 1876/77. Vsak oddelek je imel štiri letnike, leta 1879/80 pa je postal četrti letnik skupen. Kaj nam kaže primerjava števila dijakov slovenskih, italijanskih in hrvaških oddelkov v letih 1876/77, 1879/ 80, 1883/84, 1887/88, 1891/92, 1895/96, 1899/ 1900, 1903/1904 vsaka štiri leta?35
Populacija učiteljišča 1876/77
V prvi letnik slovenskega oddelka se je vpisalo kar 29 dijakov, v drugem jih je bilo 19, v tretjem 6 in v četrtem 8. Skupaj so predstavljah skoraj 46" o vseh dijakov, iirvati so v tem šolskem letu predstavljali le 8-odstotni delež vseh dijakov. Italijanski dijaki so predstavljali 46-odstottii delež populacije. Dijaki, ki so se preselili s tržaškega na koprsko učiteljišče, so v tem letu prvič imeli pouk v nemščini iti ne več le v italijanščini.
Leta 1879/80 je predstavljal delež slovenskih dijakov kar 53" o vse populacije učiteljišča in je bil za 7"'o večji kot leta 1876/77. Delež italijanskih dijakov je bil 35 " o, hrvaških pa 12" o. Avstrija je dijake spodbujala s štipendijami, v šolskem letu 1876/77 je koprsko učiteljišče za štipendije dobilo podporo v višini 23.400 kron. Štipendijo so dobivah vsi di-
Populacja učiteljišča 1879/80
jaki, razen privatistov hi ponavljavcev. Zneski štipendij so bih različni, celotna štipendija je znašala 400 kron, polovična 200, nizka pa manj kot 200 kron, obstajala pa je tudi minimalna štipendija. Do leta 1879/80 je večina dijakov prejemala polovično štipendijo, v tem letu je učiteljišče dobilo največjo vsoto za štipendije, kar 25.850 kron. V tem šolskem letu je 31 dijakov prejemalo polno štipendijo, 21 polovično, 28 nizko in 8 minimalno. V prejšnjih šolskih letih je celotno štipendijo dobivalo le od 2 do 8 dijakov. Lahko sklepamo, da so na zvišanje obiska dijakov leta 1879/80 vplivale štipendije. V italijanskem oddelku se je število dijakov zmanjšalo, verjetno zato ker je postal pouk nemščine obvezen, v četrtem letniku pa je poučevanje potekalo le v nemškem jeziku. Italijanske dijake je to zelo motilo in prizadevali so si doseči, da bi pouk potekal v italijanščini vsa štiri leta.
Vilhar: Slovensko Učiteljišče v Kopru 18/5—1909, str. 21.
SI PAK KP 100 Učiteljišče Koper, t. e. 25.
Prav tam, škatle 25-32.
Populacija učiteljišča 1883/84
V šolskem letu 1883/84 se je število italijanskih dijakov zelo zmanjšalo; zmanjševanje se je začelo že v letu 1879/80. V vseh štirih letnikih skupaj jih je bilo le 10. V šolskem letu 1876/77 jih je bilo 63. Da bi obisk italijanskega oddelka izboljšali, so 1885
leta razširili poučevanje v italijanščini tudi v 4. letnik. Tako je pouk v nemščini potekal le še pri nemščini, zgodovini in geografiji v 4. letniku, pri kmetijstvu v 3. in 4. letniku ter pri poučevanju glasbenih instrumentov in telovadbi. V nasprotju z italijanskimi dijaki so slovenski dijaki 1883 predstavljali 61" o vse populacije, vendar jih je bilo manj kot pred leti in bi to lahko povezali z zmanjšanjem zneskov štipendij, saj je večina dijakov prejemala manj kot 200 kron. Hrvaški dijaki so predstavljah 24" o populacije, bilo pa jih je takrat izjemoma več kot Italijanov.
V šolskem letu 1891/92 je bil delež italijanskih dijakov 45-odstoten, tako pa je ostajalo vsa prihodnja leta. To zvišanje lahko pripišemo širši rabi italijanščine pri poučevanju predmetov v vseh štirih letnikih ter ustanovitvi dveh novih pripravljalnic v Pulju in Gradiški. Število slovenskih dijakov je bilo najmanjše glede na preostala šolska leta, bilo jih je le 41" o. To pa je povsem v skladu s štipendijami, ki so bile to leto najnižje, saj je učiteljišče za štipendije dobilo le 10.714 kron, torej se je prvotna vsota zmanjšala za polovico. Večina dijakov je prejemala le minimalno štipendijo.37 Hrvaških dijakov je bilo skoraj za polovico manj kot leta 1887/88, predstavljali so 14" o vpisanih.
Populacij a učiteljišča 1887/88
V naslednjih letih se je zmanjšalo število slovenskih dijakov. V šolskem letu 1887/88 so jih predstavljali Slovenci še vedno 49% ah polovico vseh dijakov, Italijani le 24" o in Hrvati 25" o. Obisk italijanskih dijakov se je po sprejetju odloka, ki je razširil poučevanje v maternem, jeziku iz leta v leto vztrajno povečevalo. Povečal se je tudi obisk v slovenskih oddelkih, čeprav je bila štipendija nižja in je znašala manj kot 200 kron.36
Populacija učiteljišča 1895/96
V šolskem letu 1895/96 se je obisk slovenskih dijakov izboljšal, vsota, namenjena štipendijam, se je dvignila na 12.274 kron. Še vedno jih je večina prejemala minimalne štipendije. Italijanski dijaki so predstavljali 49-odstotni delež populacije, hrvaški pa 20-odstotnega.
Populacija učiteljišča 1891/92
Populacija učiteljišča 1899/00
Markelj: Bericht der k.k. Lebrerhiidmigs str. 105.
- jlnstalt in Capodistria,
Markelj: Bericht der k.k. Lehrerbi/dungs str. 105.
- jinstalt in Capodistria,
Lahko ugotovimo, da se po triindvajsetih letih deleži niso bistveno spremenili. Na prelomu stoletja sta bila deleža italijanskih in slovenskih dijakov približno enaka, 41" o populacije, hrvaški dijaki pa so bili v manjšini, njihov delež je znašal 18" o. Slovenski oddelek je imel več kot 50 dijakov in ga lahko primerjamo z letom 1879/80, ko je bilo vpisanih kar 58 slovenskih dijakov.
Populacij a učiteljišča 1903/04
Zadnje šolsko leto, za katero obstajajo popolni podatki, tako da lahko primerjamo populacije vseh treh narodov med seboj, je šolsko leto 1903/04. Število slovenskih in italijanskih dijakov se je zelo zvišalo. V tem šolskem letu je bilo vpisanih kar 75 slovenskih dijakov, le v šolskem letu 1876/77 jih je bilo vpisanih 62. Niso pa ohranjeni podatki o štipendijah za to leto, zato ne morem trditi, da je bil večji vpis posledica višjih štipendij. Prav tako nisem dobila podatkov o morebitni spremembi predmetnika ali uporabe maternega jezika pri poučevanju. Iz poklicne strukture staršev pa je vidno, da je bilo proti koncu 19. stoletja vse več slovenskih dijakov iz premožnejših družin, vse manj pa iz kmečkih. Največ je bilo italijanskih dijakov, kar 47 " o, hrvaška populacija pa je predstavljala 12-odstotni delež. Zadnje šolsko leto (1908/09) so se slovenski dijaki učili le v slovenščini, ko se je učiteljišče preselilo v Gorico, je postal uradni jezik učiteljišča slovensko-nemški.38 Leta 1912 je postalo učiteljišče povsem slovensko in hkrati prva slovenska srednja šola Avstrijskega primorja.39
Z grafikonov je vidno, da je bilo število slovenskih in italijanskih dijakov skoraj enako, hrvaški dijaki pa so predstavljali veliko manjši delež. Z grafikonov je vidno strmo zmanjšanje števila italijanskih dijakov v letu 1883/84 ter kasnejše postopno povečevanje. Na obisk italijanskih dijakov je vplival
jezik poučevanja. V Trstu so na učiteljišču poučevali v italijanščini, takoj ko so to ugodnost na koprskem učiteljišču ukinili in povečali obseg predmetov, ki so jih poučevali v nemščini, se je število italijanskih dijakov zmanjšalo. Ko so po letu 1883/84 pričeli postopno večati obseg predmetov v materinščini in so materinščino uporabljali tudi v četrtem letniku, se je število italijanskih dijakov začelo večati.
Obisk slovenskih dijakov pa lahko bolj primerjamo z višino štipendij. Dokler je učiteljišče prejemalo visoke finančne podpore za štipendije, je bilo število dijakov višje, ko pa so postajale skromnejše, se je število slovenskih dijakov pričelo manjšati. Najmanj slovenskih dijakov je bilo na učiteljišču v šolskem letu 1891/92, takrat je država učiteljišču namenila tudi najmanj sredstev za štipendije. Z grafikona je vidno, da se je v začetku 20. stoletja obisk slovenskih in italijanskih dijakov zelo izboljšal.
Iz katerih krajev so prihajali slovenski dijaki na učiteljišče Koper?
V redovalnicah koprskega učiteljišča je za vsakega dijaka naveden kraj rojstva, ta kraj v večini primerov predstavlja tudi kraj bivanja, nekateri dijaki pa so se preselili. Kraji rojstva so razvrščeni po sodnih okrajih Avstrijskega primorja, v katerih so prebivali Slovenci. To so sodni okraji Gorica, Gradiška, Sežana, Tolmin, Trst in Koper. Dodana je občina Podgrad iz sodnega okraja Volosko, ki je bila v večini slovenska. Nekateri dijaki so bih iz drugih delov Istre, nekateri pa iz Ljubljane, Celja in Maribora, te sem štela kot druge. O vpisu dijakov na učiteljišče je določala njihova dosežena izobrazba, kot pogoj je bil znanje na nižji gimnaziji ah realki, vendar le-teh učencev ni bilo veliko, jezik poučevanja pa je bil italijanski ali nemški. Da bi slovenskim dijakom omogočili vpis na učiteljišče, so leta 1874 organizirali pripravljalnice.4" Ustanovili so jih na Prošeku, v Dolini, Kobaridu, Sežani in Gorici. Tako lahko pričakujemo, da je bilo večje število slovenskih dijakov iz goriškega, tolminskega, tržaškega in sežanskega sodnega okraja.
Ce pogledamo tabelo, lahko rečemo, da je bila večina slovenskih dijakov iz goriškega sodnega okraja, okrog 30" o vse populacije. Veliko dijakov je bilo iz tolminskega in tržaškega sodnega okraja, zelo malo pa iz podgrajskega in gradiščanskega sodnega okraja. Lahko sklepamo, da so bile pripravljalnice temeljnega pomena za slovenske dijake, saj
3S Vilhar: Slovensko Učiteljišče v Kopru IS/5-1909, str. 69, 79.
■w Gaberšček: Goriški Slovenci, str. 320.
40 Strmčnik: Razvoj izobraževanja osnovnošolskega učitelj-stva na Slovenskem v obdobju od leta 1869 do razpada Avstro-Ogrske, str. 360.
so jim omogočale, četudi so bili iz vaškega okolja, vpis na srednjo šolo in kasneje zaposlitev v državnih službah.
Število slovenskih dijakov (glej tabelo)
Razlikujeta se goriški in koprski okraj, iz goriškega okraja je bilo kar 45% vseh slovenskih dijakov, iz koprskega sodnega okraja pa le 6%. Slovensko šolstvo v koprskem okraju je bilo nerazvito, predvsem pa tu niso imeli nobene srednje šole ali pripravljalnice.
Iz katerih slojev so bili slovenski dijaki?
V redovalnicali koprskega učiteljišča je naveden tudi očetov poklic, ta pa je v prejšnjem stoletju pomenil tudi socialni status družine. Večina prebivalstva Avstrijskega primorja se je ukvarjala s poljedelstvom. Večino kmetijskih gospodarstev je pred-
stavljala razdrobljena mala posest. Slovenski dijaki na učiteljišču so bili s podeželja, zato lahko pričakujemo, da so izhajali iz kmečkih družin. Ce primerjamo podatke štiriletnih presekov (od 1879 do 1903/04) vsakokratne poklicne strukture očetov, nam za slovenske oddelke kažejo, da je na začetku delovanja učiteljišča veliko slovenskih dijakov izhajalo iz kmečkih družin. V šolskem letu 1876/77 je bilo takih 45" o; v istem letu je bilo italijanskih dijakov iz kmečkih družin 11%, hrvaških dijakov pa 27%. Prav tako so bih v šolskem letu 1879/80 očetje slovenskih dijakov v večini kmetje (52%). Leta 1883/84 je bilo iz kmečkih družin 44% slovenskih dijakov, leta 1887/88 pa 39%. Zmanjševanje, ki se je pokazalo v tem letu, pa je bilo od leta 1891/92 še bolj očitno. To leto je bilo iz kmečkih družin le še 21% slovenskih dijakov, leta 1895/96 34%, leta 1899/00 27%, leta 1903/04 pa samo še 11% dijakov.
Sodni okraj	1876/77	1879/80	1883/84	1887/88	1891/92	1895/96	1899/00	1903/04	Skupaj
Gorica	23	21	8	19	12	18	13	24	128
Gradiška	4	2	1	1	1	3	3	2	17
Sežana	6	7	4	3	5	2	7	9	43
Tolmin	7	8	7	7	11	6	7	6	51
Trst	11	6	2	4	3	8	5	12	51
Koper	1	3	2	3	3	3	5	8	28
Podgrad	0	0	4	0	0	0	1	1	6
Ostala Istra	0	4	0	1	2	1	4	1	13
Drugi	1	0	10	6	1	2	6	12	38
Ne vem	9	7	3	2	1	3	1	0	26
Število slovenskih dijakov po sodnih okrajih.
kmet
35
0 -I-1-1-1-1-1-1-1-
1876/77 1879/80 1883/84 1887/88 1831/92 1895/96 1900/00 1903/04
Gibanje Števila slovenskih dijakov, katerih očetje so bili kmetje.
posestnik
1876/77 1879/80 1883/84 1887/88 1891/92 1895/96 1900/00 1903/04
Gibanje Števila slovenskih dijakov, katerih očetje so bili posestniki
učitelj
1876/77 1879/80 1883/84 1887/88 1891/92 1895/96 1900/00 1903/04
Gibanje Števila slovenskih dijakov, katerih očetje so bili učitelji.
Manj slovenskih dijakov je izhajalo iz delavskih družin, predstavljali so od 4 do 11% populacije, le v letih 1887/88 in 1899/00 ni bilo slovenskih učencev iz delavskih družin. Podobno velja tudi za obrtniške družine. Slovenski dijaki, katerih očetje so bih obrtniki, so predstavljali okrog 12% populacije. Od leta 1887/88 je bilo zaznati zmanjševanje števila dijakov, ki izhajajo s kmetij, hkrati pa je zaznati povečanje števila slovenskih dijakov posestnikov. Oddej je znašal delež dijakov iz posestniških družin okrog 10% populacije, v letih 1895/96 in 1903/04 pa kar 20%.
Med slovenskimi dijaki učiteljišča so bili tudi sinovi nižjih državnih uradnikov, predvsem poštarjev, gozdarjev in paznikov v koprski in tržaški kaznilnici. Prestavljali so od 2 do 12% populacije. Primerjamo jih lahko z dijaki, katerih starši so bih
trgovci in gostilničarji. Zanimivo je, da so na učiteljišče bili slovenski dijaki, katerih očetje so bili učitelji. Kot narodno zavedni Slovenci so svoje otroke pošiljali v slovensko srednjo šolo. Ze v šolskem letu 1879/80 je 7% učiteljskih sinov obiskovalo koprsko učiteljišče. V šolskem letu 1895/96 je bilo kar 20% dijakov iz slovenskih učitelj škili družin.
Ze v šolskem letu 1879/80 je obiskovalo koprsko učiteljišče 7% učiteljskih sinov. V šolskem letu 1895/96 je bilo kar 20% očetov slovenskih dijakov iz učiteljskih vrst. V naslednjih letih se je ta odstotek nekoliko zmanjšal. Slovenskih dijakov iz višjih slojev skoraj ni opaziti ali pa so predstavljali zanemarljiv delež populacije.
Italijanski dijaki so bih iz različnih družin in pri njih izstopa poklic obrtnika, vendar ne v tolikšni
meri kot pri Slovencih kmet. Delež italijanskih dijakov, ki so bili iz obrtniških družin, se giblje med 16 in 18%. Veliko jih je bilo iz delavskih družin, med delavce sem prištela tudi mornarje. Delež italijanskih dijakov, ki so bili iz družin trgovcev in obrtnikov, je bil podoben kot pri Slovencih. Podobno kot slovenski učitelji so tudi italijanski svoje sinove pošiljali na učiteljišča. Delež italijanskih dijakov, ki so izhajali iz družin visokih uradnikov in vodstvenih delavcev, ni bil visok, a je bil višji kot pri slovenskih in hrvaških dijakih. Hrvaški dijaki so bili na učiteljišču manjšina. Izhajali so iz podobnih družin kot Slovenci, največ jih je bilo iz kmečkih in obrtniških družin.
Zbrani podatki nam kažejo, da je bila v začetku delovanja učiteljišča večina slovenskih in hrvaških dijakov iz kmečkih družin. Konec 19. stoletja pa se je ta usmeritev začela spreminjati, veliko slovenskih dijakov na učiteljišču je bilo iz veleposestniških in učiteljskih družin. Italijanski dijaki so bili predvsem iz obrtniških družin, proti koncu stoletja pa jih je bilo veliko iz učiteljskih.
Sklep
Iz naštetih podatkov lahko razberemo, da je sistematično delovanje avstrijskih oblasti na področju šolstva kmalu pokazalo prve uspehe, zrcalili pa so se v vse bolj razvitem šolskem sistemu. Osnovni pogoj za učinkovito delovanje šol je bil dobro izobražen učitelj. Učiteljišče Koper je imelo zelo kvaliteten izobraževalni program in kvalitetne profesorje, ki jim ni bila tuja niti akademska kariera. Dijaki so tu dobivali široko paleto znanj, ki so jim omogočala v krajih, v katerih so poučevali, delovati na kulturnem, gospodarskem in političnem področju. Neukemu prebivalstvu so pomagali pri reševanju vsakdanjih problemov, tudi pri branju in pisanju pisem. Velik pomen za delovanje učiteljišča so imele pripravnice, ki so otroke pripravile na vpis, saj realk ni bilo veliko. To kaže tudi veliko število dijakov, ki so bili iz goriškega, tolminskega, tržaškega in sežanskega okraja, kjer so delovale pripravnice. Izredno pomembna je bila finančna podpora dijakov v obliki štipendij ob vpisu na učiteljišče. Za številne slovenske dijake so bile štipendije nepogrešljive, saj so bili na začetku delovanja učiteljišča dijaki predvsem iz kmečkih družin. Med slovenskimi dijaki s konca 19. stoletja pa je mogoče zaznati spremembo, saj se je v Avstrijskem primorju okrepil sloj slovenskih veleposestnikov in učiteljev, ki so svoje sinove pošiljali na učiteljišče. Slovenski narod je v 80-ih letih 19. stoletja doživljal
svoj politični, kulturni in gospodarski preporod. Pri vsem omenjenem napredku so pomembno vlogo odigrali koprski učiteljiščniki, prva večja generacija je šolanje zaključila v šolskem letu 1879/80. Njihovo delovanje je v Avstrijskem primorju pustilo globoko kulturno, gospodarsko in politično sled, a jo je potem ustavila prva svetovna vojna in kasneje fašizem.
Velik pomen je dajalo učiteljišču poučevanje v maternem jeziku, predvsem v prvih treh letnikih, saj je pouk potekal v slovenščini, italijanščini in hrvaščini. To je bila prva primorska srednja šola, na kateri je bila slovenščina že od leta 1875 učni jezik. Hkrati pa je učiteljišče povezovalo tri narode Avstrijskega primorja.
Viri in literatura
Viri
SI PAK KP 7, Občina Koper, Spisi o selitvi koprskega učiteljišča Št. 451, leto 1878, šk. 154
SI PAK KP 100, Cesarsko-kraljevo učiteljišče Koper, šk. 25—32
Tiskani viri
C. Freiherrn von Cz Oering: Die etnologishen verhaltnesse des Osterreichen Küstenlandes nach dem Richtig bestellen ersebnise der Volkszählung vom 31. december
o	o	\>	o	\>
1880.
Edinost, 23. oktober 1908.
Markelj, Johann: Bericht der k.k. Eehrerbildungs — Anstalt in Capodislria. Capodistria, 1900.
Močnik, Hubert: Spomini in izkustva. Gorica : Goriška Mohorjeva družba, 1971.
Literatura
Cergol, Ines: Koper kot referenčna točka v Na-zorjevi istrski tematiki. Cesarsko-kraljevo mo\ko učiteljišče v Kopru 1875—1909 slovenski oddelek. Koper : Pokrajinski arhiv Koper, 2010, str. 81-90.
Gaberšček, Andrej: Goriški Slovenci. Ljubljana, 1934.
Gombač, Boris: Trst-Trieste — dve imeni, ena identiteta. Trst : Tržaška založba, 1993.
Gombač, Marija: Srečko Kumar — vnet glasbeni organizator. Cesarsko-kraljevo mo\ko učiteljišče v Kopru 1875—1909 slovenski oddelek. Koper : Pokrajinski arhiv Koper, 2010, str. 69-72.
Grimm, Gerald: Ekspanzija in diferenciacija. Šolska kronika 7/XXXI (1998), str. 214-225.
Jakovljević, Andrea: Josip Belušić i velocimetar.
Cesarsko-kralj evo mo\ko učiteljišče v Kopru 1875—1909 slovenski oddelek. Koper : Pokrajinski arhiv Koper, 2010, str. 129-141.
Jakovljević, Božo: Učiteljska škola u Kopru i školovanje hrvatskih učitelja. Annales 6 (1996), št. 8, str. 213-224.
Koštial, Rož ana: Življenjepis prof. Ivana Ko-štiala. Cesarsko-kraljevo mo\ko učiteljišče v Kopru 1875— 1909 slovenski oddelek. Koper : Pokrajinski arhiv Koper, 2010, str. 90-102.
Koštial, Rožana: Bibliografija prof. Ivana Koštiala. Cesarsko-kraljevo mo\ko učiteljišče v Kopru 1875—1909 slovenski oddelek. Koper : Pokrajinski arhiv Koper, 2010, str. 102-115.
Kramar, Janez: Narodna prebuja istrskih Slovencev. Trst : Založništvo tržaškega tiska, 1991.
Marušič, Milan: Slovenska šola v Istri. Zbornik ob 40-lelnici obnove slovenske Šole v Istri. Koper : Založba Lipa, 1985, str. 5—36.
Marušič, Milan: Korenine slovenske Šole v Istri. Koper : samozal., 1995.
Milanovič, Božo: Hrvatski narodni preporod u Istri 2. Pazin: Istarsko književno društvo sv. Ćirila i Metoda, 1973.
Parovel, Paolo: Izbrisani identitet. Pazin-Poreč-Pula : Istarsko književno društvo Juraj Dobrila Pazin, 1993.
Pavlic, Slavica: Osnovna šola od državnega osnovnošolskega zakona leta 1869 do prve svetovne vojne. Šolska kronika 7/XXXI (1998), str. 125-133.
Ravbar, M.: Vladimir Nazor. Koledar osvobodilne fronte slovenskega naroda tržaško ozemlje. Trst 1950, str. 38-40.
Semi, Francesco: Istria e Dalma^ia, Uomini e tempi. Istria e Fiume. Udine : Del Bianco, 1991.
Serše, Saša: Učiteljice, prve izobraženke. Učiteljice v Šolskih klopeh. Nova Gorica : Pokrajinski arhiv Nova Gorica, 2005, str. 39-55.
Strmčnik, France: Razvoj izobraževanja osnovnošolskega učiteljstva na Slovenskem v obdobju od leta 1869 do razpada Avstro-Ogrske. Osnovna Šola na Slovenskem 1869—1969. Ljubljana : Slovenski šolski muzej, 1970, str. 339-413.
Vatova, Giuseppe: La smola in Istria all'initio del Novecento. Trieste : Edizioni »Italo Svevo«, 1997.
Vilhar, Srečko: Slovensko Učiteljišče v Kopru 1875— 1909. Koper : Založba Lipa Koper, 1976.
Žontar, Jože: Uprava Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja 1848. do 1918. Priročniki in karte v organizacijski strukturi do 1918. Graz [etc.] : Steier-märkisches Landesarchiv [etc.], 1988, str. 93—105.
Zusammenfassung
SLOWENISCHE ABTEILUNGEN DER K. K. LEHRERBILDUNGSANSTALT FÜR MÄNNER IN KOPER 1875-1909
Slowenisch Istrien war bis 1797 Teil der Republik Venedig und von den theresianisch-jose-phinischen Reformen nicht betroffen. Die planmäßige Entwicklung des Volksschulwesens setzte auf diesem Gebiet um das Jahr 1820 ein. Aus dieser Zeit stammen Berichte über die ersten Volksschulen. In den Dörfern gab es Trivialschulen. Eine Fortsetzung des Schulbesuchs ermöghchten nur die vierjährigen Hauptschulen, die es in den größeren Städten gab, Unterrichtssprache war Deutsch oder Italienisch. Trotz der fortschrittlichen gesetzhchen Grundlage waren die materiellen und finanziellen Verhältnisse fur das Schulwesen bei Weitem nicht ideal. Eine große Wende für das Volksschulwesen bedeutete das dritte Volksschulgesetz von 1868, das für die finanzielle Seite der Schulen und für eine gute Ausbildung der künftigen Lehrer sorgte. Die Lehrerbildungsanstalt übersiedelte 1872 von Rovinj nach Koper, und 1875 wurden an diese noch die Lehrerbildungsanstalt aus Triest und die männlichen Abteilungen aus Görz angeschlossen. Die K. k. Lehrerbildungsanstalt für Männer in Koper wurde von slowenischen, itahenischen und kroatischen Schülern besucht. Unterrichtssprache war die Muttersprache (Slowenisch, Kroatisch und Italienisch) und Deutsch. An der Lehrerbildungsanstalt gab es slowenische, italienische und kroatische Abteilungen. Die erworbene Ausbildung war sehr breit und umfasste pädagogische, ökonomische, landwirtschaftliche und kulturelle Kenntnisse. Die so ausgebildeten Lehrer waren in verschiedenen Bereichen und nicht nur im Schulwesen tätig.
Die systematische Tätigkeit der österreichischen Schulbehörden zeitigte bald erste Erfolge in dem immer besser entwickelten Schulsystem. Die Lehrerbildungsanstalt in Koper besaß ein gutes Ausbildungsprogramm und gute Professoren, denen auch eine akademische Karriere nicht fern lag. Große Bedeutung für die Tätigkeit der Lehrerbildungsanstalt hatten die Vorbereitungsklassen, die die Kinder auf den Schulbesuch vorbereiteten, Realschulen gab es ja nicht viele. Dies ist auch aus der großen Anzahl der slowenischen Schüler ersichtlich, die aus den Bezirken Görz, Tolmin, Triest und Sežana stammten, wo es slowenische Vorbereitungsklassen gab. Der Schulbesuch der
Lehrerbildungsanstalt durch italienische Schüler wurde vor allem von der Unterrichtssprache beeinflusst. Als nach der Anfangsphase der Schulunterricht in Italienisch eingeschränkt wurde, ging die Zahl der italienischen Schüler stark zurück. Diese nahm erst nach 1884 wieder zu, als der Unterricht in Italienisch ausgedehnt wurde. Die österreichischen Behörden regten den Besuch der Lehrerbildungsanstalt durch staatliche Stipendien an. Die Stipendien waren für zahlreiche slowenische Schüler unverzichtbar, kamen doch diese zu Beginn der Tätigkeit der Lehrerbildungsanstalt vor allem aus bäuerlichen Familien. Unter den slowenischen Schülern trat gegen Ende des 19. Jahrhunderts eine Veränderung ein, da sich im Osterreichischen Küstenland die Schicht der slo-
wenischen Großgrundbesitzer und Lehrer, die ihre Söhne auf die Lehrerbildungsanstalt schickten, verstärkte.
Das slowenische Volk erlebte in den 80er Jahren des 19. Jahrhunderts eine politische, kulturelle und wirtschaftliche Erneuerung. Es wurden politische Volksversammlungen gegründet, dem istrischen Landtag gehörten slowenische Abgeordnete an, das Sparkassenwesen entwickelte sich, und Gesangs-, Lese- und Konsumvereine entstanden. Bei all dem Fortschritt spielten die aus Koper stammenden Schüler der Lehrerbildungsanstalt eine wichtige Rohe, und im Schuljahr 1879/80 schloss die erste größere Generation ihre Ausbildung ab.