NOVICE
GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE
Lelo 7
APRIL 1975
ŠT. 4
Razprava o resoluciji v družbenopolitičnih organizacijah
Predlog Resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Mozirje ter neposrednih nalogah v letu 1975 je bil v široki javni razpravi v izvršnem odboru OK SZDL, na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta in razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS, ki so ji prisostvovali nekateri delegati družbenopolitičnega zbora SO. Namen teh sestankov je bil, da se dokument čimbolj neposredno prediskutira in oblikujejo politična stališča ter predlogi za enoten nastop vseh političnih dejavnikov v skupščini.
Na sestankih IO OK SZDL, komiteja OK ZKS in predsedstva OSS so člani teh organov v razpravi poudarjali na potrebo po maksimalnem angažiranju vseh gospodarskih in družbenopolitičnih dejavnikov za uresničitev resolucijskih ciljev. Razprava je tekla o potrebi po jasnejši opredelitvi vloge in nalog pri družbenem usposabljanju delavcev za samoupravljanje; o nujnosti vklap-ljanja dislociranih TOZD in obratov v vse občinske akcije družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja; resolucija je bila ocenjena kot zelo optimistična, možnosti dejanskega razvoja so po mnenju nekaterih članov manjše, kar zahteva zelo čvrst dogovor vseh dejavnikov za mobilizacijo vseh sil in sposobnosti in te usmeriti v uresničitev predlaganega dokumenta; o majhnih možnostih zaposlovanja delavcev, ki se dnevno vozijo na delo izven občine, ob tem pa se že pojavljajo primeri pomanjkanja delavcev pri nas; potrebi proučitve možnosti hitrejšega preusmerjanja proizvodnje glede na potrebe tržišča. Nadalje je bilo v razpravi nakazano, da se pričakuje manjši dohodek, ki bo povzročil zmanjšanje investicij, potrebno je povečati obseg lastnih obratnih sredstev, dvigniti produktivnost z večjim izkoristom delovnega časa in boljšo organizacijo dela, izboljšati kvaliteto proizvodov, varčevati s surovinami in vsemi viri energije, temeljito proučiti vse tekoče poslovne odločitve itd.
Po razpravi so bili sprejeti naslednji zaključki:
• Resoluciji se daje načelno vsa politična podpora in se smatra, da je v vsebinskem pogledu dovolj konkreten dokument za mobilizacijo vseh sil v občini za uresničitev zastavljenih ciljev. Resolucija nalaga vrsto nalog vsem dejavnikom, skupščini občine, izvršnemu svetu, TOZD, SIS in družbenopolitičnim organizacijam. V razpravi na seji skupščine je potrebno postaviti vso odgovornost omenjenih dejavnikov za uresničitev resolucije. Zato se
naj razprava usmeri v mobilizacijo vseh sil in sposobnosti za doseganje postavljenih ciljev, ki v bistvu pomenijo uresničevanje stabilizacijskih nalog.
•	Skupščina naj da poudarek na pomembnost družbenopolitičnega in ekonomskega usposabljanja delavcev samoupravljalcev. V tem cilju je potrebno dati podporo predlogu za financiranje DU, ki opravlja naloge na tem področju.
•	Doseči moramo vključevanje vseh dislociranih TOZD in obratov v občinske akcije samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
•	Pomanjkanje delavcev je potrebno nadomestiti z dvigom produktivnosti, uvajanjem boljše organizacije dela, kar zagotavlja večje možnosti dviga osebnih dohodkov in njihovo izenačenje z dohodki delavcev v sosednjih območjih. Lc 3 tem
lahko realno pričakujemo zmanjševanje odhoda delavcev na sosednja območja oziroma njihovo vračanje v naše delovne organizacije.
•	Vsi nosilci skupne in splošne potrošnje se morajo odgovorno ponašati do stabilizacijskih ukrepov. Vse oblike potrošnje se morajo prilagoditi dejanskim gospodarskim možnostim in biti usklajene z gibanjem gospodarstva. Nevzdržno je nadalje povečevati obremenitve dohodka TOZD. Vsi nosilci skupne in splošne potrošnje morajo sprejeti konkretne programe varčevanja.
•	V vsaki TOZD in? OZD je treba oceniti slabosti dosedanjega gospodarjenja, tekoči investiciji in izdelati celovit program stabilizacijskih ukrepov in varčevanja. Izboljšati se mora kvaliteta proizvodov in proučiti možnosti hitrejšega preusmerjanja proizvodnje glede na potrebe tržišča.
•	Razpravo o uresničevanju resolucije, stabilizacije in varčevanja je potrebno aktivno prenesti v vse TOZD in samoupravne interesne skupnosti.
Komite občinske konference ZKS Mozirje in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Mozirje sta po (Nadaljevanje na 2. strani)
nU
UMRI

Hkrati z izgradnjo novih proizvodnih prostorov za stavno pohištvo gradijo v GLIN tudi nov sodoben gostinski oDrat. Izgradnja tega objekta, ki bo odprtega tipa, je že v zaključni fazi in ga bodo predvidoma otvorili ob letošnjem praznovanju delavskega praznika. Zmogljivost novega obrata bo 600 malic in prav toliko kosil, celotna investicija, vključno z opremo, pa znaša 6,2 milijona dinarjev.	J. P.
OBISKALI SO MS GOSTJE
Gornjo Savinjsko dolino so v ponedeljek, ?. aprila obiskali predstavniki izvršnih svetov socialističnih republik Slovenije in Crne gore. V delegaciji iz bratske republike so bili predsednik in podpredsednik izvršnega sveta Crne gore Marko Orlandič in Spasoje Medenica, predsednik gospodarske zbornice Momčilo Vlahovič, republiški sekretar za gospodarstvo Radomir Djačič. in direktor investicijske banke Crne gore Savo Lakič. Našo republiko so zastopali predsednik izvršnega sveta Andrej Marinc, predsednik republiške komisije za gospodarstvo Milovan Zidar, republiški sekretar za industrijo Ivo Klemenčič, predsednik gospodarske zbornice Andrej Verbič in član izvršnega sveta Miran Mejak.
Po dopoldanskem obisku združenega industrijskega podjetja Gorenje v Velenju in po kosilu, na katerem so se tam zadržali, so popoldne prišli v mozirsko občino. V Nazarjah so jih sprejeli predstavniki Gozdarstva in lesne industrije v Nazarjah in predsednika skupščine in izvršnega sveta naše občine Franc Šarb in Hubert Herček. Najprej so si ogledali tovarno ivernih plošč, obrat stavbnega pohištva in žago in se nato v poslopju uprave skupnih služb zadržali na krajšem razgovoru. V pogovoru so se pogovorili o problemih in uspehih tega največjega in najpomembnejšega podjetja v občini in nosilca razvoja naše doline.
Po obisku na GLIN so se ustavili še v Jakijevi galeriji, kjer so se zadržali z gostiteljem v krajšem pomenku. Jože Horvat-Jaki je gostom v spomin na obisk v galeriji podaril svoje grafike.
Od tukaj so se člani delegacij zapeljali proti Lučam in tamkaj obiskali vzorno urejeno kmetijo Petra Ježa. Z njim so se pogovarjali o kooperacijskih gibanjih v kmetijstvu in o možnostih vključevanja kmetov v turistično dejavnost. Pogovor se je ob okusnem domačem prigrizku počasi spremenil v sproščeno in prijetno kramljanje, po katerem so visoki gostje nadaljevali pot v Ljubljano.
Razprava o resoluciji
(Nadaljevanje s 1. strani) razpravi o resoluciji skupaj razpravljala še o delovanju samoupravne delavske kontrole. Na seji je bila podana konkretna ocena o dosedanji uveljavitvi delavske kontrole v vseh sredinah. Ugotovili so, da samoupravna delavska kontrola še ni dovolj zaživela v vseh delovnih organizacijah. Obstajajo velike razlike glede aktivnosti. Ponekod niso prišli dalj od izvolitve komisije samoupravne delavske kontrole. Tako, da se ti organi niso sestali niti enkrat v letu dni, kolikor je že preteklo od njihove izvolitve!. Oba organa sta ocenila, da v delovnih or-
ganizacijah nismo napravili vsega, kar bi lahko in tudi morali napraviti za uveljavitev samoupravne delavske kontrole. Tako smo kasnili s sprejemanjem pravilnikov o delovanju komisij samoupravne delavske kontrole. Redek primer pa so tudi kvalitetni programi dela.
Po razpravi sta komite in predsedstvo sindikata sprejela oceno in sklepe, ki med drugimi zavezujejo vse OO ZKS in sindikata, da v vsaki TOZD in samoupravni delovni skupnosti konkretno analizirajo uveljavljanje samoupravne delavske kontrole in odpravijo vse slabosti, ki zavirajo njeno uveljavitev.
Nujno bo varčevanje
V	prostorih Skupščine občine Mozirje so v ponedeljek, 24. marca svečano podpisali družbeni dogovor o skupni porabi za letošnje leto. Predsednik izvršnega sveta Hubert Herček je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da so v dokaj zapletenem procesu družbenega dogovarjanja o politiki splošne in skupne porabe to dogovarjanje obogatili z mnogimi koristnimi izkušnjami, ki jih bo veljalo v kar največji meri uporabiti pri dogovarjanju v prihodnjem obdobju. Akcija družbenega dogovarjanja pa s podpisom dogovora ne more in ne sme biti končana. Takoj bo treba analizirati proces dogovarjanja, opredeliti konkretne naloge na tem področju in vsa prizadevanja usmeriti v dosledno izvajanje in uresničevanje podpisanega dogovora. Skupni odbor podpisnikov dogovora bo moral spremljati njegovo izvajanje, ki bo moralo potekati v mejah dogovorjenega ter v prizadevanjih za kar najbolj racionalno trošenje zbranih sredstev. Zlasti pa bo v prihodnje treba delovnim ljudem omogočiti uresničevanje njihovih ustavnih pravic in jim zagotoviti tvorno vključitev v proces družbenega dogovarjanja, ki je bil doslej vse preveč forumski in je v preveliki meri tekel mimo njih.
J.	P.
GOMJESAVINJSKI
MOŽGANI
V	drugi polovici lanskega leta je organizacija združenega dela GLIN Nazarje kupila terminal firme CDC. Ta terminal bere podatke in jih po komutirani telefonski liniji sporoča na Republiški računski center, ki po isti poti pošilja nazaj rezultate. GLIN in dolina imata tako kljub precejšnji prostorski odmaknjenosti od Ljubljane ob sebi računalnik velikih zmogljivosti. Z njim bodo lahko računalniško obdelali vse potrebne podatke v podjetju. Zaenkrat ga uporabljajo za obdelavo podatkov računske službe in že pripravljajo ostale programe. V perspektivi naj bi ta terminal postal center računalniških zmogljivosti za Gornjo Savinjsko dolino. Nanj in na računalnik v Ljubljani naj bi se z dokaj majhnimi sredstvi priključila še ostala gornjesavinjska podjetja. S tem bi v veliki meri rešili tudi problem pomanjkanja ustreznih in prepotrebnih kadrov. To bi bila za dolino daleč najbolj smotrna oblika vključitve v sistem avtomatske obdelave podatkov in najboljša pot, da pride do večjega računalnika in ga smotrno izkoristi.
J. P-
BOGATE NALOŽBE
Presneta pomlad
Tudi taksista imamo
Mozirje je dobilo ugleden avtomobil z napisom TAXI in pravega taksista. Pomislek, da je taksi pred hotelom Turist last voznika od kod drugod, ni umesten. Vsem slanim in neslanim dovtipom navkljub takle taksi ni nobena šala, mogoče pa prav ti dovtipi dokazujejo nasprotno. Dokazujejo, da je voznik le vzbudil zanimanje in da se bo počasi med ljudmi le izoblikovalo pravo mnenje in prava podoba o njegovem pomenu.
Janez Šinkar je voznik, ki si je upal privoščiti tvegano potezo postati taksist. V začetku pravega dela ni imel, vendar se stanje iz tedna v teden izboljšuje. Ne sicer skokovito, ampak počasi in vztrajno. Mogoče ga ljudje premalo poznajo, mogoče pa so vir tega »nepoznavanja« različni predsodki, ki izven večjih mestnih središč niso nobena redkost. Ker pa taksist po začetnem brezdelju ni obupal in ker se zani-
April 1965
manje zanj povečuje, lahko pričakujemo, da bodo stvari le krenile na bolje.
Krenile bodo na bolje zanj in za Mozirje z okolico. Ob dejstvu, da je v gornjesavinjskem turizmu še nekaj večjih pomanjkljivosti in še več drobnarij, ki bi jih — zlasti slednje — lahko odpravili že z nekaj dobre volje prebivalci sami, bo Janez Šinkar s svojo dejavnostjo vsekakor prispeval svoj delež k celovitejši turistični ponudbi. Njegovo delo ne more ostati brez sadov, predvsem ne v trikotniku med Že-kovcem, kot izhodiščem za TC Golte, Mozirjem kot središčem in industrijskim Nazarjem.
Upamo in želimo si lahko, da bo telefon v hotelu Turist v Mozirju, kjer ima taksist trenutno svoj sedež, poslej večkrat zazvonil. Če prej ne pa takrat, ko se bo v poletnih mesecih razmahnila turistična sezona.
Po vseh skoraj neskončnih dnevih in tednih več ali manj potrpežljivega čakanja se je zima tik pred svojim koledarskim slovesom le usmilila že skoraj povsem obupanih smučarjev. Dan pred uradnim začetkom pomladi se je turistični center Golte prebudil v soncu. Sončni žarki in veseli pogledi presenečenih in seveda presrečnih smučarjev so božali 40 hektarov mehaniziranih smučišč, pokritih z več kot meter debelo snežno odejo. Zima se sicer s to pozno darežljivostjo ni oddolžila žičničarjem in smučarjem za vso svojo skopost prejšnjih mesecev, obilne snežne padavine pa so vsekakor blagodejno vplivale na njihove zrahljane živce in mnogo-katera jeza z glavobolom je bila pozabljena. Vsa smučišča oba teptalna stroja ves čas pridno obdelujeta, tudi med sneženjem, zato najbolj navdušeni smučarji tudi med sneženjem lahko uživajo v vožnji v pravih zimskih razmerah, ki smo jim bili letos priča tako poredko.
NAZARJE — Lanskoletna investicijska vlaganja se bodo tukajšnjemu Gozdarstvu in lesni industriji obrestovala tudi v letošnjem in predvsem v prihodnjem letu. Oktobra 1974 so pričeli v Nazarjah z izgradnjo novih proizvodnih prostorov za izdelavo stavbnega pohištva. Nove delovne površine bodo merile 5500 kvadratnih metrov. Celotna investicija v osnovna in obratna sredstva znaša 35 milijonov dinarjev in bodo z njo sedanje zmogljivosti v proizvodnji stavbnega pohištva podvojili. Vlaganja v osnovna sredstva so vredna 23 milijonov dinarjev, pri čemer so sami udeleženi z 9,2 milijona, ostalo pa so kreditna sredstva Ljubljanske banke in dobavitelja opreme. V novih proizvodnih prostorih bodo izdelovali klasična in vezana okna ter vrata.
Vse to pomeni, da bo GLIN prihodnje leto skupno že izdelal za 300 milijonov samo stavbnega po-
hištva, da bo investicija dala možnost zaposlitve preko sto novim prebivalcem doline, da bo lastno surovinsko zaledje bolje in smotrneje izkoriščeno in da bodo novi izdelki bistveno okrepili in popestrili GLIN-ovo ponudbo na tržišču. Istočasno gradijo tudi nove sušilnice za žagan les, ki bodo pričele obratovati že v prihodnjih dveh mesecih.
Z 210 kubičnimi metri novih sušilnih prostorov bodo znatno povečali zmogljivosti v že obstoječi proizvodnji stavbnega pohištva in ladijskih tal.
Pričetek obratovanja novih delovnih površin je delno odvisen od energije, ki je zagotovljena šele za prihodnje leto, in delno od določenega dela tehnoloških inštalacij, vezanih na uvoz. Kljub temu predvidevajo, da bo poskusno delo steklo že letošnjo jesen.
V zadnjih dneh je na Golteh seveda drugače. K vrvežu na bregovih Medvedjaka, Starih stanov in drugod prispeva vsak po svoje. Smučarji za razvedrilo uživajo v morebitnem soncu in prijetni vožnji, tekmovalci iz Savinjske doline pa neutrudno nabirajo kilometer za kilometrom, saj ob koncu sezone končno lahko trenirajo na svojem snegu. Zlasti zadovoljni so seveda prireditelji raznih sindikalnih, šolskih in podobnih tekmovanj, ki znajo sneg dobro izkoristiti v ustrezne namene. Stotine tekmovalcev in tekmovalk je ali pa še bo v teh dneh preizkusilo svoje moči in sposobnosti v slalomu, veleslalomu in podobnih neumnostih, katerih skupna točka so padci, le da zanje skrbi (Nadaljevanje na 7. strani)
ggggamiwicF 3
PREMALO NOČITEV
Gostinsko podjetje Turist praznuje letos 10-letnico obstoja. Podjetje ima v krajih Gornje Savinjske doline 12 obratov in v njih zaposluje 60 ljudi. Lani so imeli skupaj za 120 milijonov dinarjev prometa in so povečali vrednost osnovnih sredstev na sedanjih 8 milijonov. Na začetku svoje poti je Turist zaposloval 25 ljudi, imel je letno 1,15 milijona dinarjev prometa in osnovnih sredstev za 270.000 dinarjev. V lanskem letu so v Turistovih lokalih prodali poleg hrane še 100.000 litrov vina, 170.000 litrov piva in 22.000 litrov žganih pijač.
Nočitvene zmogljivosti podjetja remorejo 100 ležišč in prehram-ene 400 obrokov hrane. Sobe so sodobno opremljene in lepo urejene in so v sezoni polno zasedene. Letos bodo z dodatnimi preureditvami obstoječih lokalov pridobili 60 novih ležišč, 100 gostilniških in 70 vrtnih sedežev. V prihodnjem kratkoročnem obdobju nameravajo urediti tujske sobe na Rečici, v Nazarjih in v Lučah, povečati njihovo število na Ljubnem in v Mozirju, modernizirati in preurediti gostišče Rinka v Solčavi in poleg tega urediti pivnico na Ljubnem in postaviti kegljišče v Mozirju. Večja takojšnja vlaganja jim preprečuje breme anuitet.
Bolj pereč je drug problem. Glede na plačano turistično takso je bilo lani v Gornji Savinjski dolini 27.712 nočitev domačih in 5.685 tujih gostov. Če sem prištejemo še otroke, ki takse ne plačujejo in dokajšnje število neprijavljenih gostov, ki so
se plačilu takse namerno izognili, se število sicer poveča, vendar je stanje kljub temu daleč od dobrega.
Turistična sezona v dolini je namreč vse prekratka. Za njeno nujno podaljšanje bo potrebno še mnogo dela, zgraditi bo treba več objektov za razvedrilo gostov in pripraviti več prireditev. V krajih po dolini bo treba poživiti zimsko sezono in obratno poskrbeti za večjo privlačnost turističnega centra Golte poleti.
Povprečna letna zasedenost obstoječih nočitvenih zmogljivosti v dolini je, glede na trenutno število postelj, le nekaj več kot desetodstotna. Zategadelj bi bilo nujno povezati resnično vse dejavnike v občini in s skupnim ter enotnim nastopom stanje izboljšati. Gostinsko podjetje Turist ali kdorkoli drug, osamljen v svojih prizadevanjih lahko stori bore malo.
JANEZ PLESNIK
PRIJETNA TEKMA NA G0LTEH
Občinski sindikalni svet Mozirje je v sodelovanju s TTKS v četrtek
3.	aprila na smučiščih TC Golte pripravil občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanje je kljub slabemu vremenu minilo v pravem športnem duhu in v' prijetnem vzdušju. Na trdnem snegu in v zgoščeni megli, ki je tik pred tekmovanjem pokrila progo, se je pomerilo 16 moških in tri ženske ekipe. Prav je, da sodelujočih kljub megli ni minilo dobro in veselo razpoloženje. Za zmagovalne ekipe sta bila pripravljena dva lepa pokala,
ki sta ju dokaj nepričakovano o-svojili ekipi Skupščine občine Mozirje. Med tekmovalci je po zelo izenačenem boju slavil zmago član GLINOVE ekipe Ivko Poličnik v prvem starostnem razredu, v drugem razredu je bil najboljši Anton Kunej iz GLINOVE druge ekipe, pri ženskah pa je bila najuspešnejša Marjana Cvahte, članica ekipe občinske skupščine. Na prijateljskem srečanju po tekmovanju so vsi udeleženci izrazili enotno željo, da bi bilo takšnih in podobnih srečanj v prihodnje še več.
REZULTATI: moški — ekipno: 1. skupščina občine (Hereek-Jošt) 68,4;
2.	GLIN I (Poličnik-Ferdan) 69,2; 3. GLIN II (Marolt-Hanžekovič) 70,1; posamezniki — prvi starostni razred: i. Poličinik (GLIN I) 33,2;
2.—3. Herček (S.O) in Pavlin (Elkroj) 34,0; drugi starostni razred: 1. Kunej (GLIN II) 37,5; 2. Bitenc (GLIN II) 41,2; 3. Podmeninšek (ZKZ) 41,9; ženske — ekipno: i. skupščina občine (Cvahte-Kokalj) 88,2; 2. Gorenje MGA (J. Napotnik-F. Napotnik) 93,7; 3. zdravstveni dom (Marjano-vič-Veren) 103,2; posameznice:	1.
Cvahte (SO) 42,9; 2. F. Napotnik (MGA) 43,0; 3. Kokalj (SO) 45,3.
Pridni	cinkarnarji
Današnjo poslovno enoto celjske Cinkarne v Ljubiji je že leta 1896 ustanovila nemška tvrdka Bayer. Namenjena je bila izkoriščanju raznih rudnin v Gornji Savinjski dolini. Ker je bilo, zlasti boksita in antimona premalo, je obrat pri Mozirju pogosto spreminjal proizvodnjo in menjal obilo lastnikov. Po drugi svetovni vojni je obrat postal Tovarna barv in lesne galanterije. Proizvodnja slednje se je leta 1959 preselila k takratni Lesni industriji v Nazarjah in sama kemična proizvodnja je postala neperspektivna in nerentabilna. Zato je obrat leta 1961 sklenil poslovno pogodbo s Cinkarno Celje, se leto zatem k njej priključil in že v letih 1965 in 1964 so zrasli novi proizvodni prostori. Z novo proizvodno usmeritvijo je bila obratu zagotovljena tudi vse hitrejša rast.
Od takrat do danes je bilo v o-bratu zaposlenih povprečno 50 delavcev in njihov povprečni mesečni osebni dohodek je lani znašal 3.445 dinarjev. Lani so v Ljubiji ustvarili za 34.5 milijarde dinarjev celotnega dohodka, za 31,8 odstotkov presegli proizvodni načrt in ustvarili 2,6 odstotka bruto skladov celjske Cinkarne. Poslovna enota v Ljubiji danes predeluje cinkarniške polproizvode. Na osnovi cinkovega prahu in minija izdelujejo zemeljske in vodotopne barve ter temeljne premaze za železo.
Zaposleni so na obrat tesno navezani in mnogokrat prizadevno o-pravljajo nadurno delo ali delajo ob sobotah. Kljub temu obratu delovne sile primanjkuje, vendar zaradi narave dela žal ne morejo zaposliti več ženske delovne sile. Temeljna organizacija združenega dela zaenkrat še niso, ker finančni obseg poslovanja ne bi prenesel vseh potrebnih služb. Sicer so samoupravni odnosi pri njih tehtni in tudi družbenopolitične organizacije, zlasti sindikalna, tvorno delujejo.
Letošnje leto bodo uredili skladišče za vnetljive tekočine, z novim prizidkom bodo povečali zmogljivosti v proizvodnji barv in uredili notrajost obrata. Hkrati načrtujejo še hitrejšo gospodarsko rast, ne le za letos, ampak tudi za srednjeročno obdobje do leta 1980. Omeniti ve-(Nadaljevanje na 6. strani)
srečanja
Komisija za informiranje pri OK ZSMS Mozirje
mladih
SE NA MNOGA UTA - TOVARIŠ TITO
Skupni in najlepši želji vseh Jugoslovanov ob rojstnem dnevu tovari Tita so se prvi dni aprila pridružili -tudi prebivalci Gornje Savinjske doline. V četrtek, 3. aprila, so palico s pozdravi predsedniku Titu planinci prinesli z Okrešlja v Logarsko dolino, kjer je prenočila v karavli. Vojaki komandirja karavle, vodnika Veliborja Lukovica, so jo naslednji dan predali mladincem, ki so jo potem spremljali po vsej poti do Mozirja.-V vseh krajih,
kjer se je ustavila, so jo prisrčno sprejeli, povsod so ji pionirji osnovnih šol pripravili krajši priložnostni program in vse te sprejeme je prevevala ena sama velika želja — še na mnoga leta tovariš Tito.
Slabo in zoprno vreme ni moglo preprečiti zlasti najmlajšim prijateljem predsednika Tita in maloštevilnim prebivalcem naše doline, da štafete mladosti z najtoplejšimi željami tovarišu Titu ne bi pozdra-
Dobro sodelovanje naših mladincev z graničarji se je pokazalo tudi ob
letošnji štafeti
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri ZGORNJESAVINJSKI KMETIJSKI ZADRUGI MOZIRJE
ob j a v1 j a
prosta učna mesta: osmih prodajalcev mešane stroke, dveh prodajalcev tehnične stroke in treh učencev gostinske stroke.
Pogoj za sprejem je uspešno dokončana osemletka, da je kandidat zdravstveno sposoben za uk poklica in da ni starejši od 18 let. Prednost imajo kandidati z boljšim učnim uspehom in v trgovski stroki moški zaradi težavnosti dela v zadružnih trgovskih poslovalnicah.
Prijave sprejemamo do 5. 5. 1975.
vili in ji zaželeli srečne poti. Zbrali so se pred spomenikom v Solčavi, na trgu v Lučah, v novi šoli na Ljubnem, pri spomeniku v Gornjem gradu, pred osnovno šolo v Šmartnem ob Dreti in v Nazarjah, kjer so za njo stekli kar vsi pionirji in jo skupno predali mladim delavcem GLIN-a. Ti so jo ponesli skozi prostore svojega podjetja in jo izročili vrstnikom v nazarskem obratu Gorenja, kjer je palico pozdravil celotni kolektiv, njegovi predstaniki pa so jo potem predali pionirjem mozirske osnovne šole, ki so jo ponesli do poslopja Skupščine občine Mozirje in tam je bila osrednja proslava.
Štafetna palica z najlepšimi željami za tovariša Tita je v Mozirju prenočila, v soboto zjutraj pa so jo predstavniki naše občine v Letušu izročili svojim tovarišem iz žalske občine.
AKTIV MLADIH
V mesecu marcu je bil sestanek aktiva komunistov-delavcev iz neposredne proizvodnje.
Naš aktiv je po novem letu začel delati v novi sestavi in tudi organiziran je drugače, zato je bilo potrebno, da se člani aktiva seznanijo o organiziranosti in metodi dela tega aktiva. V tem smislu je bila podana tudi tema, kateri pa je sledila krajša razprava in pa nekatere ugotovitve o dosedanjem delu.
Na sestanku je bil sprejet tudi program dela za leto 1975. Razpravljali pa so tudi o delovanju delavske kontrole. Po dokaj živi razpravi je bilo razvidno, da delo delavske kontrole ni v celoti zaživelo kot bi moralo. Naštejem naj samo nekaj problemov, ki se pojavljajo z delovanjem te komisije. Problemi so v glavnem v nepoučenosti članov o načinu njihovega delovanja, o preslabi povezavi z družbenopolitičnimi organizacijami, tu mislim predvsem ZK in sindikat. V nekaterih delovnih organizacijah in TOZD pa je bilo tudi premalo interesa, da bi se te komisije ustanovile oziroma začele delati.
Po razpravi je bilo ugotovljeno, da bi bilo treba člane te komisije dobro podučiti o njihovem delu. Vsaka komisija naj bi imela tudi svoj akcijski program, seveda pa bo morala biti tudi boljše povezana z ZK in sindikatom.
Roman GRUDNIK

Ern NOVICE »
April 1965
OBVESmO VSEM DRUŠTVENIM ORGANIZACIJAM
Dne 20. decembra 1974 je stopil v veljavo nov republiški zakon o društvih (Ur. 1. SRS, št. 37/74), s katerim so postavljeni novi temelji pravne ureditve združevanja občanov.
Navedeni zakon v 22. členu zavezuje vsa društva, da najpozneje v roku enega leta, tj. do 20. decembra 1975 uskladijo svoja pravila z zakonom o društvih.
Društva, ki do navedenega roka ne bodo uskladila svojih pravil, ne bodo mogla več delovati in bodo morala biti v smislu določb 22. člena citiranega zakona črtana iz registra društev.
To pa ni namen. Da bi se olajšalo delo društvenim organom in posameznikom pri usklajevanju pravil z novim zakonom je na pobudo SZDL in pristojnih organov pripravil dr. Lovro ŠTURM, docent pravne fakultete knjigo z naslovom »ZAKON O DRUŠTVIH« s komentarjem. Knjiga je nepogrešljiv pripomoček vsakega društva.
V obsežnem komentarju k posameznim členom so poleg tega zajete tudi določbe pravilnika o registraciji društev. Usklajevanje statutov (pravil), razprave o vsebinski zasnovi in izpopolnjevanje drugih obveznosti, kj jih nalaga zakon bo z uporabo tega nepogrešljivega priročnika mnogo laže.
Priporočamo vsem društvenim organizacijam, da si s preskrbo navedene knjige oziroma priročnika olajšajo delo.
Knjigo je moč naročiti pri CGP »DELO«, Tomšičeva 1/I1I, 61001 Ljubljana.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL Mozirje
RAZGLAS
Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Mozirje na osnovi 6. člena navodila o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. list SFRJ, št. 93-733/49)
OBVEŠČA
da je bilo najdeno naslednje:
1.	moped, št. šasije 418283 in št. motorja 013538;
2.	ponošene moške obleke in otroški haljici.
Vse najdene stvari so shranjene pri oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Mozirje.
Lastnike vabimo, da izgubljene stvari prevzamejo pri tukajšnjem oddelku.
Narasle vode v preteklih dneh so nas presenetile
PRIDNI CINKARNARJI
(Nadaljevanje s 4. strani) lja, da so se že doslej razvijali hitreje kot Cinkarna Celje — TOZD Kemija in da Cinkarna svojemu ločenemu in perspektivnemu obratu nudi vso pomoč pri njegovem razvoju. V prihodnje ne nameravajo razširjati proizvodnje z morebitnimi vlaganji v proizvodnjo izdelkov procesne kemije, ker bi to lahko vplivalo na okolje in bodo zato povečali le zmogljivosti predelave polizdelkov Cinkarne v končne izdelke in proizvodnjo nekaterih dodatkov.
J. PLESNIK
S V P B »C«
' i
(Spomini na slovensko partizansko bolnišnico na Štajerskem)
Po mojem odhodu s pokojnim dr. JENŠPERLOM ter medicincema Do-mitrovičem in Špilerjem iz Trbovelj v partizane, ki ga lepo opisuje tov. ŠTOK-KOROTAN v knjigi JEKLENA PEST in po skoraj štirinajstdnevnem iskanju smo prišli neko noč konec maja 1944 v štab IV. ope-ratvine cone NOV in POJ, ki se je nahajal takrat nad Lučami v Zgornji Savinjski dolini. Kot nam je bilo naročeno, smo se javili pri šefu sanitete cone tov. dr. Lojzetu. Tu sem se tudi po 15 letih srečal z dr. Petrom DRŽAJEM, dobrim znancem iz gimnazijskih let v Celju, ki je pred kratkim prišel z Dolenjske na Štajersko z važno in zaupno nalogo, da organizira gradnjo konspiriranih partizanskih bolnišnic v operativnem področju enot IV. operativne cone na Štajerskem in Koroškem. To, da sem moral po pičlih urah počitka zgodaj zjutraj nadaljevati pot s tov. Petrom, mi je vzbudilo slutnjo, da gre za važno in zelo zaupno nalogo, ki jo bo treba čimpreje izvršiti. Obenem pa sem dobil s tem tudi potrdilo, da je bilo sporočilo, ki sem ga dobil še doma s terena, da je moj odhod v partizane nujen, resnično in osnovano.
Krenila sva skozi gozdove na pobočju hribovja levo in visoko nad cesto, ki se vije skupno s Savinjo skozi sotesko v smeri od Luč proti Ljubnem. Med potjo mi je Peter kratko in izčrpno zaupal, za kaj gre. Povedal mi je, da je potrebno v skladu s predvidenimi operacijami enot IV. operativne cone v Zgornji Savinjski dolini najhitreje zgraditi in pripraviti dobro konspiri-rane bolnišnice za oskrbo ranjencev.
V	predelu, kjer sva hodila, naj bi bila nekakšna centralna partizanska bolnica s kirurgom kot upravnikom, ki naj bi sprejemala le težke, nepremične ranjence, potrebne kirurške pomoči in operativnega zdravljenja.
V	bližini te postojanke pa se bo nahajala še manjša bolnica za lažje ranjence. Obe postojanki naj bi bili pod isto upravo. Zaupal mi je tudi, da je že določena točna lokacija za obe postojanki bolnišnice in da so že začeli z gradnjo barak. Že takrat sva s Petrom tudi določila
(Nadaljevanje na 7. strani)
trom nadaljevala pot. Obiskala sva še postojanko za lahke ranjence, ki je bila v glavnem že dograjena v smrekovem gozdu nekoliko nižje in vzhodno, kakšne pol ure hoda od centralne postojanke proti Ljubnem.
Postojanko je predstavljala le večja baraka, katere sprednja, daljša stran je bila odprta. Za ležišča ranjencev in osebja postojanke so bile postavljene prične nad podom in v enem nadstropju. Za kuhinjo je služilo navadno improvizirano ognjišče na prostem, ki je bilo z ote-sanimi bruni zaščiteno pred vetrom in pokrito s smrekovim lubjem. V tej postojanki je bilo prostora za okrog 55 ljudi. Od tu me je Peter vodil še do javke bolnice, ki je bila pri hlevu kmeta Tratnika na Tratah nad Ljubnem. Tu se je nahajal tudi že zametek intendanture oziroma ekonomata bolnišnice, ki ga je vodil tov. Polde — po poklicu krojač. Vsi trije smo se še oglasili v hiši Tratnikovih, katerih lastnina so bili tudi gozdovi, ki so skrivali naše postojanke, kjer smo bili gostoljubno sprejeti. Toda Petru se je mudilo dalje. Dal mi je še nekaj navodil in poudaril važnost konspiracije postojank. Pri slovesu nam je Peter obljubil, da nas bo kmalu obiskal.
Na Tratah sem ostal sam s Pol-detom. Začutil sem na svojih ramah težko breme in zavedal sem se, da me čaka zelo zaupno in odgovorno delo, ki ga bom moral dovršiti s tovariši čimpreje, da bo pravočasno nared vse potrebno za sprejem in zdravljenje ranjencev. Istočasno pa razen izredno dobre volje, zvestih in pridnih rok tovarišev, nekaj o-rodja in lesa v gozdu nismo imeli ničesar drugega, kar bi potrebovali. Vrnil sem se na gradbišče postojanke bolnice. Že med potjo sem začel snovati načrte za dograditev, opremo, ureditev in oskrbo postojank z vsem potrebnim, da bo bolnišnica izpolnila v danih priložnostih svoj namen kar najpopolnejše.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje, kulturo, otroško varstvo, socialno skrbstvo in socialno varstvo
razpisujejo za skupno strokovno službo naslednji vodilni delovni mesti:
1.	vodja strokovne službe
2.	računovodja
Poleg splošnih pogojev se od kandidatov zahteva še: pod 1.: visoka izobrazba z najmanj 10 let delovnih izkušenj. Imeti mora organizacijske in vodstvene sposobnosti in pravilen odnos do samoupravljanja ter drugih osnovnih vrednot naše družbene ureditve;
pod 2.: srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu.
Obenem objavljajo za skupno strokovno službo še naslednja prosta delovna mesta:
1.	administrator
2.	blagajnik (likvidator)
pod 1.: dve ali štiriletna administrativna šola, lahko je tudi pripravnik;
pod 2.: srednja ekonomska ali njej podobna šola.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s priloženimi ustreznimi dokazili v 15 dneh od objave razpisa.
Nastop službe s 1. majem 1975 oziroma po dogovoru.
Vloge pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Temeljna izobraževalna skupnost Mozirje, 63330 Mozirje.
Skoraj ni treba omenjati, da je slika posnetek planinske koče
Presneta pomlad
SVPB »C«
(Nadaljevanje s 6. strani) konspirativno označbo bolnice, ki jo nosi naslov mojega spisa. Označba je kratica, ki pomeni slovensko vojno partizansko bolnišnico, C pod narekovaji pa ime bolnišnice ali Celje, kamor naj bi se bolnišnica evakuirala ob svobodi ali »Center« kot središčna bolnišnica za vso Savinjsko dolino in Koroško. Ker mi je Peter že prej namignil, da sem poleg dr. Žige, ki pa je čeprav ginekolog in porodničar, vodja kirurške ekipe cone, med zdravniki cone edini usposobljen za kirurško delo, sem takoj uganil, da je bilo vodstvo-te bolnišnice namenjeno in zaupano meni.
Znašla sva se v gostem smrekovem gozdu. Iz globine gozda so zamolklo udarjali udarci sekir. Prišla sva na gradbišče glavne postojanke bolnišnice. Peter me je seznanil s tovariši delovne ekipe. Bilo je kakih 10 mož, ki jih je vodil st. vodnik Jože. Jožetu me je Peter predstavil kot upravnika bolnišnice. Med člani delovne ekipe so bili priučeni tesarji, mizar, navadni delavci in kuhar, po imenih: Jože, Kori, Nace, Borut, Tonček itd. Vseh imen se več ne spominjam. Od barak bodoče bolnišnice je bila gotovo le kuhinja ter grobo izdelana in za silo pokrita bolniška baraka z nekaj ležišči. Po kratkem oddihu in pomenku z vodjo in ostalimi člani ekipe sva s Pe-
(Nadaljevanje s 5. strani)
debela snežna odeja in običajno niso dovolj trdi.
Upravljalci žičnie v teh dneh pozabljajo na razmišljanja o tem, kako zamujeno pozimi nadoknaditi poleti, s čimer so se doslej v prisilnem mirovanju in brezdelju na veliko ukvarjali. Za kaj takega v obilici dela nimajo časa. Skrbeti morajo za naprave in smučarje, saj na Golteh stalno obratujejo vse naprave, le nova vlečnica na Ročki planini obratuje le ob sobotah in nedeljah ali kadar je dovolj smučarjev. Prostora, snega in dobre volje je torej dovolj in vse velja krepko izkoristiti, sicer nas vse skupaj lahko prehiti deževno poletje pred toplo in sončno jesenjo.
SPLOŠNI POZIV PREBIVALCEM
Pozivamo vse prebivalce občine Mozirje, da se udeleže pouka obrambe in zaščite, ki ga bo izvajala Delavska univerza Mozirje v mesecu maju 1975.
Program in čas ter kraj pouka bo naknadno sporočen po krajih s plakati.
V smislu 58. člena zakona o ljudski obrambi (Ur. 1. SFRJ, 22/74) so se pouka obrambe in zaščite dolžni udeležiti vsi državljani od 15. do 60. leta moški in do 55. leta ženske, če so ga sposobni obiskovati.
Pouka obrambe in zaščite so oproščeni vsi tisti, ki so razporejeni v vojne enote JLA in teritorialne obrambe, enote milice in enote civilne zaščite. Poleg njih so oproščeni obiskovanja pouka tudi učenci srednjih, višjih in visokih šol, če je v teh šolah organiziran pouk obrambe in zaščite po programu šole.
Neopravičen izostanek od pouka obrambe in zaščite se smatra kot prekršek, ki se po 6. točki 226. člena zakona o ljudski obrambi kaznuje z denarno kaznijo od 1.000 din do 10.000 din ali z zaporom do 2 mesecev.
Oddelek za ljudsko obrambo SO Mozirje
DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI
ZDRAVNIK
Od 4. 4. 1975 od 7. ure do 21. 4. 1975 do 7. ure — dr. URLEP Franc, Gornji grad.
Od 21. 4. 1975 od 7. ure do 28. 4. 1975 do 7. ure — dr. Franc SIRKO, Mozirje.
Od 28. 4. 1975 od 7. ure do 5. 5. 1975 do 7. ure — dr. Ernest KELE-MEN, Mozirje.
ŽIVINOZDRAVNIK
20. 4. 1975 dr. vet. LOGAR Franc, Logarska dolina, tel. 846-025.
27. 4. 1975 dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001.
I.	, 2. in 4. 5. 1975 mr. vet. MERMAL Jože, Ljubno, tel. 840-044.
II.	5. 1975 dipl. vet. spec. RESNIK Anton, Mozirje, tel. 850*978.
18. 5. 1975 dr. vet. LOGAR Franc, Logarska dolina, tel. 846-025.
Flosarji
SPORED FILMOV ZA MAJ 1975
Kino DOM Mozirje
30. 4. do 1. 5. PRIHAJA SABATA — italijanski barvni pustolovski film.
3. 5. KANJON CITY - italijanski barvni film, western.
8. 5. KALIBER 9 — italijanski barvni film, kriminalni.
10. in 11. 5. TEKSAS JE PREKO REKE — ameriški barvni film, western.
15. 5. SKUŠNJAVE MLADEGA CASANOVE — francoski barvni film, pustolovski.
17. in 18. 5. PORTRET NEKE NIMFOMANKE — ameriški barvni film, socialna drama.
22. 5. VIVA PANCHO VILLA -španski barvni film, western.
24. in 25. 5. UMAZANI HEROJI JUKE — ameriški barvni film, pustolovski.
29.	5. POLICIJSKI KOMISAR PEPE — italijanski barvni film, komedija.
Predstave: v četrtek ob 20., sobota ob 20., nedelja ob 15. uri.
Kino DOM Gornji grad
30.	4. do 1. maja »PEKLENSKA STEZA INDIANAPOLISA« — ameriški film.
3. - 4. 5. »ZALJUBLJENE ŽENE« ameriški ljubezenski film, otrokom do 16 let vstop prepovdan.
10. — 11. 5. »MAČKA IZ VISOKE DRUŽBE« — ameriški film.
17. - 18. 5. »SKRIJ SE« - italijanski film.
^ 24. - 25. 5. »KLIC ČRNIH VOLKOV« — zahodnonemški film.
31. 5. — 1. 6. »SUTJESKA« — jugoslovanski film.
Predstave: sobota ob 20. uri, nedelja ob 15.30.
Kino Ljubno
1. 5. »DVOJICA BREZ ŽENE« -ameriški barvni film, komedija.
3. 5. »KJE JE POT NA FRONTO« — ameriški vojni film, komedija.
10. 5. »BODALO« — ameriški barvni film, vohunski.
17. 5. »ORLI NAD LONDONOM« — agleški film, vojni.
24. 5. »OSTROSTRELEC Z AZURNE OBALE« — francoski film, kriminalni.
31. 5. »VITEZI RULETE« — ameriški film, western.
Predostave ob sobotah ob 20. uri.
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-ČEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in kilšeji: AERO, kemična in grafična industrija Celje
Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka od prometa proizvodov.