r N*jv«<£ji flornaid dnevnik v Združenih dri^rmh saw leto ... $6.00 I i Za pol leta • - • • • $3.00 a Za New York celo leto - $7.00 g Za inosemstvo celo leto $7.00 I GLAS NARODA List slovenskih delavcev t Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ ander Act of Congress of March 3, 1879. The largest Slovenian Daily m Uottcci Stfttcs* a Itsned every day except Sundays and legal Holidays. 76,000 TELSEON: OHelsea 3-424S No. I 14. — Stev. I I 4. NEW YORK, SATURDAY, MAY 15, 1937 SOBOTA, 15. MAJA 1937 Volume XL v.—Letnik XLV. POLOŽAJ V JEKLARSKI STAVKI POSTAJA NEVAREN Baski dobili dolgo pričakovano pomoč STAVKA PRETI TUDI TREM NEODVISNIM VELEDRUŽBAM Pri Jones & La ugh lin družbi stavka 27,000 delavcev. — Delavčeva žena je vdarila policijskega načelnik z dežnikom. — Policija se je posluževala plinov. — PITTSBURGH, Pa., 14. maja. — Voditelji stavke pri Jones & Laughlin Steel Corporation v Ali-quippa, Pa., kjer je odložilo delo 27,000 delavcev, pravijo da je stavka pri treh velikih jeklarnah neizogibna. V stavki pri Jones & Loug-hlin Steel Corporation v Al tquippi je bilo ranjeni h 1 1 mož in ena ženo, ko se je policija proti stavkarjem posluževala plinov in policijskih palic. Okol i 2200 delavcev je zastavkalo pri Republic Steel Corporation, ker družba ni hotela skleniti pogodbe z odborom, ki vodi kampanjo za organiziranje jeklarskih delavcev. Predsednik organizacijskega odbora Philip Murray je rekel, da bodo za-stavkali tudi delavci pri treh drugih družbah, ki so: Voungstown Sheet and Tube Company, Betlehen.-Steel Corporation in Crucible Steel Company of America. Pri teh družbah je zaposlenih 1 78,000 delavcev. M urray je to naznanil malo prej, predno je šel na konferenco s H. E. Lewisom, predsednikom Jones & Laughlin Corporation, da poravnata veli-ko stavko 27,000 delavcev. Na tej konferenci je bil tudi navzoč zvezni posredovalec James F. Dewey. Governer George H. Earle je z vlakom in aero-planom prišel iz Harrisburga v Pittsburgh, da skupno z Deweyem posreduje v stavki. M urray je razglasil stavko pri Jones & Laughlin korporaciji, ker jo hoče prisliti, da podpiše pogodbo s CIO, kakor jo je podpisala United States Steel Corporation v marcu. Na dopoldanski konferenci je Lewis Murrayu \ predložil dva mirovna predloga, katera pa je Mur ray zavrgel. Prvi predlog je bil, da jeklarska družba podpiše pogodbo z delavci, ki so včlanjeni v CIO, drugo pogodbo pa z vsemi ostalimi delavci, ki niso člani jeklarske unije. Drugi predlog je bil, da se pod nadzorstvom National Labor Relation Board med delavci, ki so zaposleni pri jeklarski družbi, vrši glasovanje, ki naj Uožene, ako je večina delavcev organizirana v uniji. M urray je odgovoril, da že sedanja stavka dokazuje, da imajo unijski delavci v tovarni veliko večino. Aliquippa, pozor išče že mnogih velikih delavskih bojev, je v četrtek zopet videla kri na ulicah. 46 let stara delavčeva žena Mary Sambal in mati šestih otrok je z dežnikom vdarila policijskega načelnika W. L. Ambrose, ki je ženo nato s palico vdaril po glavi in tedaj je med stavkarji završalo. Stavkarji so se vrgli na policiste, ki so takoj pričeli ''streljati" solzni plin. Po Aliquippi gre agitacija za organizacijo ne-unijskih delavcev, ki naj bi razbili stavko, toda družba sama je, boječ se prelivanja krvi, delavcem odsvetovala tako namero. NOVO SVARILO POSLANIKA WM.E.D0DDA V Rooseveltovem porazu vidi veliko nevarnost. — Senator Van Nuys zahteva, da se poslanik vrne in pride pred senatni odbor. HKRLIN, Nemčija, 13. ma j ji. — Poslanik Wm. K. Do«! i (je dopolnil »veje svarilo pred I fašistično diktaturo v Z«Iruže-' 11 i 11 državah ter je posvaril lin*«! nevarnostmi, ki bi nastale, ako hi bil predsednikov program justiene reforme zavržen. Dodd. ki je bil prej profesor zgodovine na čikaškein vseu čilišču, primerja v >voji novi izjavi morebitni poraz pn*d->ednika Franklina 1). Kmtse-velta s porazi »predsednikov Jeffersona, Lineolna, Cleve-landa, Theodore Ri»osevelta in Wil-ona. Kot vzrok teh porazov omenja ">odd sklieuje na svoje pismo, ki je 1. marca pisali senatorju Robertu .J. Bulklvvuj in je prepis tega pV.-nia i>oslr.li več drugim senatorjem. Dodd v sedanji izjavi pravi, da ono, kar je rekel «v svojem pismu, ni vpliv *4evrop>kega nazira-nja". Dodd pravi dalje, da je bil ves ameriški narod za reforme in predloge, ki so jih stavili1 predsedniki Jefferson, Lin-' col n. Cleveland, Theodor" Roosevelt in Wood row Wilson, pa so jih uničili .veti najvišjega sodišča, ali pa obštruk-eija v kongresu. Washington, r>. c., is. maja. — Demokratski senator Van Nuys, ki nasprotuje ju ničnim nHf-omiam preilsedni-ka RooseveJta, je rekel: "Poslanik je meje svojega uradnega mesta nekoliko prestopil. Njegovo pismo je prišlo v napačnem času, je slabo poučeno, (neprimerno in ni v soglas-, ju s j>oslaniškiim posli." Van Nuys, je rekel, da bo, ako 1k) poslanik Dodd še dalje objavljal take obdolžbe, ]>ri državnem «k'partm<|ntu izposlo-val, da l>o j »ovalni I)odd a pred senatni justični odbor ali pa pred odbor za vnanje zadeve. Senator King je rekel, tla Dodovo pismo dokazuje, da je poslanik prežet fašizma in tla ni prava Osebnost, ki bi mogla zastopati Združene države v Nemčiji. PRIČEVANJE V PARKERJEVEM ___PR0C ESU Weiss popisuje Wende-lovo odvedbo in mučenje. — Tedaj je bil prepričan, da je Wen-del ugrabil Lindberg-hovega otroka. NEWARK, N. j., 14. maja. -- Navzlie ostremu protesta za govorništva je sodnik William Clark odločil, da je v procesu proti Ellisu JI. Parkerjti in njegovemu sinu poklican za pričo Harry Weiss, ki j«' bil že v Broklynu obsojen na -0 let zapora, ker je bil vdelež«Mi pri odvedbi bivše^ga odvetnika Paula Wendela. Parke rje v zagovornik j e svoj prote>t utemeljeval s tem, da je obtožitelj Weissa nave del šele v dopolnilnem seznamu prič in da ta seznam ai ; prišel v roke zagovorništ va dva dni pred pri<~etkom sod- ! nijske cbravjiave. kot to pivd . pi.-uje posta>va. Weiss j«- natančno popihal, kako je bil Wendel odveden in nato mučen. Weiss je med drugim priznal, da je neko-"Wendela vdaril v obraz, ko ni bil .nikdo drugi navzoč. Dalje je pričal Weiss: "Wendel me je prepričal, di j»- od vedel Liii'lbergliovega nu. Hotel je biti hraber in mi je hotel pokazati, kako je močan. Rekel je, da je bila zanj malenkost iznebiti -e trupla, ker je delal za Parke rja in je pogosto nosil s seboj kak zavitek." Weiss je tudi pričal, da mu Wendel pripovedoval, kak«) more di le trupla s kemikalijami prenarediti tako, da ni na njem več mogoče razločiti spola. Weiss je povedal, kako je sl.upno s Parkerjevim sinom odpeljal Wendela izpred hotela v New Yorku v Bleefeldovo hišo v Brooklvnti, kjer so Wendela položili XDOX, Anglija, 14. maja. — Nemčija gradi ob svojem obrežju v Vzhodnem morju obrežne utrdbe in s tem b."> kmalu končan njen načrt celega omrežja utrdb, ki so bile zurajene na v>eh Ji jenih me-jaii. Nova utrjena črta se pričenja v L nebeškem pristanišču ter se nato razteza proti severu do Iv-ker foe rde. Za gradbo teh utrdb so an L'leške oblasti izvedele od leto viščarjev. ki >poročili, da so morali v kopališču Travemuen-de plačevati Z4«h» -visoke eeue, ker j«* me>1o prena}>olnjeuo z d.*lavei. Ti letoviščarji tudi pn.vijo, da je polotok Priwali ob izlivu reke Trave nasprot; Travemuonde zgrajen kot pri staniš<*e za submarine; da so levo in desno rnl Travemuen de močne utrdbe; da je bilo pri Keidutupu zgnijeno pomor^kf. letiilišče in da so bile na višinah vzhodno od Travemuende po-tavljene obrežne baterije. Nemčija je pričela graditi utrdbe ob svojih mejah tak«;j po zasedanju Porenja v mar-eu, H»:{r>. S tem je tudi Hitler raztriraj hx-arn-ko putgodbo. (Id tega časa so Nemci ob belgijski francoski in čehoslo-vašld meji zgradili postojanke za artilerijo in strojnie-e. Slišati je tudi bilo, da so zopet utrdili otok Helgoland. PRODIRANJE GEN. MOLE J E BIL 0 VSTAVLJENO HENDAYE, Francija, 14. maja. — Baskiški aeroplani so se prvič dvignili v zrak, odkar je general Mola pričel pred 7 tedni svojo ofenzivo proti Bilbao. Aeroplani so bombardirali fašistične postojanke na gori Biscargi. Aeroplani so po dolgem čakanju prišli iz Valencije in so ž njimi Baski zelo ojačeni. FUEHRER" BO KMALU PRIŠEL 1XOMOST, Avstrija, 14. mitja. — General Herman (ioering. ki je drugi za Hitlerjem, je nemškim državljanom v Inomostu zagotovil, da bo "Fuehrer kmalu prišel*'. <) posebnem a laku, s katerim .»e je (ioering peljal skozi Ino-most, so splošno domnevali, da bo dan na razpolago Mus-soliniju, da se ž njim JM-lj«' konferenco s Hitlerjem v li. relrte-gadeu. I ioering je na potu v Heilet ke, kjer >e bo sestal > svojo ženo. Vlak. ki sestoji iz treh salonskih voz, telega navad- | mira voza prvega razreda i:i enega tovornega voza, >«» bo vrnil v nedeljo na Bavarsko Ko se je vlak vstavil v lno mostu, so se v mestu nahajajo ri Nemei zbrali okoli vlaka in so klieali: 44 Videti hočemo -\ojega fuehrerja !'' Slednjič je (io» rijig odgr-nil zastor pri okno in rekel. 14 Dam vam častno 1k.*siiIo, da g,j ni tukaj — toda fuehrei bo kmalu prišel."' Biiski so takoj pričeli s protinapadi in so bombarlirali o:> istem času gori Solluve in Bis-• ariri. kjer je glaATia opora fašistov v prodiranju pro'. Bilbao. Baski, katerim je prišlo na polnoč 65,0<>0 Asturijeev, o v .»t a vili prodiranje generala Mole Molove inarokanske, nemški in italijanske čete so zdržal • v-e na{»ade na obeh gorah. Pri bombardiranju gore Bi-eargi je topovska krogla zadela tudi samostan na vrlin l;?iba in ga iM>riL odgo-\orila generalu Francu, ki je pr.zval Baske, da ooerodbe. MEXICO C'IT V, Mehika, 14. maja. — Nemški in itali-ianski poslanik sta pri mehiškem vnanjem uradu vložila protest, ker sta bila Hitler in Mussolini pri majski paradi osramočena. Slike obeh diktatorjev so bile kazane v železni kletki. Vnanji minikter pa jima je odgovoril, da parada ni bila uradna, temveč, da jo je priredilo revolncjonarno oisatelj .-ko društvo. RUSKO ZLATO HA ANGLEŠKEM. V fJlasgou* sta dva sovjetska parnika pripeljala vsak po 38 nabojev zlata. Vsega skupaj pa so ruaki para tki od 14. do 16. aprila pripeljali na Angleško 120 zabojev ziata. Naročite se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Z. D. PREGANJANJE ŽIDOV NA POLJSKEM VARŠAVA, Polj-k.4, 14. maja. — Ker je nek židovski mesar z mesarskim možem zaklal nekega policista, se je pričela velika gonja proti zidom, katere je razjarjena množica pretepla in razbila mnogo trgovin v Brzescn. V ponočnih pouličnih bojih je bilo mnogo ubitih in ranjenih. Policist je prišel v mesnico, da zopleni meso, ker mesar ni imel praviee prodajati ko-šer. Mesar pa je policista sii-nii z .nožem in je policist po zntje v bolnišnici podlegel rami. » __New Yode, Saturday, May 15, 1937 _THE LARGEST SLOVENE VAILT TN UJ33. Glas Naroda" (A Oorporatfca) j^j §**v r , OwMd Ud PnUMMd fey I 9LOTENIC PUBLISHING COMPANY rrul Bakse*. ».>c*ldcnt__L. Bcoedlk, Tmn. PImem ot boil a— at tbm corporation tad iIItiwm of ibora otflcon: •It Wwl Ittfc Btawl. «mnk «f MuihiW. New M CNr, N. X. -GLAS NAHODA" (Yctoe «1 Oh top*). IflMMd lr«y Day lQxcept Sudan and Holidays m erio leto t«U« mm Awwrtkn la Ktotdo Wm pol leta $3-00 tm ittrt leta .................. (1.50 Za Now York aa oolo loto $7.00 /a pol Ista ••»•■•••••iKiMtdi $3.5C 'Am. iBOKnutro mm eolo leto...... (7.00 Za pol leta....................$8.00 Subscription Yearly $6.00 Doplii bm podpisa In no«ti ss ne prlobtnjejo. Denar naj se blafOTOll feolUjaa po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi prejflnje bi v ali Me naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan lsvsemil nedelj ln praznikov "GLAS NARODA**. Zl« W. 181 h Street. New Tak. N. r. Telephone: CHelsea 3—1242 Prva plačila s strani socijalno-varnostne oblasti. SVARILO Ali so btxlo oglasil«* .kake- zi.hteve, da jo poslanik Dodd «>d poklican iz Berlina, ker je s svojim pismom na nekatere senatorje posvaril Ameriko jia pretečo nevarnost fašističuog;. «liktatorstva? Dodd je zelo liberalen in kot ta'k nasprotnik Hitlerja. Nekateri senatorji so se že oglasili, da IhhIo zahtevali od držav. «l<«partinenta, da ga od|K>kličo zaradi njegovega ptana. Naziji hi aeveda ra«li kontrolirali ameriško poslaništvo v Berlinu, toda Dodovs«>«l povooko poznavanje ameriške zgodovino, ko je pokazal na nevarnost vladne manjšine in potsebno na nevarnost nadvlade najvišjega sodišča, V najvišjem sodišča .vi*ti moč, ki obvlada kongres, pre«l-seo potrebna — kakor i Board izjavlja — a ko tirjatve znašajo $100 ah manj. Ako delavce iam vloži prošnjo, naj rabi tisvcvino, označeno za 44wage earner." Ako je delavec umrl, prodno je doseg«. 1 starost f>o let oziroma pre«lno je vložil prošnjo za 44wage earnei" tiskovini in ni ni kake sodno potrjene oporoke, se bo denar izplačal vdovi oziroma vdovcu, sinu ali ličeri, vnukom ali staršem, ako je kdo preživel in državni zakon do-voljujc talko plačilo. Tiskovino, označeno "widow" oziroma widower" naj rabi preživita zakoitska polovica; tiskovino. označeno *'close relative" naj rabi sin oziroma hči ali vnuk in ako so isti mladoletni, njihov zakoniti varuh ali pn oče oziroma mati pokojnega delavca. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga ho« če naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj slane $7. — V Italijo list* n* pošiljamo. Tiskovina "czecutor or a«l-minlstrator" je za rabo za-ijiutščirrskoga eksekutorja ali u-pravitelja pokojn«»ga delavca. Tiskovina 44guandian or committee^ je za rabo skrbnika ali odbora, ako je bil delavec proglašen nekonipotentnim. Tiskovina 4'-statement of employer* * se zahteva za poravnanje raznih tirjatev in naj s«' sedaj rivhi in vloži z vsako vrsto tirjatev. Dokazil ne prilogo, ki so po-t robne za prisodi t ev tirjatev, so: 1) rojstno spričevalo, ako tirjaitov znaša več kot $100; 2) smrtno spričevalo, ako jo delavec umrl; 3) dokaz o imenovanju, frko tir jat«* v vloži «»kso-mittee* j«? za rabo oskrbnika ali o«tbor. Matej Hubad umrl. mostojno poučevanje in vodstvo glasbenih šol. bstanka že 02 gojencev. P«»leg t<»ga je bil ^ratej Hubad ves čsis svojega d«*l«>vanja pri Glasi Km i Matici tu«li glavni urednik njenih muzikaličnih eflioij, med katerimi se v letih 1902 do 1905 izšli v tisku prvi krat Mokranjčevi rukovi srb-fflcili narodnih psmi. Poleg tega je 15 let deloval v o«lboru za obiranje slovenski narodnih pf«nii, ustanovljal in organiziral je podružnice in šole Glas-b«'ne ^ratioe na ozemlju, kjer prebivajo Slovenci in 36 let votli! vse velike zborovske, ora-torijske in iitortrumentalne koncerte Glasbene Matice. Literarno se je predvsem u-dejstvoval kot odličen prireje-valec slovenske narodne pesmi, katero se mu je posrečilo postaviti na koncertni oder in do-s«H-i z njo vedno odlične um-sl-niske ufepehe. Kot profesor solističnega petja je v koncertnem in opernem petju izvežribal več priznanih pevk in pevcev, med njimi koncertno pevko Miro Devovo, koncertno in operno pevko Pavlo Lovšetovo, bivšo članico gledališča v Zagrebu Irmo Polakovo, operno altistko Beziko Thalerjevo v Ljubljani, Marico Peršlovo, operno pevko «lalje znamenitega opernega tenorja Josipa Rijavca, operetnega tenorja Ljubno Iličiča, o-pemega basista Josipa Križaja in znane ljubljanske pevce DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. f JUGOSLAVIJO trn I tJU _ Din. 1M 9 M« _ Din. M t M _ Dh. tM 9IL19 _ Ml BM 9SS.M _ Dta. 1M9 MS.M - Dta. MM V ITALIJO Za Mil _ Ur 1M 9 12.25----- Ur 2M $ M.M____Lir Nt I SI.M__Lir 1M9 $112^6_______Ur 2Mf SIVIM _ Lir MM Odpravnine se sedaj izplačujejo. Kdo je vpravičen? Social Security Board ceni, da približno 323,684 oseb oziroma zapuščine bodo letos vrpravičene do odpravnine ali posmrtnine, določene po federalnem načitu za starostne pokojnine, ki tvori del socijahio-varnijtitnega zakona (Social S«H3rurity Act). Določbe o odpravninah (lump sum payments), vključene v starostno-ipolkojiiiiiskem načrtu, Stopile so v veljavo že 1. januarja. Te odpravnine ali: enkratna plačila se Ixxlo izpla-i č«*vala sledečim: a) delavcem v onih zaposlitvah, na katere se socijalno-varnostni zakon nanaša, ako so »losegli starost 65 let, ali niso vpravičen i «lo mesečnih pokojnin; b) družinam delavcev, ki so umrli, prodno s«> dosegli to starost oziroma prodno so vložili prošnjo! za izplačila. ' Da bo delavec opravičen na razpolago: 1) za delavce same; 2) za vdovo oziroma vdovce; 3) za druge bližnje sorodnike; 4) za eksekutorje ali u-pravitelje zapuščin in 5) za rikrbnike ali «xlbore. Zahtevajo se odgovori na najmanj dve vprašanji in kvečjemu na 12 vprašanj. Šesta tiskovina, na-zvana "izjava delodajalca" je en«»stavno poročilo delodajalca, ki le navaja skupni znesek mez«l, izplačenih delavcu in do-il>o zaposlitve. To t i tiskovino so dobivajo v vsalkem izmed 12 pokrajinskih in 122 podružni h uradov Social Security Boarda-a, setlaj nameščenih v raznih središčih širom Z4lniženih držav, kjer tlu'd; pomagajo pri izpolnjevanju ti«kovin. To so lahko «lo-bivajo tudi od glavnega ura«la Boanl-a v Wasliingtonu, D. C. Ako kdo no ve, kje jo najbližji ura«l S«>cial Securitv Boanl-a, naj vpraša v svojem poštnem uradu. Kjerkoli je to niog«W-o, Po štiriletnem bolehanju je 2. maja preminul v svojem stanovanju Pred škofijo 18 koncertni vodja Glasb«'iie Matice in ravnatelj državnega konser-vatorija v. p. g. M arte j Hu-bad. V soboto ga je zmlela kap, če-jnur so je pridružila še pljučnica, ki mu je pretrgala nit življenja. Pokojnik, čigar zasluge za slovensko glasbo so neprecenljive, zapušča soprogo in sina, gojenca ljubljanskega konserva torija. Matej llubati se je rcxlil 28. avgusta 1. 1866 v Povod ju pri Sk ar učni blizu Ljubljane. Po dovršena gimnazijski matur* leta 1886, se je vpisal na juri-dično fakulteto univerze v Gradcu, kj«*r je isto leto odslužil enoletno vojaško služJbovalijo. Zatem je šel na dunajski konserva torij za glasbeno in igralno umetnost, kjer je študiral štiri leta harmonijo, kon-trapnkt orgle, s«>lopetj«' in klavir. Po dovršenih študijah je nastopil 1. decembra 1891 svoje mesto pri Glasbeni Matici v Ljubljani kot učitelj solisti«"*-nega petja, klavirja, glasbene zgodovine; bil j«* pa tudi zbo-rovoflja novo ustanovljenega pevskega zb«>ra Glasbene Matice, vodja drušstvenih koncertov i n a rt i st ično-pedagoš k i vodja glasbene šole. V dobi «xl 15. septembra 1896, do 15. septembra 1898 je nadaljeval študije na dunajskem konserva tori ju, kjer je dobil 19. februarja 1898 državno vzrposobljoiif*st za sa- ZRAČNA POSTOJANKA NA SEVERU ni n cmm sedaj hitmo menjajo so navedene CENE PODVMŠENE SPEEMEMBI GORI ALI DOLI "^IBA MJItmiK M * - izplačila ? munitem dolarjih mZ*"Lti P"*"n.......... m^- • •• _ •M*— " - _f2L—< " • -I41JI - | - - _mu 11 SLOVENK PUBLISHING COMPANY I .........NiMi^ ■ ————, ... , ,, j Leva rja, Bano\*ca, kakor tudi najmlajši članici «>p«»re Go1«>Ik)-vo v Ljubljani in Mezetovo v Beograslu. Poleg tega pa vrsto glasbenih učiteljev in dirigentov. •Kot koncertni vodja pevskega zlbora Glasbene Matico je izuril pevski zbor do take stopnje, da velja kot najodličnejši zbor no le naše kraljevine, temveč tudi za mejami. Na svojih koncertih v Jugoslaviji, v (Vš-kosl«*vaški in v Poljski j«> l>il deležen zibor |hm1 1 luba občanstvo svoje rojstno občine VfMlie nad Ljubljano. Za slovensko glasbo najzaslužnejšemu možu bo ostal ve-č«»n spomin! Peter Zgaga NAŠI I^irD.TE IZ SODIŠČA SO ODNESLI BLAGAJNO VLOMILCI kJi so jiJi zdaj po «lolgotraj-nem zasle«lovauju polovili \ p-kolici Kutino. Tolpa ima na vesti kakih 120 vl«wn«*v v raznih krajih. Največje delo teb vlomilcev pa je bilo lani v sodišču v Kutini. Ponoči so vlomili, iz sodiš«*a mlnesli 400 kg težko železno blagajno v dobri v«'ri, da je v njej dosti denarja in dragocenosti. Težko blagajno so p«moči nosili iz Kutino do vasi Ropu t in, dobre 3 — Tak tukaj j<* Pajk, — sem si mislil, stoječ pred njegovo trgovino. — bo pa Zgaga najprej Pajka ujel v svojo mrežo. N<», pa ga ni ujel. Lačen >«'in bil in žejen. V hotel n pri postaji, kjer som prenočil, Š«> np-o bili »vstali. Moji- nepogrešljivo črno kave ni bilo nikjer Na zvoniku—v (.'oiiemanghu imajo precej «»er-kva, — sta kazala kazalca na B;»g naj >«» usmili popotnika. ki se znajde v nedeljo ob 6 zjutraj v p«nnsylvanskei>i mestu, pa naj bo to mesto Har-ri-bnrgli ali <'onomaugh. Vse Hirt:v«», vse zaprto in zaključeno. Pri zadnjem ljudskem trla->ovaliju so sirer mokrači zmagali. toda v Pennsvlvaniji j.i !)iiii njihova zmaga le šcsIMmI--minska. Sest dni imajo bose do. se«lmi dan pa g«)spo«larijo ti-ti, ki se — kakor v časi nemški kajzer — Bogu prisjHHlab lj:sjo. Stopim za Pajkovo 'hišo in opazim na pragu kvart mleka, — znamenje, da ><» doma iti da š«« spe. Do «levetili «I«»jm»1-dne sem desetkrat obhodil »ve-( onomangh, pa je bilo mleko še vedno na pragu kakor priklenjeno. (Kar žal mi je, da som zapisal besedo "priklenjeno", kajti Ivan Pajk je iz Višnjo gore doma. pa bo že «>prostil.) < >1» devetih je pa izginila -t*"kleuica, in vrata mi je odprlo zalo dekle s^Hoehberga", hčerka našega naročnika Fr. Verliovšek, katera j«* zaposlena v Pajkovi trgovini. Mrs. Pajk mi je posedala, da je mož ž«» zbnjen in da vstaja. pa sem se prepričal, da traja celo uro, prodno vstane. Nato sva si >kočila v lase, pa le za par minut, ker niti Zgaga niti Pajk ni mogel dobiti v la--iš«-u ]»rimerti«'ga oprij«*ma o-/iroma kt zagrabi t ve ** — kot i»i se po idrijsko reklo. Pa je kmaiu gentlemensko pozabil spor, ki sva ga imela lani zaradi medveda in jazbeca ter in«* je odpeljal daleč navkreber v slovensko iia-elhi-no Bon Air, kjer sem se v Slovenskem domu sestal z možaki, kalcrhn li«-a razodevajo, da res žive na svežem zraku in da !»on Air ni brez vsakega pomena. Johnstown j«' svojevrstno liic-sto. T«iliko bribojv in tolike dolin na kupu nis«*m videl š«» nikjer drugje. Vsak hrib je zase ter je sličen £4šlokn" ou-kra z rnlbito špieo kot so jih nckou v -tareiTi kraju pro«la-iali. Na vrhu jo ravnina, na ravnini pa «lomovi naših ljudi. Tako je na Bon Aim, na AVood-ville Heights in v Highland Parku. Večji del so Dolenjci: iz Vi-šnjegore. Žužemberka in dru-'gih dolenjski!', krajev. NaleteL sem pa tudi na enega, ki je iz naših krajev doma. On me je poznal, jaz pa njega ne, in mi ni zameril, ko sem mu dopovedal, da imam s toliko ljudmi opravka, da si ne moram zapomniti slehernega imena in obraza. Anton Peršin je njegovo ime in je brat Ane Marinove, slovenske pesnice v Brooklynu, ki je že pred leti iz neznanega, vzroka wtihnila. Nar«>čene mi poz«lrave za sestro Ano Ma-nn-Weibl in njenega moža "Rudija izročam na tem mestu. In na Bon Airn sem videl še posebnost, kakršnih človek oe vidi dostikrat v življenju — pet najlepših slovenskih deklet. Kaj več o tem pa v prihodnji izdaji. km «laleč. V gozdu blizu vasi so zaceli blagajno razbijati in ko so jo razbili, so 1 > i I i z«»lo razočarani. Vsega skupaj so našli v njej 300 Din. Razbito blagajno so vrgli v potok. MESTO ZGORELO. V mt»stu Coiurat v Bessara-biji je 15. aprila izbruhnil požar v tamlkajsnjeni skladišču bencina. Ker jo vlekel hud veter, jo bilo kmafcu v plamenih mnogo hiš. Zgorelo jo vsega Skupaj 200 hiš. Zgorelo jo 8 ljudi, med njimi največ otrok. Sk«xle je 30 milijonov le je v. ZAHVALA Pre«lno odpotujem v stari kraj v Domžale, se zahvaljujem potniškemu oddelku 44G!. Naro«la", da »so mi preskrbeli v»e potrebno za potovanje, t'j-ko da sama nisem zato imela uikakih potov. Prav za«lovolj na sem bila tudi s kabino. Gbemero se tudi zahvaljujem vsem onkn, ki so me spremili na pa mik lie de Francc in onim, ki so se prišli na par-nik posloviti od mene. Vsem še enkrat prisrčna hvala in na svidenje jeseni! Mary Kerč. Na sliki je sloviti ruski letalec P. G. Golovin, ki je nedavno z aeroplapom pristal na Rudolfovem otoku, »samo 560 mBj od severnega tečaja, da iznajde, ako bi bilo mogo če postaviti letališče na severnem tečaju. OL3B VAXW?" New York, Saturday, May 15, 1937 TEE LJROEST BLWENE DAILY W UJ9S. F. BLUNEK: Prot«*zala temne liue [k» rt^ju in barjanske mlake so *ivdkasto svetlikale. Le breze so bile že razvile svoje listje, da so se blestele v nemirno nebo iti so zaplnmtele ko » leni ognji, t, tako da je ]x«sek v vrtincih frčal preko poti. OVČAR Enkrat se je Boštjan zamišljeno ustavil. Začudil se je sa-j menili sebi, da je tako malo I -poznal vse tisto, kar ga j»' v |l<4ih njegovega detinstva brez j dvoma obdajalo. Sicer ni niko-I li verjel na prve vt ise v življe-j nju in vse svoje največje vtise ;>i je nabral v boju z ljudmi j tam onkraj morja. Tuja mu j* bila ta pušča, sovražna mu je " I: i is* ta -iva pomlad, ki je divja in razcefrana frfotala po planoti. ■ Stez;« -e je razdelila. Boštjan j«' okleval in so je nameril po soncu za oblaki. Majhna 1 ovčja staja je po strani stala v burji, sicer ni ničesar motilo enakomerne daljine, ne kažipota ne napisa ni bilo. kam naj hi človek krenil. Pa je Šel kar 1 . naprej, dasi ni vedel, ali prav hodi. Ko je slednjič zapazil pasoče se ovce, je zavil v stran in stopal nuil resjem. da hi ( vprašal pa-stirja, kje je ona j vas. Dva šopa brez -ta se odražala iz grape; nudi so >i ogre-' vala korenine in jih ščitile pred | burjo. Zeleno in cvetoče svetlo so frfotale pred sivimi oblaki in bilo je. ko da so tiru ga droge okl« pata, kadar se j<* , burja zairnala vanje. Ko mož in žena. je ]mmsilil in se čudil, kako ura je ta podoba prevzela, j čim bliže je prihajal. A ta drevesa >o bila v svojo zemljo zasidrana. Njegova mati pa je i bila twlšla, je zbežala brez imena v gorsko dolino med ljudi in bil ji je hvaležen. Pes, ki je hodil krog ovae, ga je zagledal in je radovedno pi ibevskal k njemu. Starec sive brade z debelo, kratko gorjačo v sključenih prstih je nepremično stal med pasočimi se živalmi in ga je motril. Njegov |doliri, skoraj do nog segajoči 1 plašč mu je ovijal vso postavo in mahal v vetru; rokavi so frfotali in mršava ovčarjeva postava je bila videti ko drog, ki je zabit v tla. Boštjan je pristopil, pozdravil in vprašal po poti za v vas. Starec ga ni koj razumel, potem je odvrnil z zateglimi, težko umljrvimi besedami. Boštjan je hotel iti dalje, tedaj se mu je zdelo, kakor tla vidi nekaj zavračajočega v njegovih očeh, in po dolgih urah samotni' hoje. mu je prišlo, ko da mora zajeti >apo. Mogoče ga j«* tu
  • raz je migotal; videti je bih), da išče odgovora, a veter mu je razpršil misli. Boštjan ni vedel, čemu še stoji tu. Iskaje beset 1, je izustil; "Čudni ljutlje, bivajo tu, ali ne.' Barje vas je tako naredilo." In h lastno je dodal: "Zakaj pa Imate tu zgoraj in zakaj ne greste v dolino, kjer je več veselja ko v tem prekletstvu samoti4!" Ovčar ga je sovražno pogledal. Ni točno dojmil teh bese«!, a njih pomen se mu je za-iskril. "Kaj pa to tebe bri^i!" je počasi vprašal. "Tako mislim si: Zakaj biva tu meti brezami in inočva-rami? Zakaj tu v brezdelju živite, medtem ko je svet poln tlela in ki čaka tudi na vas?" Starec je okleval z odgovorom. Potem je dvignil glavo in pokazal krog sel>e. **Bog nas je i*ostaviI semkaj!" "Zakaj pa zemlje ne obdelate.'" jf hotel Boštjan vprašati. A tega vendar ni mogel, dokler se mladina še zmeraj seli v dolino. Tedaj je iskad drugih dokazov, kar pa ni bilo lahko saj bi moral govoriti o ladjedelnicah in ladjah in pre-komonskih deželah. Ali bi ga pa ta pastir razumel? A med-tem ko je v sunkih burje iskal preprostih prilik, se je moral s|M»t nasloniti na brezo. Bilo mu je, ko da se Širi sovražnost po vsej pokrajini. Hol-mi so valovali s sunki burje, resa je plamtela na pušči pod bliskovitimi napadi vetra in iz razee Franih oblako"** je prihajalo ječanje in smejanje in zdelo se je skoraj, ko tla prihajajo glasovi- iz ust pustinje. "O, Bog vendar hoče, da zemljo obdelujemo." je silil vanj Boštjan in j>okazal z roko v dolino. "Ali ne pobegnejo ljutlje večkrat s t« h višin v zeleno dolino?" Zaman je čakal odgovora. V nadzemskj veličini jo stal pastir melkoiii odrinil na rusko fronto, kjer so ga Rasi kmalu ujeli. Poslali so ga v Sibirijo, kjer je preživel vsa leta po vojrfi in se tudi poročil. Domotožje ga je gnalo domov in končno se mu je posrečilo dobiti chI ru-skrli oblasti dovoljenje za po v rat ek v domovino. Te dni se je z ženo in 4 otroki pripeljal v Maribor, otfckoder so ga z vso družino vred poslali v njegovo domovinsko občino Sv. Miklavž. "L. Ganghofer: M Grad Hubertus I§|! ^" :: Roman :: ^J^ ■ji i i i ■ ■■ _ 139 DEMONSTRACIJA DIJAKINJ PROTI VOJNI IN FAŠIZMU Skoro po vaeh ameriških me^tih so vprizorili 22. aprila manifestacije za mir. Na sAiki vidimo skupino 2500 dijakinj čikaškega vseučilišča v demonstraciji za mir in proti fašizmu. razširja do meja zemlja in neba. Tišina je oplašila Boštjana. Vsa samozavest mu je pošla. "Jaz sem namreč iz tiste vasi tam zgoraj," je veselo razložil, 4'a odtlej je že trideset let! Tudi moja mati je zgodaj odšla odtod." Ovčar se je naglo in sunkoma zganil. Bilo je, ko da se hoče pripogniti. Potem je počasi dvignil gorjačo. 4'Kako se imenuješ?" Obraz mu je bil starikav, roke so mu m?*i!o o-malinile. "Boštjan sem, Boštjan! Ali ti je to ime znano. Mogoče sva si celo v sorixhi?" Starec se je prestopil za nekaj korakov. Ustnice so se mu premikale, počasi so iztiskale besede, ki jih je iškal: "Tak poj ti nazaj k svoji materi!" je slednjič hripavo spregovoril. Se enkrat je ponovno srknil poteae mlajšega vase, roke so mu drhtele, kakor da bi se hotele dvigniti k njemu. Boštjan je čutil, kako ga je zabolelo srce. Kar odnekod mu je prišlo spoznanje: razumel je, preti kom stoji. Presenečeno je hotel nekaj vprašati, iztegniti roko. Potem je občutil praznoto vseh besed, ki jih je bil govoril. In obenem je rekel: ni-kaka ljubezen, nobeno usmiljenje, ničeasr ga ni spajalo z ljudmi in stvarmi zgoraj. Še je čakal na kak smehljaj — ali oni ni rekel, kdo da je? Potem se je počasi obrnil, vse besede so ga bile zapustile. Osupnil ga je strah v njegovi duši — in počasi, ne da bi se ozrl, je stopal navzdol Pozvonilo je k {»ovztligovanju, ko je za pust i i Tasilo pokopališče. V roki je držal venečo cvetko, ki jo je bil odlomil s Kitinega venca. Pri vozu je pokimal gostilničarju: "Hvala vam!" Sedel je v kočijo in dejal hripavo: — •'Pismo boste oddali moji sestri sami, ali ne'*" "Da, gospod 'grof." Gostilničarje zaprl ivratca in dočim je kočija »ddrdrala po cesti, je krenil sam urno na Hu-Mertovo. Orgle so bučale. In ko so monakovski pevt i ubrano zaj>eii lepo »pesem, -o žgoleli ptiči po vseli akacijah na pokopališču. Cim je pozvonilo h^koncu, se je napotil grot rgge z Rol>ertom in častniki <|>o eesti proti do-Mil. Molče so stopili v pai*k in čim bliže so bili gradu, tem bolj se je žuril grof Egge. takti d»i so Robert in častniki zaostali. Ko je stopil v vežo, je zagnal cilinder f\* kot in strgal s sebe črno suknjo. "Moser! Prinesi mi lovsko obleko in čevlje model 64! Urno!" Stopil je v rodijo • •iVlio. Moser se je zavrtel, tla mu je stopila kri v sflavo. Po <1 veli minutah je imel vse pri roki: mpič, flanelasto-srajco, irhovke. tltikolenke ii: če,vije. Moser je pomagal gospotlu, kt> se je pri|K>gnil, da bi vtaknil boso nogo v čevelj, m ti je zašel pogled -pod posteljo. Zajel g;i je nemir in vgriznil .»o je v brke. Nato je nenadoma spremogovil: *4Tu spodaj nekaj leži. ha j sem!" iMoser je zlezel pod posteljo. "Jezus, Marija. rogovje!" Belobledega obraza je prinese! svojemu gospotlu obe polovici ubite lobanje in Veljal: "Pri moji veri. gospod grof, še z roko -e nisem dotaknil rogovja!" Obotavljajoče je vzel grof Egge oba kosa v roko in ju gledal. "Kaj more rogovje za to?" Vrnil jc puškonoscu stebli. "Zlepi spet lobanjo! Potrudi se, da se okvara ne bo poznala. Potem nariši na lobanjo črn križ in obesi rogovje tam nad mojo postelj!" Zdelo so je, tla si je s to odločitvijo olajšal ipotrto srce. Oddahnil se je in oblekel jopič. "Klobuk in pu ško!" Proden jo prišel Moser do vrat, je grof Egge vprašal: "Zakaj ni moje ko-utiee nič k meni.' Ali ne ve, tla sem že doma!" Lovec je meneavo rekel nekaj besed. Grof Egge ni čul. "I boga košutica! Prebili je morala težke ure, tako sama doma!" S komolcem je odrinil lovca in «>dšel iz sobe. V /veži je čul, tla govori v biljardnici Robert gosti. Za hip se je obotavljal, kakor bi zavedel dolžnosti hišnega go>podarja. Z vzklikom •sdpora je nakremžil obraz in zavil na stopnice. "Pozdravljena, košutica, spet sem tu!" je dejal, iko je stopil v Kitino sobo. "Bridka ura .•e bila. Prestati sem moral tudi to! Košutica, zakaj me gledaš tako čudno.'" Kiti je stala s hrbtom proti oknu. V njenem zasenčenem obrazu so gorele oči se >trmr. upirale v očeta. Tak sprejem ga je vznejuvoljil. "A tako.' — .Morda zato, ker sem ohnl %pet -voje irhovke' Ostati bi pač moral! Re- je. Totla ne strpi me več tu. Streha me difci. In brez prestanka zrt-'ldarja pt> teli mrtvaških svečah! Tja gor mo-ram! Puško moram čutiti v roki, ako hočem najti utehe. Videti moram gorje! Divjad! T"-daj je opazil pi>mo iv Kitini roki. "Kaj imaš tam.'" Brez beset le mu je dala pi-ino. Vzel ga je. Kri mu j.» zalila čelo, kt» je ugle itial pisavo. In tej pisavi se je poz na h), da je bi-[io pismo spjsjnio v minutah najhuje razburjenosti. Gladilo -e je "Moja tlobra sc-tra! Zunaj j,»ojo za ubogega fanta zvonovi, jaz sedim v Je-Izerskem tlvorn in >kušam pisati. Vedeti moraš, j'la sem prišel. Kako me jo to grozno pretreslo, !*i no moreni povouati z iioIkmio 1k?s(h1o. Tiuii :jt-bi ne bti drugače pri srcu ko meni. Ana me i je hotela spremljati, tudi na nevarnost, tla hi j se morala skrivati in doživeti ponižanje. Toga j nisem trpel in sem prišel sani. Pri tem sem mi j -lil samo nate in na nočeta, na njegovo žalost *n svoi odolžnost. da bi >e mogla opreti name. i Kako bi >i bil mogel misliti, da mi bodo prepovedali. opremljati brata na njegovem zadnjem potu in videti tebe! Tem globlje so me ra-i,:li. Nočom obtoževati očeta, a dobro ni bilo. da j. iposlal Rol»erta. Tako sem izgubil ,v enem ttlnevu dva brata. Robert me je ranil tako glo-boko, da -va ločena Zii vse ži-vi jcuje....... DALJE PRIDE ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z M aye m v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANIl 1 1 IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, ■ alikrnai. «27 strul Vaeblna: 8mrt Mohamed finalna; Karavana nnrtl; Na tega t Goropa; Družba En Nasr Cena ______________1JI KRIŽEM PO JUTRO VKM Vaeblna: Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako aem ▼ Mekko romal; Pri fiamarlb; Med Jeddl Cena---------1J« Izdajalec; Na lom; Spet n* divjem zapada; Uedenl milijoni; Dediči v gorah balkana 4 knjige, m slikami. 57* strani Vsebina: Kovač Šlmen; Zaroka s zaprekami: V go!<>6-njaku; M0bamedan§kl svetnik .LM PO DE2RU supetauev 4 knjige, s slikami. 577 m Vaeblna: Brata Aladilja; Koča v soteski; Mlrfdlt; Ob Vardarjn Gen _____________1M SATAN KN IdKARlOT Vt knjig, a slikami. 17*4 strani Vaeblna: Izseljenci; Trasa ietar; Na kledn; Nevar-noatl nasproti; Almaden; V treh deUb aveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West 18th Street WINETOV 12 knjig, s slikami, 1753 Vsebina • Prvikrat na divjem za pa d a; Za flvljenje; N80-S. lepa Indljanka; Prokleztvo zlata; Za detektiva; Med Komančl In Apačl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Bana Ear; Pri Komančlh; Wlnnetova smrt; Wln-netova oporoka 2 U T I 4 knjige, s slikami. 5t7 Vaeblna: Boj z medvedom; Jama draguljev; čno —; Rib. in njegova poslednja pot "Glas Naroda" New York. N. Y. WE New York, SaturHay, May 15, 1937 TWE VZE&TBT 9WTENE TTA1LT fW VJ9S, II bog I I ROMAN IZ 21 a mala Veša ROMAN 12 2IVUENJA Of^O ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 3* 3 7 3et pridi," ji reče vroče. Smeje mu pogleda v oči, prikima in reče "da". Vilko ji ogrne kožuh, pritisne ustnice na beli brat ki se mu zapeljivo smeje nasproti. Bil je že skrajni čas, da je odšla. Slovo je bilo vroče in nežno. Ko zopet stopi na ulico, se je že mračilo jn za žare prve svetilke, ki v tanki jesenski megli vise v zraku kot veliki biseri. Naglih korakov gre in poroka taksi, ki kmalu pride. Na gos|>oda, ki ji je v majhni razdalji sledil, ni pazila. Ko stopi v avtomobil in zapre vrata, zasledovalec ol »sloji in zadovoljno mrmra pred se: "Čakanje se je izplačalo, draga sestra! Natančno petinštirideset minut si bila pri njem. To je zelo važno vedeti." Baron Horst Frohberg pritisne klobuk nekoliko nazaj in zadovoljno vrti palico in vsakovrstne misli se niu ]xxle po glarvi. Ko pride do }>os1ajališča poulične železnice, postoji •n čaka ha voz. Nato f&oči v voz in pravi "Postaja." 3. POGLAVJE. "Pridejo — pridejo!" liana, ki je gledala skozi okno, veselo zapleše, ko zagleda pred hišo avtomobil. Navzlic prepovedi starejše sestre fckoči k vratom in drvi po stopnicah da ne bi ničesar zamudila. Frida pa, četudi j»olna radovednosti, čaka ponosno in leno svojo novo sestrično. Doši se ni bilo treba domlšljevati, da je bila dobrodošla. Gospa Otilija je znala spretno v srca svojih otrok zasaditi manj prijazno mišljenje proti novi tovarišioi, posebno Fridi, ki je bila l»olj razumna kot Hana. "Sedaj bo treba še več deliti. Kar je šlo na dva dela, bo sedaj moralo iti na tri. Marsikaj bo treba tudi pogrešiti, kajti eno osebo več v liiši je lahko opaziti. Tudi smetana aa ]H'civo bo morala ob nedeljah odpusti. In v marjonetno gle-J dališče ne boste več mogle iti tako pogosto. In ker bo morala s»-strična imeti ravno taiko obleko in sukje, boste morali ved ve bolj varovati, kajti papa mora we kupiti." Kei >o otroci najsebičnej.ša bitja in samo mislijo na svojo lastno korist, ste hčeri takoj izprevideli, da jim l>o sestrična v njihovih pravicah in željah mnogo škodila. Pri Fridi je že šlo več za lišp, medtem ko je bilo mlajši d.beli Hani pred vsem za j«*d. Čokolada, pecivo, smetana; ako bi bila pri tem prikrajšena, bo že zelo neprijetno. Tujka ne bo smela ničesar njenega jesti — gorje ji! Minul je veliki trenutek, ko je dr. Ludvik Aseihenbach v veliki sobi predstavil sestrinega otroka svojima hčerama in ju prosil, da ste zelo dobri in prijazni proti Deši, ki je doživela največjo bolečino, ki jo more otrok pretrpeti — da je izgubila Bvojo mater. Z zaničljivim nasmehom in s skorniganjem ramen posluša gospa Otilija njegove besede in si prj. tem misli: "Kakšna fc veča not t za cirkusovega otroka!" Dekle v priprostem, črnem suknjiču, v zadregi stoji pred Frido in Hano, ki jo zelo radovedno ogledujeta, kakor imajo otroci navado. Nato |*a Hana pristopi k Deši in ji ponudi roko. **Smeš pri nas sj>ati, pri Fridi in pri meni!" pravi pomembno, nato pa jo vpraša: "Ali rada ješ smetano?" Toda z glasom, ki je pokazal, da v odgovor rajše sliat i: "Zakaj pa .nisi ostal pri oUroeih! Saj sem te vendar prosila." Njegov nasmeh jo nekoliko spravi v zadrevo, toda v #n.|e«-i ga ne more več spraševati. Končno zaghnla Ludvika, ki na roki pelje majhno deklet-c«., h kateremu se večkrat prijazno skloni in ko zagleda Otili-go, z na si i m >110111 |M>kaže na deklico in pt^peši korak ~ Ludvik ne>e ročni kovčeg, postrežček pa nese za njim težji kov,-eg. V pozdrav jH.ljubi svojo ženo, nato pa pravi« s prosecim glasom: "Tukaj ti prinašam malo Dešo!" "Bo
  • rok to bolestno občuti. Tudi dnkletu ne seže v roko ne pozdravi je prijazno in samo bolestno vpraša: "Ali si zelo jacna in trudna vsled dolge vožnje?" i , J" V Tavt™<*ih> tvia tudi no ^govori ž i.J. nobene .befcede. laprasuje pa moža o vseh mogočih stvareh, ga tudi vpraša, ako je v kovčegu nakit. Padla je tudi bescla "ded-h -ina m pripomba, da se oče najbrze že ni prav nič pobrigal za otroka-- Ježi ,nali v prsih. Njene solzne oči ne vidijo hw, ki nagln hite mimo avtomobila. Njeno hrene neuje njen spomin hrti nazaj „a 8 cvetjem okrašeno gomdo pod katero je *|»ak> njeno najdražje — njena mati! Nikdar več ne bo slišala njene ljubeznive besede Kako je vedno pogrešala! In sada j naj bo tako celo življenje • Tega ne more razumeti - vedno se sučejo njene misli' okoli ene toeke: mati, draga mati! _ iUaJJ, prffcomajfri 2 IZLETA V STARO DOMOVINO PRVA Sh( PJ\4 ODPOTUJE 1/ XEIV VORAA (preko Clierbourga) na BERENGARIA la Juni. DRUGA SKUPINA ODPOTUJE S A AQUITANIA 30. Junija IZLETI SO POD OSEBAM VODSTVOM Vse Slovenec po Združenih drža vali in Kanadi vabimo, naj se nam pridružijo v tem značilnem podjetju. ZAJA.MČ1TK SI 1'UuS'lolti: ZGODAJ. VPRAŠAJTE ZA POSEBNI: LETAKE. KI OPISI JE.IU TE VELIKE IZLETE. Vprašajte pri: LEO ZAKRAJSEK M? KAST 72nd STREET SEW YORK CUNARD WHITE STAR Volitve v starih Pompejih. ARETACIJA ZARADI SUMA UMORA Lanske leto so v podsutem mestu Pompeji, katero že skoro 1IMM) let leži pod pepelom in lavo nadaljeval z izkopavanjem ter odkrili prav zanimive stvari, ki jasno kažejo, kako so stari Rimljani v tedanjih časih živeli. Čuden slučaj pa je hotel, da so skoro na enkrat odkrili več stenskih napisov politične vsebine. Takrat, ko je Vezuv zasul to mesto, je bil v Pompejih velik volivni boj. Za to bo vsekakor zanimalo vedeti, kaj takega so izkopali, kar bi se nanašalo na jjonrpejanske volitve. In na podlagi izkopanih zanimivosti lahko rečemo, da je bil tedanji volivni boj precej podoben volitvam da-našitih dni, 1«' da so takrat na čudne načine niso imele nooe-nilt političnih pravic. Izkopali so namreč več vo-livnih okli cev, kateri so bili narisani ali naslikani na zidove posameznih na novo odkopa-nih his. In za čuda! Skoro vse te volivne oklice so napisale ženske, to se pravi, da v vseh teh oklicih ženske agiti-rajo za svoje kandidate. Ti njihovi kandidati so ali možje, ali sinovi ali zaročenci. Na glavnem pročelju neke velike hiše je bil napravljen tale napis: "Agripina je lastnoročno prebelila to hišo, da so mogli na tako prebeljeno hišo bolj vidno napisati odliiij njenega moža.19 Na neki drugi hiši so na-šli-najmanj ;~>0 napisov, v katerih neka Asilina hvali ter volivcem priporoča svojega zaročenca. Rimske neveste so pred 1900 leti volivcem svojega ženina takole priporočale: "Asilina prosi volivce, naj glasujejo za Lucija Sekunda, ki je najbolj resen fant v vseh Pompejih." "Asilina sporoča: Volivci naj ne pozabijo oddati svojega glasu mojemu ženinu Luciju Sekuudu." Kakor je videti, je bila ta A-silina kaj energična gospodična, katera je hotela imeti za može. fanta, ki je bil najmanj mestni župan ali kaj podobnega, kar je dejalo tudi ženi veliko čast. V tem oziru so žensko še dandanes prav take, samo njihova agitacija je dandanes vendarle drugačna. Večina odkritih napisov so majhne umetnine, freske, ki so do današnjega dne ohranile skoro vso svežo barvo. Najbrze je ta spretna demagoginja Asilina svoje slikarje, ki so delali za njenega ženina take lepe plakate, dobro plačevala. Pod enim agitacijskim napisom so namreč odkrili še drobnejši najpie, ki pa je bil skoro gotovo tudi dobro plačan: "Hvala ti, Asilina, ker si umetnika dobro plačala, vsled česar bo tudi on glasoval za tvojega kandidata." V tem oziru je pa ta Asilina svetel vzgled, kako je treba pri volitvah ljudi z denarjem spravljati v dobro voljo. Pri tistih pompejskih. volitvah je veliko vlogo igrala tudi materinska ljubezen. Bliža Razburjenje v Sv. Marku pri Ptuju zaradi zavratnega umora Jožeta Zelenika se še ni ]>o-leglo. temveč še celo naraslo. Vsa fara z nestrpnostjo pričakuje razvozijanja tajinstvene-ga zločina. Zdravnik dr. Vrečko je ugotovil, da je dobil pokojni Jože tri udarce, in sicer dva smrtna. Kakor kaže, ga je moral enkrat udariti z ostrino, drugič pa s topim delom sekire. Doslej se ni javil še nihče, ki bi slišal 'kako vpitje, čeprav se je krvavo dejanje izvršilo sredi vasi na prometni hcnovi nsk i cesti. Na podlagi ljudskih govoric in š«. nekaterih drugih znakov so orožniki aretirali jn odgnali v preiskovalni zapor štiridesetletnega moža, dvakratnega vdovca, očeta dveh otrok. Janeza B. posestnika iz Bukovcev, ki pa je doslej le še osumljen strašnega zločina. Vzrok# sovraštva in umora naj bi bilaj ženska. Dva tekmeca za naklonjenost Lize .Taitžekovičeve iz Stojncev. Liza je že okoli 42 let stara posestnica lepega posestva in vinograda. Osuni 1 jen i jo je poznal že iz mladih let in jo imel več let za dekle, j Vendar je ni poročil. Šele ko mu je pred nedavnim umrla njegova druga žena. se je začel spet zanimati za prijateljico iz mladih let in jo baje celo zasnubil. Toda Liza ga je odklonila. kajti njena ljubezen do njega se je v teku dolgih let ohladila. Pred nedavnim časom pa jo je spoznal pokojni Jože, ki je gotovo imel poštene nnmncc. Menda sta se hotela v kratkem poročiti. K>odno nedeljo je bil pokojni Jože z Lizo še na tom-1 m>1 i v Markovcih. V njuno junija : družbo je baje prišel tudi o-suinljenec, a Jože in Liza sta kmalu odšla, da se izogneta morebitnim neprijetnostim. fV je sum opravičen, sta se morala Jože in B. srečati na cesti o-koli .*». ponoči. Jože se je vračal od vasovanja in nanj je naletel namerno ali slučajno B. Vse to .so samo govorice in ljudske kombinacije. Možno je, da je Zelenka umoril kdo drugi, za katerim trenutno še manjka vsaka sled. Upati pa je, da se bo oblastvom kinaln posrečilo rešiti zagonetni zločin in kaznovati pravega morilca. NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisrm, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so ic precej f nejasnosti glede potovanja. Večina onih, ki se hočejo pridružiti tema ali onemu izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sieer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem več zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve Ir t i. pa še več, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik eell dve leti časa za ostali v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z 1st im pu mikom. ampak si sam izbere parnik, s katerim se liočr vrnili. tf"e je pa slučajno razlika v eeni, pa seveda dobi povrnjeno ali. obratno, flop'ara, če izbere parnik. na katerem stane vožnja več. Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe kot Je bil parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedriavljanl pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v trm času vrniti, »državljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Ta tudi ti potniki imaio priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, Če imajo *a to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati » *tari kraj, naj si takoj *ajameijo prostore, da ne bo prepo/no. Za meser junij fn julij so it skoro vsi prostori oddani Na pamikih. ki so debe!o tiskani, se vrše izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETA NJE PAF.MKOV - SHIP NEWS 15. maja: Coute dl Suvoia » Genoa 11*. maja : Nurnuitiriie v Havre Aia:ibatlau v Havre -0. tuji ja : Berengarla v Cherbourg -1. meja: Kremen v Bremen 'it. nia ja: Koiua v Genoa -5. ma ja : Ln Tu yet te v Havre m. maja : Qu.*en ilary v Cherbourg i"S. maja: Paris v Havre 2D. mnja: Hex v G«*oua l. junija: Kuro| ji v Bremen 1. junija : NORM ANIH K v 11.1» RE A«|iiiiania v 4'liei >Ma.«idLo do ^daj lu*st3 plačano uaro£nlno. Prva « Številka izmeni mesec, druga dan iu tretja {»£ leto. Da nam prihra-Di.«f D'-tKitrehnega dela In stroškov, Vas prosimo, da skuAate naročnini« ptavočasne poravuatl. 1'ošljite naročnino aaravnost nam aU jo na plaeajte nagemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojlh Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj nafiib rojakov naseljenih. JO. junija : l(ex v !ienoa junija: Bremen v Bremen J^ifayelte v Havre r\. Junija: NOKMANDIE v HAVRE AQl'ITANIA v CHEKBOl'VQ Wa-hiugloii v Havre :. juliju: Coute d I Savoia v C: